Podnebne spremembe v daljni Podnebne spremembe v daljni preteklostipreteklosti

predstavitev za skupino Repatice in kometipredstavitev za skupino Repatice in kometi

Gregor VertačnikGregor Vertačnik

Ljubljana, januar 2008Ljubljana, januar 2008

Astronomsko društvo Vega

KazaloKazalo

Vreme in podnebjeVreme in podnebjeDejavniki podnebjaDejavniki podnebjaPodnebna spremembaPodnebna spremembaVzroki podnebnih spremembVzroki podnebnih spremembPodnebje zelo daleč nazaj…Podnebje zelo daleč nazaj…Podnebje v obdobju neposrednih meritevPodnebje v obdobju neposrednih meritevSnežna (plundrasta) kepa ZemljaSnežna (plundrasta) kepa ZemljaPaleocenski-eocenski temperaturni višekPaleocenski-eocenski temperaturni višekMilankovičevi cikliMilankovičevi cikliLedene dobeLedene dobeMlajši DryasMlajši DryasHolocenski podnebni optimumHolocenski podnebni optimumSrednjeveško toplo obdobjeSrednjeveško toplo obdobjeMala ledena dobaMala ledena dobaIzbruh vulkanske razpoke Laki 1783/84Izbruh vulkanske razpoke Laki 1783/84

Vreme in podnebjeVreme in podnebje

vreme predstavljajo vsi vreme predstavljajo vsi pojavi v ozračju, še posebej v pojavi v ozračju, še posebej v troposferi (~ spodnjih 10 km)troposferi (~ spodnjih 10 km)podnebje je vremenska podnebje je vremenska statistika – značilnosti statistika – značilnosti vremena (povprečja, vremena (povprečja, spremenljivost, ekstremi) v spremenljivost, ekstremi) v določenem kraju skozi določenem kraju skozi dolgoletno obdobje (običajno dolgoletno obdobje (običajno 30 let)30 let)razliko med pojmoma si lahko razliko med pojmoma si lahko predstavljamo s hudomušno predstavljamo s hudomušno frazo: “Podnebje je tisto, kar frazo: “Podnebje je tisto, kar pričakuješ in vreme tisto, kar pričakuješ in vreme tisto, kar dobiš.”dobiš.”

Navpični presek skozi standardno ozračje. Vir: http://ceos.cnes.fr:8100/cdrom-00/ceos1/science/dg/dg3.htm

Dejavniki podnebjaDejavniki podnebja

na večji skali:na večji skali:porazdelitev celin in oceanovporazdelitev celin in oceanov

termohalina cirkulacija (npr. severnoatlantski tok)termohalina cirkulacija (npr. severnoatlantski tok)

vegetacija na širšem območju (Sahara, Amazonski vegetacija na širšem območju (Sahara, Amazonski pragozd)pragozd)

koncenracija toplogrednih plinovkoncenracija toplogrednih plinov

na lokalni skali:na lokalni skali:geografska lega (geografska širina, nadmorska geografska lega (geografska širina, nadmorska višina)višina)

oddaljenost od morja ali večjega jezeraoddaljenost od morja ali večjega jezera

lega (hrib, dolina, prisoja, osoja)lega (hrib, dolina, prisoja, osoja)

Termohalina cirkulacija, glavni vir prenosa toplote od ekvatorja proti poloma. Vir:http://earthobservatory.nasa.gov/Study/Paleoclimatology_Evidence/paleoclimatology_evidence_2.html

Povprečna letna temperatura zraka 2 m nad tlemi v obdobju 1961-1990.

