TURISTINA ZVEZA SLOVENIJE

TURISTINA ZVEZA SLOVENIJE

Knjina zbirka Turistina misel

7

POLOAJ IN VLOGA TURISTINIH DRUTEV

PRI RAZVOJU TURIZMA

NA PODEELJU

Avtor:Franjo auperl, svetovalec za razvoj podjetnitva v turizmu, VEPI, d.o.o. Maribor

VINSKO TURISTINE CESTE

VLOGA IN NALOGE TURISTINIH DRUTEV

Avtor:Janez Jerman, lan republikega projektnega sveta vinsko-turistinih cest

LJUBLJANA 2000

VSEBINA:

PREDGOVOR

UVOD

1. IZHODIA

2. PROBLEMI RAZVOJA PODEELJA

3. EVROPSKI IN SVETOVNI TRENDI RAZVOJA TURIZMA

4. PODEELJE KOT TURISTINO OBMOJE

5. SEDANJI POLOAJ TURISTINIH DRUTEV NA PODEELJU

6. TURISTINO DRUTVO KOT MESTO DRUENJA IN DELOVANJA LJUBITELJEV TURIZMA

7. TURISTINO DRUTVO KOT POSPEEVALEC IN USKLAJEVALEC RAZVOJA TURIZMA NA PODEELJU

8. ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI TER PRILONOSTI IN NEVARNOSTI DELOVANJA TURISTINIH DRUTEV NA PODEELJU

9. CILJI TURISTINIH DRUTEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA PODEELJU

10. STRATEGIJA TURISTINIH DRUTEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA PODEELJU

11. VLOGA TURISTINIH DRUTEV KOT NOSILCA OZAVEANJA PREBIVALCEV PODEELJA ZA TURIZEM

12. VLOGA TURISTINIH DRUTEV PRI VKLJUEVANJU IN DELOVANJU MLADIH NA PODROJU TURIZMA

13. VLOGA TURISTINEGA DRUTVA KOT POVEZOVALCA TURISTINIH PONUDNIKOV NA PODEELJU

14. VLOGA TURISTINEGA DRUTVA KOT ORGANIZATORJA PRIREDITEV NA PODEELJU

15. VLOGA TURISTINEGA DRUTVA KOT OHRANJEVALCA NARAVNE, KULTURNE IN ETNOLOKE DEDIINE PODEELJA

16. VLOGA TURISTINEGA DRUTVA PRI OBLIKOVANJU TURISTINIH PRODUKTOV

17. POTREBE IN MONOSTI LOKALNIH, REGIONALNIH, DRAVNIH IN MEDNARODNIH POVEZOVANJ

18. POLOAJ TURISTINIH DRUTEV V VLOGI JAVNIH DRUTEV

19. TURISTINA DRUTVA IN NJIHOV MATERIALNI POLOAJ

20. POTREBNI UKREPI DRAVE, INSTITUCIJ IN TURISTINIH ZDRUENJ ZA USPENEJE DELOVANJE TURISTINIH DRUTEV PRI RAZVOJU TURIZMA NA PODEELJU

21. PRIPOROILA ZA USPENO DELOVANJE TURISTINIH DRUTEV PRI RAZVOJU PODEELJA

22. IZZIVI ZA RAZPRAVO NAMESTO ZAKLJUKA

23. POJASNILO

24. VIRI

VINSKO TURISTINE CESTE VLOGA, AKTIVNOSTI IN NALOGE TURISTINIH DRUTEV JANEZ JERMAN

PRILOGE:

SVETOVALCI KMETIJSKE SVETOVALNE DRUBE (vir podatkov: Uprava RS za pospeevanje kmetijstva)

PODJETNIKI SVETOVALCI (vir podatkov: Gea College)

SVETOVALCI ZA RAZVOJ PODJETNITVA V TURIZMU (vir podatkov: Zdruenje svetovalcev za turizem Slovenije)

OCENJEVALCI NASTANITVENIH KAPACITET (vir podatkov: Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem)

dr. Marjan Roi

PREDGOVOR IN PRIRONIKU NA POT

Turizem je realna prilonost za razvoj podeelja in oprejemljiva monost za zaposlovanje, zasluek in socialno varnost. S turizmom podeelje postaja razviteje in lae se bo znalo na zahtevni poti vkljuevanja v evropske integracije. Veliko prilonosti ne izkoristimo dovolj, same pa ne dajejo rezultatov.

Turistina drutva na podeelju so najbolj mnoino gibanje ljudi za razvoj turizma. Mnoga drutva so izredno aktivna, druga pa manj in tudi razmere so od kraja do kraja, od vasi do vasi razline. Pred nami je zanimivo in kakovostno gradivo, ki vsebuje zanimive spodbude, priporoila, sugestije in pomo pri delu turistinih drutev na podeelju. Avtor prispevka je na zavzeti sodelavec Franjo auperl, ki je tudi sam opravljal dolnosti predsednika turistinega drutva, sicer pa je svetovalec za podjetnitvo in turizem. Je pa tudi podpredsednik komisije za razvoj turizma na podeelju pri Turistini zvezi Slovenije. Tekst ni pisarniko razmiljanje, vsebuje ivljenjske izkunje iz lastne prakse in izkuenj drugih turistinih drutev. Gradivo spodbuja na razmiljanja in akcije. Ne vsebuje receptov, ponuja pa mnoge stvarne in zanimive sugestije.

Zakon o pospeevanju turizma spodbuja sodelovanje turistinih drutev, ki delujejo kot interesne organizacije ljudi. In ljudje so na podeelju gonilna sila turistinega ustvarjanja in iskanja novih poti v turizmu na podeelju.

Vemo, da je podeelje zelo kompleksno. Prostorski, ekonomski, socialni, kulturni, socioloki, naravovarstveni in drugi problemi podeelja, povezani s celotnim dogajanjem na vasi, se medsebojno prepletajo. K pospeenemu razvoju turizma nas usmerjajo monosti podeelja, interesi domaih in tujih turistov in doseeni rezultati v turistini ponudbi vasi. Oitno je, da Slovenija potrebuje aktivno, angairano in sodobno naravnano strategijo razvoja turizma na podeelju, zasnovano na znanju in strokovnosti, ki je al e nimamo. Tako strategijo potrebujejo tudi obine. Vpeta naj bi bila v razvojne zasnove slovenskega turizma kot celote. To je osrednja naloga, ki je pred nami. Vsebinsko je razvojno naravnan dvoletni projekt Slovenska kulinarika in vina v turizmu, ki ga uresniujemo, da bi bila turistina ponudba tudi na podeelju bolj naa, slovenska, in s tem vabljiva za turiste. Tudi naa pota v evropske povezave bodo uspeneja in bolj celovita, e bo slovensko podeelje turistino razvojno angairano in e bo izkorialo razvojne monosti turizma. Lahko ugotovimo, da so tam, kjer je turizem v ospredju razvoja podeeljskega kraja, tudi rezultati skupnega razvoja kraja uspeneji. To kaejo tudi nekateri projekti CRPOV. Zakon o pospeevanju turizma predvideva, da je osnovna celica in temeljno izhodie turistinega razvoja prav turistini kraj. Ta pa je lahko vas, zaselek. V ta namen teejo razlini projekti pospeevanja, zdruevanja in uresnievanja turistinih pobud v krajih, ki elijo biti in se razvijati kot turistini kraji. Posebej je pomembno, da je v veini primerov stiie turistinih aktivnosti turistino drutvo, drugae povedano ljudje zdrueni v turistinih drutvih. Naa usmeritev je, naj vsak kraj na podeelju z razvojem turizma preraste v turistini kraj. To pa zato, da bi se razvijal, da bi ljudje imeli zaposlitev, zasluek, socialno varnost, ob tem pa iveli in gospodarili v urejenem okolju, ki omogoa tudi vejo kakovost ivljenja in primerno bivalno kulturo. ivljenje na vasi naj postaja turistino ivljenje.