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Temperature

Podnebna spremembaPodnebna sprememba

““Sprememba stanja podnebja, ki jo lahko ugotovimo s Sprememba stanja podnebja, ki jo lahko ugotovimo s spremembo povprečij in/ali spremenljivosti njenih značilnosti, spremembo povprečij in/ali spremenljivosti njenih značilnosti, in ki traja daljše obdobje, tipično vsaj nekaj desetletij. Nanaša in ki traja daljše obdobje, tipično vsaj nekaj desetletij. Nanaša se na vsako spremembo podnebja v času, ne glede na to, ali se na vsako spremembo podnebja v času, ne glede na to, ali je posledica naravne spremenljivosti ali človeške dejavnosti.” je posledica naravne spremenljivosti ali človeške dejavnosti.” (IPCC AR4)(IPCC AR4)veda, ki se ukvarja s podnebjem v preteklosti, se imenuje veda, ki se ukvarja s podnebjem v preteklosti, se imenuje paleoklimatologijapaleoklimatologijaglavni dokazi za spremembe podnebja v preteklosti:glavni dokazi za spremembe podnebja v preteklosti:

preoblikovano površje (ledeniške U-doline)preoblikovano površje (ledeniške U-doline)usedline na dnu jezer in morijusedline na dnu jezer in morijrazlični vzorci večnega ledurazlični vzorci večnega leduspremenjeno rastlinstvo in živalstvo (korale, drevesne letnice)spremenjeno rastlinstvo in živalstvo (korale, drevesne letnice)neposredne meritve (po ~1700)neposredne meritve (po ~1700)

časovna umestitev dogodkov temelji na drevesnih letnicah, časovna umestitev dogodkov temelji na drevesnih letnicah, koralah, nekaterih usedlinah in ledenih vzorcih, na koralah, nekaterih usedlinah in ledenih vzorcih, na radiometrični analizi (ogljik, uran)… radiometrični analizi (ogljik, uran)… meritve se preverjajo s podnebnimi modeli in obratno meritve se preverjajo s podnebnimi modeli in obratno

Vzroki podnebnih spremembVzroki podnebnih sprememb

astronomski:astronomski:potovanje skozi različne predele Galaksijepotovanje skozi različne predele Galaksijesprememba Zemljine tirnice in nagiba Zemljine osisprememba Zemljine tirnice in nagiba Zemljine osisprememba Sončevega izseva, Sončeva dejavnostsprememba Sončevega izseva, Sončeva dejavnostpadec vesoljskih teles (kometov, asteroidov)padec vesoljskih teles (kometov, asteroidov)

naravni zemeljskinaravni zemeljskiživljenje na Zemljiživljenje na Zemljipremikanje zemeljskih plošč (celin)premikanje zemeljskih plošč (celin)vulkanski izbruhivulkanski izbruhi

človeški:človeški:izpusti toplogrednih plinov (COizpusti toplogrednih plinov (CO22, CH, CH44, N, N22O)O)izpusti aeorosolovizpusti aeorosolovspremenjena raba talspremenjena raba tal

Podnebje zelo daleč nazaj…Podnebje zelo daleč nazaj…

nastanek Zemlje pred 4,5 milijarde letnastanek Zemlje pred 4,5 milijarde letsprva v ozračju do 80 % COsprva v ozračju do 80 % CO22 (podobno današnjemu (podobno današnjemu Marsu in Veneri), postopen upad koncentracijeMarsu in Veneri), postopen upad koncentracijepred dvema milijardama let se je v ozračju prek pred dvema milijardama let se je v ozračju prek fotosinteze pojavil prosti kisik, takrat je bilo le še 8 % fotosinteze pojavil prosti kisik, takrat je bilo le še 8 % COCO22

pred 600 milijoni let že manj kot 1 % CO2, 15 % kisikapred 600 milijoni let že manj kot 1 % CO2, 15 % kisikaob koncu predkambrija hladno podnebje z obsežnimi ob koncu predkambrija hladno podnebje z obsežnimi poledenitvamipoledenitvamimočna otoplitev v začetku kambrija, povprečna svetovna močna otoplitev v začetku kambrija, povprečna svetovna temperatura do okoli 8 °C nad sedanjo vrednostjotemperatura do okoli 8 °C nad sedanjo vrednostjo