Gibalna sila takega razvoja pa so lahko predvsem ljudje s potrebnim znanjem, delovno vnemo in ljubeznijo do svojega kraja in okolja.

Ob tem je pomembno, da razmiljamo o tem, kakni bodo bodoi novi koraki v delu turistinih drutev. Turizem prinaa vedno kaj novega, v njem so vedno nova doivetja. In vse, kar je novega, naj postaja tudi del dejavnosti turistinih drutev, naj bodo drutva kot turistini parlament kraja nosilec novih dosekov. Zlasti je potrebno gojiti pristneje odnose gostoljubnosti, prijazen odnos gostitelj gost, povezanost krajevnega turistinega dogajanja in ponudbe s kulturno dediino, portom, dogajanji na vodi in ob vodi, varovanje vake arhitekture, negovanje starih obiajev in navad, negovanje naravnega okolja, uporabo interneta in drugih sodobnih dosekov. Podjetniki nain dela turistinih drutev je obogatitev prostovoljnosti in ljubiteljstva. Vas je zanimiva za turizem tudi zato, ker se v turistini ponudbi prepletajo kmetijstvo, kultura, urbanizacija, trgovina, promet in e marsikaj.

Turistina zveza Slovenije je asociacija turistinih drutev. Tam se napaja, prispeva k izmenjavi izkuenj, nudi pomo in je dolna zagotavljati uspeno koordinacijo dela drutev. Priujoa publikacija je pomo in prispevek v tej smeri. Zveza pa ostaja uveljavljena in edina oblika turistinega povezovanja in usmerjanja turistinega razvoja na podeelju.

UVODNE MISLI

Slovenski lovek je v stoletjih dela in vztrajanja ustvaril krajino, ki je zaradi raznolike reliefne oblikovitosti in pestrih podnebnih razmer izjemno lepa in neponovljiva.

Prav zato strategija slovenskega kmetijstva poleg agrarnoproizvodnih ciljev enakovredno poudarja zaito slovenskega podeelja in vasi, njegovega nadaljnjega skladnega razvoja, ohranjanja in vzdrevanja kulturne krajine, varovanja kmetijskih povrin ter ohranjanja poseljenosti.

e desetletje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uresniuje s strategijo zastavljene cilje preko programov celostnega urejanja podeelja in obnove vasi. Turizem na podeelju je pomembna sestavina celostnega razvoja podeelja, zato je veliko aktivnosti, ki jih izvajamo na MKGP povezanih ravno s turizmom. Pomembno je, da se tudi turizem obravnava celovito, integralno, kar pomeni, da se v razvoj turizma vkljuujejo razlini resorji, se z aktivnostmi dopolnjujejo, utrip tem aktivnostim pa na lokalnem nivoju dajejo predvsem turistina drutva.

MKGP pri realizaciji programov uspeno sodeluje s TZS in v doloenih projektih tudi s TD. Vloga TD se bo e poveala ob vstopu v EU. Po naelih EU so namre nosilci razvoja posameznega obmoja razne institucije, posamezniki in organizacije s tega obmoja, drava pri tem nima razvojne funkcije, ampak tak skladen razvoj podpira.

Uspeno sodelovanje s TZS je naa elja tudi v prihodnje.

Ena najvejih zablod je razmiljanje o razvoju turizma na splono!

(Peter Vesenjak)

UVOD

Turistina zveza Slovenije, kot zdruenje turistinih drutev in obmonih turistinih zvez si prizadeva za pospeen razvoj turizma. Ker je veliko turistinih drutev lociranih na podeelju, kjer je problematika razvoja turizma povsem specifina, organizira TZS posvetovanja predstavnikov turistinih drutev iz podeelja s ciljem, da si med seboj izmenjujejo izkunje, da pospei njihovo delovanje in da se oblikujejo smernice za izboljanje njihovega poloaja ter vloge pri razvoju turizma na podeelju. Prav turistina drutva na podeelju so namre kljuni povezovalci ljudi in oblikovalci in skorajda edini pospeevalci turizma na podeelju. Takno stanje in razvojne monosti so se pokazale tako v referatih in razpravah na drugem posvetu turistinih drutev na podeelju septembra 1999 v alcu, kakor tudi na posvetovanju Turizem razvojna monost podeelja oktobra 1999. Gradivo za ti dve posvetovanji na temo "Poloaj in vloga turistinih drutev pri razvoju turizma na podeelju" izdaja TZS v obliki broure, saj lahko slui kot prironik za delovanje turistinih drutev na podeelju pri pripravi njihovih programskih usmeritev, oblikovanju ciljev in njihove strategije za pospeeno udejanjanje razvoja turizma na podeelju.

Republika Slovenija je s sprejemom strategije razvoja turizma opredelila podeelje kot turistino obmoje, vendar lahko danes ugotavljamo, da je ta strategija e potrebna sprememb in dopolnitev, saj nasploh ni prinesla nartovanih rezultatov. Nekaj podobnega lahko trdimo tudi za podeelje, kjer so kljub veim razvojnim projektom in finannim vlaganjem v te projekte, uinki v konkretizaciji turistine ponudbe na eni, in razvoja turizma na podeelju na drugi strani, sorazmerno pili. Zato se Turistina zveza Slovenije zavzema za angairano strategijo razvoja turizma na podeelju in s tem za sodoben razvoj podeelja kot celote.

Na podroju razvoja turizma na podeelju velja povdariti, da se s tem na dravnem nivoju ukvarja predvsem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojimi institucijami ter Turistina zveza Slovenije, po ukinitvi agencije Vas pa je agilno e Zdruenje turistinih kmetij Slovenije, ki ga je pri pripravi promocijskih materialov podpiral tudi Center za promocijo turizma Slovenija. Dale premalo so prisotna ostala ministrstva in institucije, katerih delovanje je povezano predvsem z urejanjem pogojev in monosti turistinega razvoja podeelja.

Kar nekaj razvojnih projektov na podeelju je bilo v preteklosti sproenih, al pa s premajhnim izplenom v stvarnih rezultatih turizma na podeelju. Semkaj lahko uvrstimo projekte CRPOV, vinsko turistine ceste, razvoj turistine vasi idr., kakor tudi vsa prizadevanja dela kmetijske svetovalne mree, specializirane za podroje razvoja turizma na kmetijah.

Ker je zelo pomembna usposobljenost prebivalstva na podeelju moremo ugotoviti, da je tudi tu storjenega dale premalo. Odmevni sta le dve vrsti usposabljanja konkretnih izvajalcev turistine ponudbe na podeelju, to je usposabljanje ponudnikov na turistinih kmetijah, za kar je pripravila program kmetijska svetovalna sluba (80 urni obvezni program za ponudnike turizma na kmetijah) in usposabljanje z naslovom "Program usposabljanja za trenje v turizmu", ki ga ob podpori Ministrstva za delo, druino in socialo ter Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje izvajata BSC Kranj ter GIZ R TIM alec v sodelovanju s turistinimi drutvi in obinam.

Turistina drutva kot interesno, prostovoljno in ljubiteljsko druenje vseh, ki jih zanima turizem, se razlino intenzivno trudijo z najrazlinejimi aktivnostmi pri razvoju turizma na podeelju. Ob tem velja ugotoviti, da je njihovo delovanje predvsem rezultat aktivnega delovanja vrste zanesenjakov ob podpori mnogih sponzorjev ter donatorjev v kraju delovanja posameznega drutva. Ker delujejo drutva na amaterski bazi, je pogosto tudi prisotno pomanjkanje turistinih znanj, predvsem pa sistematike v dolgorono usmerjenem delovanju pri razvoju turizma na podeelju, marsikje pa tudi veinsko usmerjeno v zadovoljevanje potreb predvsem krajanov in oje okolice, manj pa ciljnim skupinam turistov iz ire domovine in tujine. Velika ovira so tudi nezadostna finanna sredstva, drutva marsikje nimajo svojih prostorov in podobno.

Da bi dali doloen prispevek k pospeenemu in usmerjenemu delovanju turistinih drutev pri razvoju turizma na podeelju, podajamo v nadaljevanju nekaj pogledov na pomen in vlogo turistinih drutev na podeelju pri njihovem delovanju

1. IZHODIA ZA OBLIKOVANJE PRISPEVKA

Pri oblikovanju tematike pomena in vloge turistinih drutev pri razvoju turizma na podeelju izhajamo iz ugotovitev dveh tovrstnega posvetovanj v alcu (1998 in 1999), posveta Turizem razvojna monost podeelja v Dravnem svet (1999), drugih podobnih posvetov po posameznih podrojih ter iz praktinih izkuenj predstavnikov turistinih drutev, kakor tudi iz osebnih izkuenj avtorja tega gradiva pri delovanju turistinega drutva v svojem kraju.

2. EVROPSKI IN SVETOVNI TRENDI RAZVOJA TURIZMA

Za razvoj turizma nasploh so zanimive kljune napovedi za turizem v Evropi, kamor elimo tudi sami imprej institucionalno vstopiti, podobni pa so tudi svetovni turistini razvojni trendi. Stanje in trendi razvoja turizma v Evropi in svetu nakazujejo naslednjo sliko ter perspektive (povzeto po World Travel & Tourism Council):

v Evropi je 38 milijonov ali 12,8% od vseh delovnih mest povezanih s turizmom in potovanji;

Evropa bo ustvarjala okoli 35% BDP s turizmom in potovanji

v Severni Ameriki se s turizmom in potovanji ukvarja 10,6% vse delovne sile, v naslednih letih pa naj bi odstotek narastel za 19%;

v Juni Ameriki, kot turistino najslabe razvitim obmojem se ukvarja s turizmom in potovanjem 6% vseh zaposlenih, napovedujejo pa porast za 16%;

na svetovnem nivoju bo letos 10,7% BDP ustvarjenega s turizmom in 10,7% s potovanji, hkrati pa bo 10,9% potronikih izdatkov porabljenih za zasebno porabo za turizem in potovanja, 11,8% za investicije v turizem in potovanja ter 550 milijard dolarjev izdatkov popotnikov, ki potujejo v prostem asu v tujih dravah;

projekcije za leto 2007 napovedujejo letno rast potronikega povpraevanja po 3,8%, prispevek turizma in potovanj v DBP naj bi realno porasel za ve kot 40%, enak odstotek velja tudi za potronjo, investicije v to podroje naj bi porasle za ve kot 50%, turisti in popotniki pa bi naj leta 2007 za zasebna potovanja v drugih dravah potroili 884 milijarde dolarjev, kar pomeni 16,9% porast;

v naslednjem desetletju se obeta v turizmu in potovanjih okoli 46% realne rasti;

Zanimiva bi bila raziskava naih razmer in projekcij v primerjavi z evropskimi in svetovnimi ter podatek, koliken odstotek zgoraj navedenih podatkov se ustvarja na podeelju.

Vsekakor pa lahko ocenjujemo, da postajajo turizem, prosti as in potovanja vse bolj popularna veja gospodarstva, trendi potreb turistov se usmerjajo v iskanje doivetij in prav podeelje je ena tistih turistinih destinacij, ki ima za doivetje na razpolago izvirnost in kombinacijo najrazlinejih elementov sestavljivih v popolno doivetje. Pri tem pa lahko izjemno veliko vlogo odigrajo prav turistina drutva. Brez taknih usmeritev in sledenju svetovnih trendov pa naa turistina ponudba ne bo zanimiva za Evropo in svet. Zato so turistina drutva izzvana, da so nosilci turistine bodonosti podeelja.

3. PROBLEMI RAZVOJA PODEELJA

Problemi razvoja podeelja so veplastni in le delno povezani z monostmi razvoja turizma.

Gre namre za obsena podroja nae domovine, ki so vselej in v vseh sistemih med zadnjimi za urejanje, in najbolj prepuena sama sebi, tako tudi na podroju turizma. Na podeelju je prisotna razlina problematika in naj natejemo le nekaj kljunih problemov, ki so povezani ali se vsaj dotikajo turizma:

podeelje je vedno zapostavljeno obmoje zaradi njegove obsenosti, ki zahteva velika vlaganja za majhen izplen;

podeelje ima mnotvo naravne, kulturne in etnoloke dediine, ki pa v hitenju v moderne ase vse bolj izginja;

nae podeelje spontano in nevarno izgublja svojstveno sliko slovenske kulturne krajine s tradicionalnimi kmetijskimi sistemi, kmekimi naselji, poljsko razdelitvijo, kmeko arhitekturo, kozolci, kaami, koami in hrami, "kluajami" in zidanicami, ebelnjaki itd.;

bolj ko se podeelje razvija, hitreje izginjajo natete identitete slovenskega podeelja, ki pa bi lahko bile kljuna prednost in privlanost razvoja turizma na podeelju;

podeelje se kadrovsko izjemno stara, mladi zaradi socialne varnosti odhajajo z njega, kmetijstvo zaradi kmetijske problematike zastaja, s tem pa nastopa problem zaraanja in onemogoanje razvoja podeelja nasploh;

podeeljsko prebivalstvo vseh starostnih struktur je posebej potrebno ozaveanja, usposabljanja, preprievanja, razvoja zaupanja v institucije in svetovalne slube ter akcij, v katerih to prebivalstvo vidi svojo dolgorono perspektivo in interese;

zelo problematina so obmejna obmoja, ki bi bila za turizem med sosednjima dravama najbolj perspektivna;

na nerazvitih podeelskih obmojih ni turistinih drutev niti drugih razvojnih potencialov, ki bi pospeevali sam razvoj teh obmoij in turizem;

za obmoja, kjer ni lastne iniciative, se tudi obinski in dravni faktorji posebej ne zavzamejo ali pa le ob katastrofah;

na podeelju je mnotvo e neodkritih, neraziskanih in nezadostno poznanih naravnih, kulturih, zgodovinskih, narodopisnih in drugih znamenitosti, ki bi jih morali izjemno dobro triti;

samo na podeelju je mnotvo eg in obiajev ter bogata kulinarika, ki pa v mnogih obmojih nepovratno izginja, saj je bil dolgo asa prekinjen tok ljudskega izroila in mnenje, da mora vse staro v staro aro in pozabo;

razen strokovne institucije kmetijske pospeevalne slube se s podeeljem sistematino, razvojno in dolgorono kontinuirano skorajda nihe ne ukvarja;

podeelje je v mnogih predelih komunalno neurejeno in krajinsko e vedno zanemarjeno;

moan zaviralni vpliv na razvoj turizma na podeelju ima neurejena zakonodaja na podroju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in e vedno premalo vzpodbudno financiranje nalob na podeelju, kar pa zavira tudi pobude in aktivnosti TD, ki so pogosto vzpodbujevalci kmetovalcev in drugih za usmerjanje v turizem.