Geološka obdobja v Zemljini zgodovini. Vir: http://wikipedia.keny.org/sl/wiki/Perioda_(geologija).html

v zadnje pol milijarde let je povprečna svetovna v zadnje pol milijarde let je povprečna svetovna temperatura nihala v razponu 10 °C (več na polih, temperatura nihala v razponu 10 °C (več na polih, manj v tropih)manj v tropih)pomemben vzrok za menjavanje hladnih in toplih pomemben vzrok za menjavanje hladnih in toplih obdobij je razporeditev celinobdobij je razporeditev celinv kambriju pogosto topleje kot dandanes, večino v kambriju pogosto topleje kot dandanes, večino časa veliko več CO2 v ozračjučasa veliko več CO2 v ozračjuzadnje bistveno toplejše obdobje (2-3 °C) od zadnje bistveno toplejše obdobje (2-3 °C) od današnjega je bilo sredi pliocena, 3 milijone let nazajdanašnjega je bilo sredi pliocena, 3 milijone let nazaj2,5 milijona let nazaj – začetek hladnega obdobja, 2,5 milijona let nazaj – začetek hladnega obdobja, cikel ledenih/medledenih obdobijcikel ledenih/medledenih obdobijkonec zadnje ledene dobe 10.000 let nazajkonec zadnje ledene dobe 10.000 let nazaj

Najmlajši eon zemeljske zgodovine. Vir: http://wikipedia.keny.org/sl/wiki/Perioda_(geologija).html

Kazalec podnebja v času fanerozoika. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Paleoclimatology

Snežna (plundrasta) kepa ZemljaSnežna (plundrasta) kepa Zemlja

hipoteza, da je nekoč večkrat celotno ali večji del Zemlje prekrivala hipoteza, da je nekoč večkrat celotno ali večji del Zemlje prekrivala debela plast ledudebela plast ledupojasni ledeniške sedimente v tropih iz obdobja kriogena (630-850 mio. pojasni ledeniške sedimente v tropih iz obdobja kriogena (630-850 mio. let nazaj)let nazaj)možen razvoj dogodkov:možen razvoj dogodkov:

kopno nakopičeno okoli ekvatorjakopno nakopičeno okoli ekvatorjavremensko preperevanje silikatnih kamnin v tropih, absorbcija atmosferskega vremensko preperevanje silikatnih kamnin v tropih, absorbcija atmosferskega CO2CO2zmanjšan učinek tople grede, večanje polarnih kapzmanjšan učinek tople grede, večanje polarnih kapogromni polarni kapi zmanjšata količino absorbirane Sončeve svetlobe, Zemlja ogromni polarni kapi zmanjšata količino absorbirane Sončeve svetlobe, Zemlja se še naprej hladi (povratna zanka)se še naprej hladi (povratna zanka)ekvator se ohladi na temperaturo, ki je danes značilna za Antarktiko (v ekvator se ohladi na temperaturo, ki je danes značilna za Antarktiko (v primeru popolne zaledenitve)primeru popolne zaledenitve)vulkani bruhajo toplogredne pline v ozračje, v več milijonih let se koncetracija vulkani bruhajo toplogredne pline v ozračje, v več milijonih let se koncetracija teh močno poveča (na površju je premalo tekoče vode, ki bi jih absorbirala)teh močno poveča (na površju je premalo tekoče vode, ki bi jih absorbirala)izjemno močan toplogredni učinek sproži hitro taljenje ledenega pokrovaizjemno močan toplogredni učinek sproži hitro taljenje ledenega pokrova

masovno izumrtje v času ledenih dob, velik razcvet življenja po njihovih masovno izumrtje v času ledenih dob, velik razcvet življenja po njihovih koncihkoncihobstaja nekaj alternativnih teorij, ki razlagajo ledeniške sedimente ob obstaja nekaj alternativnih teorij, ki razlagajo ledeniške sedimente ob ekvatorjuekvatorju