Gledano na podeelje z vidika monosti razvoja turizma velja ugotoviti, da je to obmoje izjemno bogato s potencialno turistino ponudbo, potrebno pa izjemnih naporov, sistematike in profesionalnih prijemov, da bi ob tem mogla tudi turistina drutva prevzeti vlogo aktivnega soustvarjalca turistinega razvoja podeelja.

4. PODEELJE KOT TURISTINO OBMOJE

V dokumentu Strategija razvoja turizma v Sloveniji so opredeljena takoimenovana zaokroena turistina obmoja kot so npr. morje in jezera, gore, mesta, zdravilia in med njimi je bilo naknadno vneeno tudi turistino obmoje podeelje.

Zaokroeno turistino obmoje je splet podjetij in drugih ponudnikov turistinih storitev, dopolnjujoih in podpornih dejavnosti, turistinih privlanosti, infrastrukture, naravnih danosti in drubeno-ekonomskih dejavnikov lociranih na istem zaokroenem geografskem obmoju.

Podeelje ima velike monosti za turistini razvoj, s katerim se razvija samozavest in sprememba miljenja podeeljskih ljudi, da je potrebno marsikaj spremeniti v smeri izboljanja ekonomike poslovanja, da je perspektiva podeelja v viji stopnji predelave in neposredne ponudbe v obliki zadovoljevanja potreb turistov, ki se vse bolj vraajo k naravi, iejo monosti rekreacije in doivetij, elijo zdravo ekoloko neoporeno ponudbo hrane in pijae ipd. Turisti imajo danes med ostalim tudi moto od kulture k naturi. Podeelje je opredelil Tone Horvat, predsednik Dravnega sveta, kot vrt prihodnosti za prosti as, dopustovanje, za stara leta, za okrevanje po zdravstvenih teavah, za izobraevanje v podeeljskem miru itd. Vse to pa mora nekdo organizirati, in za to organizacijo, motivacijo in pospeevanje so posebej poklicana turistina drutva na podeelju.

5. SEDANJI POLOAJ TURISTINIH DRUTEV NA PODEELJU

Turistina drutva so ustanovljena in zavezana delovati po Zakonu o drutvih in po drugi pozitivni regulativi, kar pa je v doloenih situacijah pospeevalnih aktivnosti razvoja turizma in predvsem pri organizaciji prireditev prej zavirajoe kot vzpodbujajoe.

Turistina drutva na podeelju delujejo v javnem interesu, eprav veina e nima statusa drutva, ki deluje v javnem interesu na podroju pospeevanja turizma, kar jim omogoa 43. len Zakona o pospeevanju turizma (Ur. l. RS 57/98), eprav je njihovo delovanje prav na podeelju eksplicitno takno, kot jih opredeljuje zakon.

Na podeelju deluje trenutno 280 turistinih drutev, in e predpostavimo, da ima posamezno turistino drutvo v svojih organih v povpreju po 20 aktivnih lanov, je tu ekipa 5.000 aktivnih neprofesionalnih turistinih delavcev na podeelju, e pa tezo razirimo na vse lanstvo ob predpostavki, da je v TD v povpreju vlanjenih 50 do 100 krajanov, pa gre za prek 18.000 udeleencev, ki so na najrazlineje naine vkljueni v posamezne turistine akcije na podeelju. Prav na podeelju se ustanavljajo vedno nova turistina drutva kot izraz potrebe ljudi.

Turistina drutva na podeelju so stvarni pospeevalec razvoja turizma na podeelju, e posebej na tistih obmojih, kjer vejih turistinih ponudnikov ni. Delovanje in aktivnost turistinih drutev sta sicer odvisna od dejavnosti in aktivnosti vodstva in je tudi od kraja do kraja drugano, vendar je veina drutev dejavnih in delujejo v odvisnosti od monosti in danosti, ki so jim na razpolago.

Pretene dejavnosti turistinih drutev so v ozaveanju prebivalstva, pospeevanju delovanja turistinega podmladka, organizaciji ienja in urejanja krajev, organizaciji tekmovanj za urejenost kraja na lokalnem nivoju, nameanju turistinih talnih oznak, skrb za naravno, kulturno in arhitekturno dediino, izdajanju turistinega propagandnega gradiva ojega obmoja delovanja drutva, organizaciji prireditev ojega in irega pomena, organizaciji izletov in usposabljanja za lanstvo ipd. Turistina drutva si posebej veliko prizadevajo za ohranjanje arhitekturne naravne in kulturne dediine ter eg, navad in starih obiajev.

V nekaterih primerih so v okviru turistinih drutev tudi razne sekcije, kot npr. sekcija vinogradnikov ali hortikulturna sekcija, spet drugje so v turistinih drutvih vkljueni pevski zbori ali vokalne skupine, folkloristi, aktivi kmekih ena, kjer niso kot samostojna organizacija, ronodelske skupine itd.

Nekatera turistina drutva so si pridobila tudi doloene materialne pogoje, kot so prostori za prireditve, turistine poti, muzeji, prostori za gostinsko ponudbo, kampi, otori ter oprema za prireditve idr., tako da so pri organizaciji prireditev bolj samostojna in usposobljena.

V redkih primerih se turistina drutva ukvarjajo tudi z razvojnimi projekti, e manj pa zmorejo take projekte voditi, saj v njih praviloma ni ustreznega kadra in denarja za zunanje sodelavce, saj velja pri vseh drutvih pravilo prostovoljnega dela. Zato je pomembno razvijati profesionalni in podjetniki pristop in drutvom odpirati nove monosti delovanja, da bi se uspeno odzivali na izzve bodonosti.

Poseben problem v drutvih so finance, saj morajo drutva pridobiti denar v glavnem sama, po nekaterih manjih obinah dobivajo kakno manjo dotacijo, urejenega financiranja prek turistine takse in predvidenih turistinih davin pa e ni. Stabilni viri financiranja programov in projektov turistinih drutev je osnova prostovoljno profesionalnega delovanja.

Povezovanje turistinih ponudnikov na kakrnem koli podroju in tako tudi prek turistinih drutev je nujno za uspeneji razvoj turizma vasih pa problematino, e vsak podjetniki subjekt kot turistini ponudnik gleda najprej na svoj izplen, premalo pa na spoznanje, da so skupni projekti lahko uspeni.

6. TURISTINO DRUTVO KOT MESTO DRUENJA IN DELOVANJA LJUBITELJEV TURIZMA

V druenju je sloga, ustvarjalnost, veselje in mo!

Turistino drutvo je najprej mesto druenja in delovanja ljubiteljev turizma na nekem ojem obmoju. V njem se zbirajo entuziasti, tisti, ki jih turizem zanima, predvsem pa aktivni krajani, ki so pripravljeni v svojem kraju aktivno delovati na podroju turizma in s tem prispevati k razvoju in aktivnemu delovanju domaega kraja.