Paleocenski-eocenski temperaturni Paleocenski-eocenski temperaturni višekvišek

konec paleocena (55 mio. let nazaj, terciar) je zaznamoval konec paleocena (55 mio. let nazaj, terciar) je zaznamoval zelo velik podnebni skok zelo velik podnebni skok močno sta se spremenila atmosfersko in oceansko kroženjemočno sta se spremenila atmosfersko in oceansko kroženjepovprečna temperatura morij je v nekaj tisočletjih narasla za povprečna temperatura morij je v nekaj tisočletjih narasla za 5-8 °C, visoko na severu in jugu se ogrelo za okoli 20 °C!5-8 °C, visoko na severu in jugu se ogrelo za okoli 20 °C!občutno se je spremenila tudi porazdelitev padavinobčutno se je spremenila tudi porazdelitev padavinkoncentracija CO2 precej višja kot dandaneskoncentracija CO2 precej višja kot dandanesmasovno izumrtje, pojavili so se predniki današnjih sesalcevmasovno izumrtje, pojavili so se predniki današnjih sesalcevvzrok za temperaturni skok še ni jasen (uhajanje metana iz vzrok za temperaturni skok še ni jasen (uhajanje metana iz ledu v sedimentih, povečana ognjeniška dejavnost, oksidacija ledu v sedimentih, povečana ognjeniška dejavnost, oksidacija usedlin bogatih z organsko snovjo, padec kometa?)usedlin bogatih z organsko snovjo, padec kometa?)velikostni red izpusta ogljika v ozračje je bil enak današnjemu velikostni red izpusta ogljika v ozračje je bil enak današnjemu dogodek je trajal ~100.000 letdogodek je trajal ~100.000 let

Milankovičevi cikliMilankovičevi cikli

Milankovičevi cikli v zadnjem milijonu let. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Milankovitch_cycles

skupni učinek orbitalnih skupni učinek orbitalnih dejavnikov na podnebje dejavnikov na podnebje (ekscentričnost, nagib osi, (ekscentričnost, nagib osi, precesija)precesija)kombinacija različnih kombinacija različnih period:period:

ekscentričnost tirnice ekscentričnost tirnice (~100.000 let)(~100.000 let)precesija (26.000 let)precesija (26.000 let)vrtenje tirnice (21.000 let)vrtenje tirnice (21.000 let)spreminjanje nagiba osi spreminjanje nagiba osi (41.000 let)(41.000 let)

Milankovičevi cikli Milankovičevi cikli pojasnijo večji del pojasnijo večji del podnebnih sprememb na podnebnih sprememb na 100.000 letni časovni skali100.000 letni časovni skali

Ledene dobeLedene dobe

glaciološka definicija: obdobja s polarnim, kopenskim in ledeniškim glaciološka definicija: obdobja s polarnim, kopenskim in ledeniškim ledomledomv splošni rabi se izraz nanaša na povečan obseg stalnega leduv splošni rabi se izraz nanaša na povečan obseg stalnega leduv zgodovini Zemlje nekaj obdobij s stalnim ledom, sicer je bila Zemlja v zgodovini Zemlje nekaj obdobij s stalnim ledom, sicer je bila Zemlja večinoma brez ledu:večinoma brez ledu:

2,7-2,3 milijarde let nazaj (huronianska poledenitev)2,7-2,3 milijarde let nazaj (huronianska poledenitev)850-630 milijonov let nazaj (kriogenska poledenitev)850-630 milijonov let nazaj (kriogenska poledenitev)460-430 milijonov let nazaj (andean-saharska poledenitev)460-430 milijonov let nazaj (andean-saharska poledenitev)350-260 milijonov let nazaj (poledenitev karoo)350-260 milijonov let nazaj (poledenitev karoo)35-0 milijonov let nazaj (trenutno ledeno obdobje)35-0 milijonov let nazaj (trenutno ledeno obdobje)

35 milijonov let nazaj začetek poledenitve Antarktike, 3 milijone let 35 milijonov let nazaj začetek poledenitve Antarktike, 3 milijone let nazaj tudi Arktikenazaj tudi Arktikev zadnjem času dva glavna cikla ledenih dob: 40.000 in 100.000 let; v zadnjem času dva glavna cikla ledenih dob: 40.000 in 100.000 let; menjavanje ledenih in medledenih obdobijmenjavanje ledenih in medledenih obdobijkonec zadnje ledene dobe 10.000 let nazaj, višek 21.000 let nazaj, konec zadnje ledene dobe 10.000 let nazaj, višek 21.000 let nazaj, ko je bilo v povprečju 4-7 °C hladneje kot danes (najmanj v tropskih ko je bilo v povprečju 4-7 °C hladneje kot danes (najmanj v tropskih oceanih, najbolj visoko na severu)oceanih, najbolj visoko na severu)dokazi:dokazi:

geološki (odrgnjene skale, ledeniške morene, ledeniške doline)geološki (odrgnjene skale, ledeniške morene, ledeniške doline)kemijski (spremenjena razmerja izotopov v sedimentih in večnem ledu)kemijski (spremenjena razmerja izotopov v sedimentih in večnem ledu)paleontološki (spremenjena geografska lega fosilov) paleontološki (spremenjena geografska lega fosilov)

značilnosti ledenih dob:značilnosti ledenih dob:večinoma hladnejše in sušnejše podnebje, več aerosolov v zrakuvečinoma hladnejše in sušnejše podnebje, več aerosolov v zrakudve veliki ledeni ploskvi segata od polov daleč proti ekvatorjudve veliki ledeni ploskvi segata od polov daleč proti ekvatorjuledeniki segajo globoko v doline, nižja meja sneženjaledeniki segajo globoko v doline, nižja meja sneženjaupad gladine morja (120 m med zadnjo ledeno dobo), spremenjeno upad gladine morja (120 m med zadnjo ledeno dobo), spremenjeno oceansko kroženjeoceansko kroženjehitri podnebni skoki med zadnjo ledeno dobo (Dansgaard-Oeschgerjevi in hitri podnebni skoki med zadnjo ledeno dobo (Dansgaard-Oeschgerjevi in Heinrichovi dogodki)Heinrichovi dogodki)

značilnosti medledenih obdobij:značilnosti medledenih obdobij:trenutno smo v enem od takšnih obdobij (holocen)trenutno smo v enem od takšnih obdobij (holocen)manjši obseg stalnega ledumanjši obseg stalnega ledudvig kopnega, ki ga je pokrival debel leddvig kopnega, ki ga je pokrival debel led

naslednja ledena doba ne bo nastopila še vsaj 30.000 letnaslednja ledena doba ne bo nastopila še vsaj 30.000 letna ledene dobe močno vplivajo pozitivne (albedo) in na ledene dobe močno vplivajo pozitivne (albedo) in negativne povratne zanke (snežne padavine)negativne povratne zanke (snežne padavine)zadnje ledene dobe so posledica:zadnje ledene dobe so posledica:

Milankovičevih ciklov (povod)Milankovičevih ciklov (povod)znižanje koncentracije toplogrednih plinov (pozitivna povratna zanka)znižanje koncentracije toplogrednih plinov (pozitivna povratna zanka)

ostali mogoči vzroki za ledene dobe:ostali mogoči vzroki za ledene dobe:spremenjen položaj Sonca v Rimski cestispremenjen položaj Sonca v Rimski cestizmanjšan izsev Sonca zmanjšan izsev Sonca posebna porazdelitev celinposebna porazdelitev celinvpliv kroženja Lune okoli Zemljevpliv kroženja Lune okoli Zemljepadci meteoritov, izjemno močni vulkanski izbruhipadci meteoritov, izjemno močni vulkanski izbruhi

Obseg stalnega ledu v času viška zadnje ledene dobe, 18.000 let nazaj. Vir: http://www.johnstonsarchive.net/spaceart/cylmaps.html

Razmerje izotopov kisika v sedimentih zadnjih nekaj milijonov let. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Ice_age

Spremembe v temperaturi in prostornini ledu v zadnjih 450.000 letih. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Ice_age