Turistino drutvo je nadalje mesto, kjer se organizirajo razline interesne dejavnosti, znotraj katerih je mono aktivirati potenciale krajanov, ki se poslovno, delovno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kakno zanimivo stvarjo, ki jo lahko udejanjajo tudi preko drutva.

Turistino drutvo ob vejih akcijah pritegne mnoico krajanov, ki se aktivno vkljuijo predvsem takrat, kadar so veje akcije in prireditve, saj je takne prireditve mono dobro izpeljati le ob iroki paleti izvajalcev posameznih aktivnosti.

Turistino drutvo pa je nenazadnje mesto, kjer najdejo krajani svoje somiljenike, se medsebojno druijo, se izobraujejo in kjer imajo monost poveseliti se ali udeleiti kaknega izleta ali ekskurzije.

7. TURISTINO DRUTVO KOT POSPEEVALEC IN USKLAJEVALEC RAZVOJA TURIZMA NA PODEELJU

Kdor hoe imeti bodonost, si jo mora zartati!

Kot je e ugotovljeno, so turistina drutva povsod pospeevalec in usklajevalec razvoja turizma na podeelju, vendar je potreben vedno bolj sistematien, dolgorono zasnovan in poenoten ter usmerjen razvojni koncept in pristop.

Vsekakor bi bilo eleno in mono, da bi na podeelju prevzela turistina drutva, ob pomoi strokovnih institucij in pospeevalnih mre za razvoj kmetijstva, za razvoj podjetnitva ter za razvoj turizma, vlogo pospeevalca in usklajevalca razvoja turizma na podeelju in tako skupno pristopila k snovanju stratekih programov razvoja turizma na doloenem obmoju. Pri tem bi bilo smiselno, da se takni razvojni programi delajo za ire obmoje, pri emer je zopet vloga turistinih drutev v tem, da "stopijo skupaj" s sosednjimi drutvi in snujejo turistine produkte kot skupno ponudbo na nekem geografsko zaokroenem obmoju.

Turistino drutvo kot neprofitna organizacija ima monost, da presee ozke podjetnike interese po dobiku posameznih ponudnikov in da povezuje te posameznike v skupno ponudbo in v skupno ustvarjanje nove vrednosti na irem obmoju ter v delitvi uinkov med vsemi udeleenci ponudbe turistinih produktov.

Turistino drutvo lahko prevzame vlogo pobudnika in usklajevalca pri vzpodbujanju turistinega razvoja na podeelju, vzpodbujevalca za aktiviranje potencialnih turistinih ponudnikov, za nastopanje v interesu kraja ter turistinih ponudnikov skupaj z lokalnimi skupnostmi na javnih razpisih in pri organizaciji pomoi pri pripravi na prijavo na razpis. Tipini primer celovitega snovanja razvojne strategije podeelja in skupaj z njo tudi strategije razvoja turizma se izvaja v okviru projektov CRPOV, al pa je e vedno premalo udejanjanja teh razvojnih projektov.

V osnovi bi morala tudi v turistinih drutvih veljati podletnika logika, zato bi morala tudi turistina drutva svoj razvoj ter aktivnosti obravnavati kot poslovno prilonost, kakor to pone podjetnik.

8. ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI TER PRILONOSTI IN NEVARNOSTI DELOVANJA TURISTINIH DRUTEV NA PODEELJU

Prednosti delovanja turistinih drutev:

dobro poznavanje svojih ponudbenih resursov;

dobro poznavanje razpoloenja ljudi do razvoja turizma na lokalnem nivoju

brezplano in prostovoljno angairanje krajanov za akcije in delovanje;

zdruevanje za razvoj turizma zainteresiranih turistinih ponudnikov na lokalnem nivoju;

zaupanje ljudi v kraju v drutveno dejavnost na podeelju;

izkunje dobro delujoih turistinih drutev z daljim obdobjem uspenega delovanja;

povezanost turistinega drutva v obmono in republiko turistino zvezo.

Slabosti delovanja turistinih drutev:

ljubiteljsko delovanje z neprofesionalnim pristopom;

pomanjkanje ustreznih strokovnih sodelavcev za strateke in dolgorone razvojne pristope v drutvih:

kronino pomanjkanje finannih sredstev za izvajanje aktivnosti;

premajhna promocija in vlaganja v reklamo;

neuspenost pri zdruevanju vseh turistinih potencialov kraja ali obmoja v skupno ponudbo;

generacijske prelomnice vodilnih struktur v turistinih drutvih;

nezmonost prijavljanja na javne razpise.

Prilonosti za delovanje turistinih drutev:

velike neizkoriene potencialne monosti razvoja turizma na podeelju;

koristiti strokovne institucije za razvoj turizma na podeelju;

(deklarativna) podpora razvoju turizma na podeelju s strani drave;

interes domaih in tujih gostov po turizmu na podeelju z doivetji in gostoljubnostjo;

vrsta potencialnih turistinih ponudnikov, ki potrebujejo organizacijsko in koordinacijsko pomo;

monost organizacije tevilnih in odmevnih prireditev s ciljem ohranjanja eg in obiajev;

akcije Turistine zveze Slovenije in obmonih turistinih zvez za delovanje turistinih drutev.

Problemi delovanja turistinih drutev:

nezainteresiranost turistinih ponudnikov za skupne akcije;

premalo akcijsko usmerjena pomo drave pri razvoju turizma na podeelju;

ovire, ki jih prinaa zakonska regulativa na podroju delovanja drutev in turizma;

v nekaterih okoljih premala zainteresiranost in ozaveenost prebivalstva za razvoj turizma;

premajhna povezanost vseh razvojnih potencialov za strateki razvoj turizma na podeelju;

nezadostno razvita turistina ponudba v manj razvitih a turistino zanimivih obmojih;

teko izvedljivo stalno sponzoriranje in donatorstvo vedno istih subjektov v kraju.

Po podobnem principu, kot smo tukaj prikazali monosti in ovire ter prednosti in slabosti, bi si naj vsako turistino drutvo za svoje obmoje delovanja izdelalo lastno analizo svojih prilonosti in ovir, ki jih vidi v pospeevanju turizma, hkrati pa analiziralo svoje prednosti in slabosti v primerjavi z drugimi sebi primerljivimi turistinimi drutvi. Takna analiza je dobra osnova za oblikovanje svojih ciljev in za snovanje svoje strategije ali poti za uresnievanje ciljev.

9. CILJI TURISTINIH DRUTEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA PODEELJU

Kdor ne ve kam, ga vsaka pot pripelje v neznano!

Turistina drutva si morajo za svoje delovanje in za razvoj turizma na podeelju zastaviti dolgorone, predvsem realne cilje, da bi mogli skozi as tudi vrednotiti svoje doseke in uspehe.

Morda se zdi ta zahteva komu nepomembna, vendar naj zahtevo potrdi teza, da e nimamo planiranega nobenega cilja si tudi poti do njega ne moremo izbrati. Vse poti so namre namenjene k nekemu cilju in tudi v vsakodnevnem ivljenju si lovek nenehno postavlja cije in izraa elje, kaj bi v ivljenju rad dosegel. Kdor nima ciljev, jih tudi dosei ne more.

Tako je priporoljivo, da si tudi turistino drutvo zastavi tri vrste ciljev, in sicer dolgorone, letne in operativne. Cilji naj bodo kvantitativni in kakovostni. Dolgoroni cilji naj bodo posebej jasno izraeni, saj so tem podrejeni kratkoroni, letni, in ele tem operativni (npr. kvartalni).