Mlajši DryasMlajši Dryas

zadnja katastrofalna sprememba podnebja v zadnja katastrofalna sprememba podnebja v preteklostipreteklostihladno obdobje pred 11.500 do 12.900 letihladno obdobje pred 11.500 do 12.900 letisilovit padec temperature na severni polobli silovit padec temperature na severni polobli (predvsem Grenlandiji in Evropi) v času desetletja (predvsem Grenlandiji in Evropi) v času desetletja vrh Grenlandije ~15 °C hladnejši kot danes, Anglija za vrh Grenlandije ~15 °C hladnejši kot danes, Anglija za 5 °C5 °Ckot kaže ohladitev v Severni Ameriki ni povsem kot kaže ohladitev v Severni Ameriki ni povsem sovpadala z ohladitvijo v Evropisovpadala z ohladitvijo v Evropigozd je v Skandinaviji zamenjala tundra, povečanje gozd je v Skandinaviji zamenjala tundra, povečanje ledenikov in snežnih površinledenikov in snežnih površinveč prahu v zraku, ki je prišel iz azijskih puščavveč prahu v zraku, ki je prišel iz azijskih puščavsuša na Bližnjem vzhodusuša na Bližnjem vzhoduprevladuje teorija, da je vzrok za ohladitev nenadna prevladuje teorija, da je vzrok za ohladitev nenadna prekinitev severnoatlantskega termohalinega kroženja prekinitev severnoatlantskega termohalinega kroženja (krčenje ledenikov in vdor sladke vode iz jezer Agassiz (krčenje ledenikov in vdor sladke vode iz jezer Agassiz in Ojibway v Atlantik), ne razloži pa predhodno in Ojibway v Atlantik), ne razloži pa predhodno ohladitev Južne Amerike; padec meteorita na Severno ohladitev Južne Amerike; padec meteorita na Severno AmerikoAmerikokonec obdobja v nekaj letih ali desetletjih – otoplitev konec obdobja v nekaj letih ali desetletjih – otoplitev za 7 °C!za 7 °C!

Dryas octopetala (alpska velesa). Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Dryas_octopetala

Jezero Agassiz. Avtorske pravice: Image courtesy of the Minnesota River Basin Data Center.

Temperatura in količina snega v zadnjih 20.000 letih. Vir: http://www.ncdc.noaa.gov/paleo/pubs/alley2000/alley2000.html

Sprememba v površinski temperaturi (desno) in količini padavin (levo) v modelski simulaciji nenadnega dotoka svežega vode v Hudsonov zaliv 8200 let nazaj. Avtorske pravice: NASA GISS, vir: http://www.nasa.gov/vision/earth/lookingatearth/abrupt_change.html

Holocenski podnebni optimumHolocenski podnebni optimum

regionalno toplo obdobje približno 5.000-10.000 let nazaj, regionalno toplo obdobje približno 5.000-10.000 let nazaj, različni deli Zemlje so imeli različen temperaturni potekrazlični deli Zemlje so imeli različen temperaturni potekposledica Milankovičevih ciklov; 9.000 let nazaj naklon posledica Milankovičevih ciklov; 9.000 let nazaj naklon Zemljine osi 24°, perihelij v času poletja na severu – 8 % večja Zemljine osi 24°, perihelij v času poletja na severu – 8 % večja gostota toka Sončevega sevanja kot danesgostota toka Sončevega sevanja kot danesčas temperaturnega viška:čas temperaturnega viška:

v JV Evropi 9.000-11.000 let nazajv JV Evropi 9.000-11.000 let nazajna Novi Zelandiji, južni Afriki in na Antarktiki že 8.500-11.000 let na Novi Zelandiji, južni Afriki in na Antarktiki že 8.500-11.000 let nazajnazajpovsem na severu Atlantika in v delu Arktike 8.000-10.000 let povsem na severu Atlantika in v delu Arktike 8.000-10.000 let nazajnazajv severni Evropi in na SV Severne Amerike 5.000-7.000 let nazajv severni Evropi in na SV Severne Amerike 5.000-7.000 let nazajna vzhodu Kitajske 4.000-8.000 let nazajna vzhodu Kitajske 4.000-8.000 let nazaj

večina ledenikov se je močno zmanjšala, nekateri so izginilivečina ledenikov se je močno zmanjšala, nekateri so izginiliSredozemsko morje, tropski Atlantik, Tihi in Indijski ocean so Sredozemsko morje, tropski Atlantik, Tihi in Indijski ocean so se verjetno postopno ogreli od začetka holocena do danesse verjetno postopno ogreli od začetka holocena do danesokrepitev monsunov v Indiji, severni Afriki, severni Avstraliji in okrepitev monsunov v Indiji, severni Afriki, severni Avstraliji in na JZ ZDAna JZ ZDA

Rekonstrukcija povprečne svetovne temperature zraka pri tleh v holocenu.

Vir: http://www.globalwarmingart.com

Srednjeveško toplo obdobjeSrednjeveško toplo obdobje

običajno oznaka za toplo običajno oznaka za toplo obdobje na območju obdobje na območju severnega Atlantika v severnega Atlantika v obdobju ~800-1300 n.š.obdobju ~800-1300 n.š.Vikingi naselijo Vikingi naselijo GrenlandijoGrenlandijogojenje vinske trte v gojenje vinske trte v AnglijiAnglijivelike suše v Severni velike suše v Severni AmerikiAmerikihladen Tihi ocean, hladen Tihi ocean, podobno kot dandanes v podobno kot dandanes v času La Ninječasu La Ninjepovprečna svetovna povprečna svetovna temperatura bistveno temperatura bistveno nižja kot v zadnjih 20 letihnižja kot v zadnjih 20 letih

Rekonstrukcija povprečne svetovne temperature zraka pri tleh za zadnjih 2000 let. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Medieval_Warm_Period

Mala ledena dobaMala ledena doba

hladno obdobje v Evropi in Severni Ameriki po hladno obdobje v Evropi in Severni Ameriki po toplem srednjeveškem, tja do sredine 19. stoletjatoplem srednjeveškem, tja do sredine 19. stoletjazačetek težko določljiv:začetek težko določljiv:

povečanje ledenih gora v Atlantiku po letu 1250povečanje ledenih gora v Atlantiku po letu 1250konec toplih poletij v severni Evropi okoli l. 1300konec toplih poletij v severni Evropi okoli l. 1300obilno deževja in velika lakota 1315-1317obilno deževja in velika lakota 1315-1317okoli leta 1550 začetek svetovnega povečevanja ledenikovokoli leta 1550 začetek svetovnega povečevanja ledenikovokoli leta 1650 začetek prvega temperaturnega minimumaokoli leta 1650 začetek prvega temperaturnega minimuma

najbolj prizadela območje severnega Atlantikanajbolj prizadela območje severnega Atlantikavzrok verjetno zmanjšana Sončeva dejavnost vzrok verjetno zmanjšana Sončeva dejavnost (Maunderjev minimum 1645-1715) in povečana (Maunderjev minimum 1645-1715) in povečana ognjeniška dejavnost, morda pa tudi zmanjšanje ognjeniška dejavnost, morda pa tudi zmanjšanje prebivalstva po v Evropi in Aziji po črni kugiprebivalstva po v Evropi in Aziji po črni kugivečkrat je zamrznila Temza in nizozemske reke, večkrat je zamrznila Temza in nizozemske reke, zelo hude zime tudi pri naszelo hude zime tudi pri nas

Izbruh ognjeniške razpoke Laki Izbruh ognjeniške razpoke Laki 1783/841783/84

eden največjih izbruhov v zadnjem tisočletjueden največjih izbruhov v zadnjem tisočletjuzačetek serije izbruhov 8. junija 1783, konec 7. februarja 1874začetek serije izbruhov 8. junija 1783, konec 7. februarja 1874sprostilo se je 15 km3 lave in ogromen oblak fluorja (8 mio. sprostilo se je 15 km3 lave in ogromen oblak fluorja (8 mio. ton) in žveplovega dioksida (120 mio. ton)ton) in žveplovega dioksida (120 mio. ton)oblak žveplovih aerosolov krivec za kratko, a občutno oblak žveplovih aerosolov krivec za kratko, a občutno spremembo podnebjaspremembo podnebjazaradi nenavadne vremenske situacije (anticiklon nad zaradi nenavadne vremenske situacije (anticiklon nad Islandijo) se je oblak v obliki meglice sprva razširil nad Islandijo) se je oblak v obliki meglice sprva razširil nad zahodno in srednjo Evropo, kasneje pa širom svetazahodno in srednjo Evropo, kasneje pa širom svetaštevilne ladje niso mogle pluti zaradi goste meglice, Sonce je številne ladje niso mogle pluti zaradi goste meglice, Sonce je bilo krvavo obarvanobilo krvavo obarvanovročemu poletju je sledila ostra zima 1783/84 v Evropi in vročemu poletju je sledila ostra zima 1783/84 v Evropi in Severni AmerikiSeverni Amerikifluorov oblak je pomoril polovico živine na Islandiji, zaradi fluorov oblak je pomoril polovico živine na Islandiji, zaradi lakote je umrla petina prebivalstalakote je umrla petina prebivalstav Evropi zaradi strupenega oblaka več deset tisoč mrtvihv Evropi zaradi strupenega oblaka več deset tisoč mrtvihizbruh je prispeval k neobičajnemu vremenu v 80. letih 18. izbruh je prispeval k neobičajnemu vremenu v 80. letih 18. stoletja in začetku francoske revolucije l. 1789stoletja in začetku francoske revolucije l. 1789