Med dolgorone cilje bi bilo smiselno vnesti globalne cilje, ki jih turistino drutvo na nekem obmoju eli dosei. Naj navedemo nekaj primerov dolgoronih ciljev kaknega delujoega turistinega drutva na podeelju:

primeri kvantificiranih ciljev:

v roku enega leta izdelati razvojno strategijo drutva in kraja;

poveati tevilo lanstva za .%;

v strukturi lanstva imeti ..% mladih izpod 25 let;

v turistini podmladek pritegniti . otrok;

organizirati .. izobraevalnih akcij za krajane;

v povpreju organizirati letno prireditev in pritegniti domainov in . gostov;

v treh letih vzpodbuditi k turistini ponudbi .. turistinih kmetij, . gostinskih obratov, .. drugih turistinih ponudnikov;

v petih letih vzpodbuditi v kraju . prenoitvenih kapacitet;

pritegniti v kraj stacionarnih in .. prehodnih turistov oz. gostov;

pripraviti novo kolesarsko pot do

pridobiti prostor za delo drutva

poveati turistini prihodek v kraju za .% itd.

primeri kvalitativnih ciljev:

izboljati izgled kraja;

urediti "ta in ta" objekt;

realizirati kakovostno promocijo kraja;

povezati lokalno in okoliko turistino ponudbo v skupen turistini proizvod;

raziskati, odkriti in v dananji as postaviti "to in to" ego, obiaj, kulinarino posebnost ali posebnost kraja;

podeljevati nagrade zaslunim za razvoj turizma in izgleda kraja itd.

urediti sprehajalne, kolesarske ali druge poti;

organizirati predavanja za prebivalce kraja;

organizirati prireditev ob krajevnem prazniku itd.

10. STRATEGIJA TURISTINIH DRUTEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA PODEELJU

e vem kam, moram tudi vedeti, kako do tja priti!

Strategija turizma v kraju pomeni doloitev poti za uresniitev zastavljenih ciljev ali odgovor, kako cilje uresniiti. Za postavljanje strategije je poleg zastavljenih ciljev smiselno uporabiti analizo prednosti in slabosti ter prilonosti in nevarnosti, saj se s strategijo praviloma tudi postavijo akcije, kako prednosti in prilonosti izkoristiti ter kako slabosti odpraviti in nevarnosti premagati.

V strategiji turistinih drutev lahko govorimo o dveh vrstah strategij. Najprej gre za strategijo delovanja samega turistinega drutva, potem pa za strategijo razvoja turizma na obmoju, kjer turistino drutvo deluje.

Doloitev strategije samega turistinega drutva je sorazmerno enostavna, vendar se je treba do nje dokopati, jo doloiti in se v njej poenotiti v lanstvu in v kraju. Koncepti strategije turistinih drutev so v veliki meri odvisni od same stopnje turistinega razvoja kraja, od dosedanje uspenosti samega turistinega drutva in od vizije, kaj eli drutvo v nekem daljem obdobju dosei. Ker so naa turistina drutva na podeelju prvenstveno usmerjena v urejanje krajev, pripravo prireditev in zadovoljevanje turistinih potreb ojega obmoja, bi bilo prav, da se taka drutva pomaknejo za korak naprej in prevzamejo strateko usmerjeno vlogo pospeevalca razvoja turizma za iri prostor, kar pomeni tisto pravo usmeritev za pridobivanje pravih turistov iz domovine in tujine, ki bodo koristili vse vrste krajevne ponudbe, kar bo pravi prispevek k preobrazbi kraja v turistini kraj in prispevek k prinaanju denarja turistov v kraj.

Strategija samega turistinega drutva se torej nanaa na koncept delovanja drutva, ki je lahko naravnan na razline strani in v razline aktivnosti. Gre za globalno doloitev mesta in vloge turistinega drutva v kraju in v samem razvoju turizma na doloenem delu podeelja.

Naj navedemo primer strategije nekega turistinega drutva.

Turistino drutvo XY si zastavlja naslednji koncept strategije delovanja:

skrb in akcije za lep izgled kraja (tekmovanja, priznanja, strokovna pomo, itd.);

animacija krajanov za sodelovanje v turistom prijaznem kraju;

aktivnosti za doloanje skupne razvojne strategije turizma v kraju;

povezovanje turistinih in drugih ponudnikov v skupne turistine proizvode;

koordinacija priprave in izdaje turistinega promocijskega materiala;

organizacija raziskav in obujanja tradicije eg in obiajev, kulinarike in narodopisnih znailnosti kraja;

pregled vseh tudi najmanjih turistinih zanimivosti

iritev lanstva ter pritegovanje turistinega podmladka, ki nadaljuje pot v sekcijo turistine mladine in kasneje v odraslo lanstvo turistinega drutva;

organizacija izobraevanja turistinih ponudnikov in krajanov za urejenost kraja, za sodelovanje v turistinem kraju in za prijazno sreevanje s turisti;

organizacija odmevnih prireditev - zanimivih za krajane, okoliane in za turiste;

aktivno vkljuevanje v skupne turistine programe podrone ali republike turistine zveze;

organizacija ekskurzij, izletov in zabav za svoje lanstvo;

organizacija izvajanja aktivnosti s pomojo projekta "javnih del";

organizacija gospodarske in strokovne dejavnosti kjer uje to potrebno (gostilna, ola, TIC, itd.)

Druga vrsta strategije, ki jo lahko zastavi turistino drutvo pa se nanaa na samo turistino ponudbo kraja in za privabljanje turistov v kraj, kjer turistino drutvo deluje. To je pomembno e posebej tedaj, e je turistino drutvo stvarni in prvi vzpodbujevalec ter iniciator turistinega razvoja.

Strategija je lahko tudi razdelana na podstrategije, kakor bomo na primeru prikazali v nadaljevanju:

strategija izkorianja prednosti in prilonosti:

izvesti analizo obstojee in potencialne turistine ponudbe ter resursov;

vzpodbujati obstojee ponudnike za izboljevanje svoje ponudbe;

vzpodbujati potencialne ponudnike za vkljuevanje v turistino ponudbo;

iriti krog stalnih akterjev pri turistinih akcijah in prireditvah;

organizirati strokovno pomo za realizacijo turistinih projektov kraja in posameznikov;

strategija premagovanja slabosti in nevarnosti:

med lanstvo drutva pritegniti tudi kaknega strokovnjaka s turistinega ali drugega podroja;

pridobivati informacije o vseh finannih virih za razvoj turizma in stalno iskanje monosti financiranja razvoja turizma ter drutvenih dejavnosti;

organiziran in usmerjen razvoj promocijskih in reklamnih sporoil kraja;

stalne akcije in preprievanje vseh udeleencev razvoja turizma v kraju za koristi, ki jih ima kraj in udeleenci od turistinega razvoja;

stalno inovativno iskanje novih elementov turistine ponudbe.

strategija izboljevanja kakovosti obstojee turistine ponudbe:

analiziranje kakovosti obstojee turistine ponudbe;

analiziranje zadovoljstva koristnikov turistine ponudbe;

razprava in oblikovanje ukrepov za izboljanje kakovosti obstojee turistine ponudbe s turistinimi ponudniki;

vzpodbujanje razvoja novitet in dopolnitev v obstojei turistini ponudbi kraja;

pomo pri promociji novitet ponudbe obstojeih ponudnikov.