Posledice izbruha vulkanske razpoke Laki leta 1783. Vir: http://www.economist.com/world/international/displaystory.cfm?story_id=10311405

Viri in literaturaViri in literatura

http://en.wikipedia.org/wiki/Global_warminghttp://en.wikipedia.org/wiki/Global_warminghttp://en.wikipedia.org/wiki/Climate_changehttp://en.wikipedia.org/wiki/Climate_changehttp://en.wikipedia.org/wiki/Climatehttp://en.wikipedia.org/wiki/Climatehttp://en.wikipedia.org/wiki/Paleoclimatologyhttp://en.wikipedia.org/wiki/PaleoclimatologyJansen, E., J. Overpeck, K.R. Briffa, J.-C. Duplessy, F. Joos, V. Masson-Delmotte, D. Olago, B. Otto-Bliesner, W.R. Peltier, S. Rahmstorf, R. Ramesh, D. Raynaud, D. Rind, O. Solomina, R. Villalba and D. Zhang, 2007: Palaeoclimate. In: Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Solomon, S., D. Qin, M. Manning, Z. Chen, M. Marquis, K.B. Averyt, M. Tignor and H.L. Miller (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA.http://en.wikipedia.org/wiki/Milankovitch_cycleshttp://en.wikipedia.org/wiki/Milankovitch_cycleshttp://www.ncdc.noaa.gov/paleo/paleo.htmlhttp://www.ncdc.noaa.gov/paleo/paleo.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Paleocene%E2%80%93Eocene_Thermal_Maximumhttp://en.wikipedia.org/wiki/Paleocene%E2%80%93Eocene_Thermal_Maximumhttp://en.wikipedia.org/wiki/Snowball_Earthhttp://en.wikipedia.org/wiki/Snowball_Earthhttp://en.wikipedia.org/wiki/Younger_Dryashttp://en.wikipedia.org/wiki/Younger_Dryashttp://en.wikipedia.org/wiki/Ice_agehttp://en.wikipedia.org/wiki/Ice_agehttp://en.wikipedia.org/wiki/Holocene_climatic_optimumhttp://en.wikipedia.org/wiki/Holocene_climatic_optimumhttp://en.wikipedia.org/wiki/Global_warminghttp://en.wikipedia.org/wiki/Global_warminghttp://www.ipcc.ch/http://www.ipcc.ch/http://www.realclimate.org/http://www.realclimate.org/httphttp://www.giss.nasa.gov/://www.giss.nasa.gov/http://www.cru.uea.ac.uk/http://www.cru.uea.ac.uk/http://www.metoffice.gov.uk/research/hadleycentre/http://www.metoffice.gov.uk/research/hadleycentre/http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/http://www.meteoschweiz.admin.ch/web/de/klima/klimaentwicklung.htmlhttp://www.meteoschweiz.admin.ch/web/de/klima/klimaentwicklung.htmlhttp://www.meteoschweiz.admin.ch/web/de/klima/klimaaenderung.htmlhttp://www.meteoschweiz.admin.ch/web/de/klima/klimaaenderung.htmlhttp://edgcm.columbia.edu/http://edgcm.columbia.edu/http://www.osdpd.noaa.gov/PSB/EPS/SST/climo.htmlhttp://www.osdpd.noaa.gov/PSB/EPS/SST/climo.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Sea_level_risehttp://en.wikipedia.org/wiki/Sea_level_risehttp://www.nasa.gov/vision/earth/lookingatearth/abrupt_change.htmlhttp://www.nasa.gov/vision/earth/lookingatearth/abrupt_change.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Lakihttp://en.wikipedia.org/wiki/Lakihttp://www.economist.com/world/international/displaystory.cfm?story_id=10311405http://www.economist.com/world/international/displaystory.cfm?story_id=10311405