strategija prestrukturiranja v zanimiv in uspeen turistini kraj:

priprava razvojnega programa turizma v kraju;

iroka animacija obstojeih in potencialnih turistinih ponudnikov za sodelovanje v pripravi razvojnega programa;

organizacija analize vseh za turizem pomembnih stvari v kraju;

vzpodbujanje realizacije razvojnega programa;

nadzor nad realizacijo razvojnega programa.

strategija vkljuevanja turistino zanimivih elementov v turistino ponudbo:

odkrivanje naravnih, kulturnih, zgodovinskih in etnografskih elementov kot potencial bodoe turistine ponudbe;

animacija za urejanje odkritih elementov in organizacija priprave takih elementov za turistino ponudbo;

oblikovanje turistinih programov z vkljuenimi odkritimi in urejenimi turistinimi elementi;

vkljuevanje novih turistinih elementov v promocijske in reklamne dokumente in sporoila;

organizacija vodenja turistov po takih elementih turistine ponudbe.

strategija razvoja novih turistinih elementov:

analiziranje potencialnih monosti razvoja novih turistinih elementov;

vzpodbujanje potencialnih nosilcev novih turistinih elementov;

vzpodbujanje razvoja nastanitvenih kapacitet na podeelju (predvsem sobodajalstvo);

vzpodbujanje urejanja turistinih komunalij na podeelju (kolesarske in sprehajalne poti, poivalia, javne sanitarije ipd.);

razvoj turizma na podeelskih specifinostih (npr. turizem v gozdnem prostoru ipd.);

strategija oblikovanja turistinih proizvodov:

snovanje turistinih produktov ojega obmoja;

zdruevanje posamezne ponudbe v skupen turistini produkt na lokalnem nivoju;

povezovanje s sosednjimi destinacijami in drutvi za oblikovanje irega turistinega produkta;

organizacija promocije turistinega proizvoda;

organizacija trenja turistinega proizvoda.

strategija razvoja ozaveenosti turistinih ponudnikov in krajanov:

sodelava z osnovno oziroma srednjo olo v smeri razvoja turistine kulture olskih otrok kot bodoih turizmu prijaznih krajanov;

organizacija usposabljanja in ozaveanja krajanov za turistino kulturo (predavanja, okrogle mize, itd.);

vzpodbujanje obstojeih in potencialnih turistinih ponudnikov za izboljevanje kakovosti odnosa do turizma in do turistov;

vzpodbujanje krajanov za pozitiven odnos do turizma in turistov;

animacija turistinih sekundarnih dejavnosti za ozaveanje in prijazen odnos do turizma in turistov.

strategija vstopanja na trg, reklamiranja in promoviranja ter ohranitve na trgu turistine ponudbe:

organizacija priprave reklamnega in promocijskega materiala za celotno turistino ponudbo kraja in okolja;

izdajanje reklamnega in promocijskega materiala o turistini ponudbi;

organizacija dobre oznaenosti celotne stalne turistine ponudbe in opremljanja posameznih turistinih elementov z razpoznavnimi besedili in oznakami;

organizacija promoviranja in stalne oblike privabljanja turistov (e so monosti, tudi organizacija lastne informacijske pisarne);

javno nastopanje v medijih, na sejmih in na prireditvah izven domaega kraja.

11. VLOGA TURISTINIH DRUTEV KOT NOSILCA OZAVEANJA PREBIVALCEV PODEELJA ZA TURIZEM

Turistino drutvo je v osnovi poklicano, da poleg akcij urejanja kraja za prijazno poutje gostov izvaja tudi ozaveanje prebivalcev podeelja za turizem, turistino ponudbo kot poslovno prilonost zato usposobljenih ljudi in za prijazen odnos do turistov na vseh podrojih delovanja kraja ali sreevanja s turisti.

Ni reeno, da je stalie krajanov do turizma poenoteno z vodstvom turistinega drutva. Tudi ni reeno, da se ljudje zavedajo, da je lahko turistina ponudba izziv za kraj, poslovna prilonost za marsikoga ali pa vsaj razlog za lepo urejanje celotnega kraja in ire okolice, v kateri se bodo tudi sami bolje poutili.

Pa tudi tam, kjer je vse to e poenoteno, je e vedno veliko monosti izboljanja ozaveenosti ponudnikov in krajanov.

Posebno pozornost je treba posvetiti tudi ozaveanju turistinih ponudnikov, ki so prepriani, da ponejo vse prav, vendar ob dejstvu, da ni ni tako dobro, da ne bi moglo biti e bolje, je tudi tu e vedno dovolj odprtih vpraanj, ki se jih da s skupnimi akcijami izobraevanja in vzpodbujanja bistveno izboljati. e posebej je v turistinih drutvih treba stremeti in vztrajati na tem, da posamezne turistine ponudnike prepriamo za skupne akcije, kjer se porazdelijo naloge in seveda tudi izplen. Prav pri ponudbi turistinih produktov veih ponudnikov, ki pritegne goste, bi morali biti zainteresirani vsi, turistino drutvo pa lahko opravi tisto pomembno vlogo ozaveevalca in koordinatorja v premagovanju nam tako k srcu prirasle individualnosti.

12. VLOGA TURISTINIH DRUTEV PRI VKLJUEVANJU IN DELOVANJU MLADIH NA PODROJU TURIZMA

Kar mlad lovek vzljubi, to tudi v ivljenju pone!

Turistino drutvo lahko na nevsiljiv in za mlade zanimiv nain vzpodbuja vkljuevanje in delovanje mladih na podroju turizma. e je med turistinim drutvom in osnovno oziroma srednjo olo vzpostavljen dober odnos, se lahko tako v okviru rednega olanja, predvsem pa prek obolskih dejavnosti in raznih projektnih dnevov ter ole v naravi na izjemen nain navdui mlade za spoznavanje in delovanje na turistinem podroju. Izjemno koristna oblika delovanja mladih so turistini kroki

Zato bi bilo treba pred vsakim olskim letom izdelati v sodelovanju med olo in turistinim drutvom letni program dela na podroju razvoja turizma, spoznavanju domaega kraja in njegovih za turizem pomembnih elementov, kar se lahko izvaja pri pouku zemljepisa, zgodovine, spoznavanja narave, slovenini in e kje, organizira se lahko turistini kroek z mentorjem, ki je dobro seznanjen z obstojeo in potencialno turistino ponudbo, obasno se lahko organizirajo projektni dnevi na temo o turizmu v kraju ali na teme povezane s turizmom. Nenazadnje lahko ole s svojimi dejavnostmi, kot so pevski zbori, igralske in glasbene skupine, zgodovinski kroki, ronodelski kroki, gospodinjski kroki in vrsta drugih, aktivno nastopajo pri raznih turistinih akcijah in prireditvah v kraju in izven njega, s imer se otroci zopet na posreden nain spoznavajo s turizmom in s turisti in tako postopoma gradijo svojo podobo o turizmu, razvija se veselje do turistine dejavnosti in razvijajo se ozaveeni jutrinji delavci v turistinem drutvu ali vsaj turizmu prijazni krajani.

Ob tem pa mora biti turistino drutvo tisto, ki najde stalni kontakt z mladimi, ki jih zna pritegniti k akcijam in ki jih zna za njihovo sodelovanje kdaj tudi nagraditi ali vsaj javno pohvaliti. Nasploh je priporoljivo, da TD koristijo napotke iz programa TZS 2000 za delo z mladimi in se sama vkljuujejo v projekte z mladimi.

13. VLOGA TURISTINEGA DRUTVA KOT POVEZOVALCA TURISTINIH PONUDNIKOV NA PODEELJU

Dejstvo je, da vsak turistini ponudnik skrbi prvenstveno za svojo uspenost in uinkovitost. Ob tem gledanju pogosto ne vidi, da bi v skupni akciji lahko iztril e ve, saj bi mu bila tedaj zagotovljena veja udeleba gostov. Ob zadostnih akcijah ozaveanja turistinih ponudnikov bi morali dosei premagovanje stalnega strahu ponudnikov pred konkurenco v neposredni bliini in spoznanje, da je konkurenni boj mono nadomestiti tudi s sodelovanjem.

Za uinkovito delovanje na turistinem podroju je namre povezava vseh turistinih ponudnikov nujno potrebna, saj se trendi potreb turistov vse bolj nagibajo k pestrosti raznovrstne ponudbe in k nepozabnim doivetjem.

Ob snovanju turistinih produktov in ob oblikovanju scenarijev posameznih prireditev vejega pomena je turistino drutvo tisto, ki lahko povee vse sodelujoe in je torej povezovalec, usklajevalec in organizator.

14. VLOGA TURISTINEGA DRUTVA KOT ORGANIZATORJA PRIREDITEV NA PODEELJU

Praviloma je veina prireditev na krajevnem nivoju v domeni drutev, ki znajo pritegniti prebivalce za akcije in pomo v izvedbi posamezne prireditve. To so lahko turistina in gasilska drutva, kulturna drutva, drutva krajanov ipd. e gre za prireditve na podroju turizma, ki naj bi pritegnile poleg krajanov predvsem ciljno skupino turistov, je prav turistino drutvo poklicano za organizatorja takih prireditev, v izvedbo pa pritegne krajane in turistine ponudnike, ki so usposobljeni predvsem za ponudbo hrane in pija.

Prav je, da je turistino drutvo nosilec prireditve, njen prijavitelj, organizator in koordinator izvedbe, saj je to najbolja prilika za uspevanje pri nalogi povezovanja lokalnih faktorjev pri takih prireditvah. Pomembno je zagotavljati kakovost prireditev, promocije istih, udelebo turistov in domainov, dobro organizacijo in varnost.

V asu sprejemanja Zakona o drutvih je bilo veliko dilem v zvezi s pridobitno dejavnostjo drutev, a konno je prevladala teza, da je drutvo sicer nepridobitna organizacija, ki se pa lahko tudi ukvarja s pridobitno dejavnostjo, vendar se morajo rezultati pridobitne dejavnosti dosledno namenjati za vlaganja v drutvu.

15. VLOGA TURISTINEGA DRUTVA KOT OHRANJEVALCA NARAVNE, KULTURNE IN ETNOLOKE DEDIINE PODEELJA

Dediina je bogastvo za ustvarjanje bodonosti!

Izjemno pomembna vloga turistinega drutva je v ohranjanju naravne in kulturne ter raznovrstne narodopisne dediine podeelja in v nudenju te dediine turistom, popotnikom in drugim zainteresiranim. V letih 2001 in 2002 bo naa posebna pozornost namenjena kulturni in naravni dediini v turizmu

Turistino drutvo naj bo tisto, ki v svojih programih posvea posebno skrb ohranjanju dediine. Semkaj sodijo naravne, kulturne, kulinarine in druge znamenitosti, ki se odkrivajo iz pozabe. Tako dediino je mono odkrivati prek samega lanstva turistinega drutva ali prek krajanov, drugih poznavalcev izroila in strokovnih institucij z raziskovanjem, odkrivanjem in povzemanjem tega narodnega bogastva, ki ga lahko ponuja kot temeljno sestavino turistine ponudbe kraja. Semkaj sodijo posebnosti v naravi (npr. doline, jame, osamelci ipd.), kulturno zgodovinski in sakralni objekti (gradovi, cerkve, kapele, pomniki zgodovine ipd), dendroloki spomeniki (stara drevesa), kulinarine posebnosti (babiini recepti), posebne pijae po starih receptih, ege in obiaji, narodne noe in narodni plesi ipd.

16. VLOGA TURISTINEGA DRUTVA PRI OBLIKOVANJU TURISTINIH PROIZVODOV

Definicija turistinega proizvoda je naslednja: Turistini proizvod je splet podjetij in drutev, ki ponujajo turistine storitve, komplementarnih in podpornih dejavnosti, turistinih privlanosti, infrastrukture, naravnih danosti in drubeno-ekonomskih dejavnikov, lociranih na istem zaokroenem obmoju".

Kljuno vlogo lahko turistino drutvo ob zadostnem umevanju tega pojma sodobne turistine ponudbe odigra kot iniciator, koordinator in organizator snovanja, povezovanja in trenja takega produkta. Teko bi priakovali, da bi takno nalogo na podeelju lahko opravil kdo drug. So primeri, ko se takne naloge loti kdo izmed turistinih ponudnikov, vendar so tedaj vsi sodelujoi v dokaj podrejenem poloaju, esar pa nihe v skupnem produktu ne eli. Prav zato so poklicana turistina drutva, da razmislijo, kaj je lahko turistini produkt, kako ga izoblikovati v samostojno ponudbo in na kaken nain ga triti. Za opravljanje take vloge je pomembno, da ima turistino drutvo pregled, spisek vseh za turizem pomembnih objektov, dogodkov, nosilcev ponudbe, itd.

Kot primer dobrega turistinega produkta naj navedemo Zree, kjer so Terme Zree kot nosilec turistinega razvoja pritegnile k sodelovanje zasebne manje turistine ponudnike in izoblikovali turistini produkt "doivetje pod zelenim Pohorjem", kjer gost poleg ponudbe obrata, kjer iam glavno ponudbo, lahko uije e bivanje na turistini kmetiji, pa na Pohorju, Zlatem griu v Slovenskih Konjicah in e kje. Nekaj podobnega so izoblikovali v Atomskih toplicah.

17. POTREBE IN MONOSTI LOKALNIH, REGIONALNIH, DRAVNIH IN MEDNARODNIH POVEZOVANJ

Za kakrno koli resneje delo na podroju turizma je nujno nastopanje v irem prostoru, kot je domai kraj, tako na podroju oblikovanja ponudbe, kakor na podroju pridobivanja resursov za uspenost razvoja turizma, kot so kadri, znanje, denar in gostje. Zato mora imeti turistino drutvo vedno v nartu monosti povezovanja na lokalnem, regionalnem in dravnem ter mednarodnem podroju.

In kakne so monosti taknega povezovanja?

Na lokalnem obmoju ne bi smelo biti nobenih ovir, potrebna je le dobra volja, sprejemanje vloge sodelovanja in trden predhodni dogovor o aktivnostih, nalogah in zadolitvah posameznega udeleenca ter vnaprejnji dogovor o delitvi izplena in rizika. Tu gre predvsem za povezovanje znotraj kraja in ire lokalne skupnosti, kot je obina ali oje obmoje nekaj obin na geografsko zakljuenem obmoju. Povezava je predvsem med turistinimi ponudniki in drutvi na nivoju obine, domaih vejih turistinih nosilcev (npr. e opisan primer Terme Zree ali Atomske toplice) in nastajajoih takoimenovanih Lokalnih turistinih organizacij (LTO).

Na regionalnem obmoju so monosti predvsem v sodelovanju z regijskimi organizacijami in zdruenji, kot so npr. obmona turistina zveza, nastajajoa regionalna turistina organizacija in druge regionalne organizacije ter s profesionalnimi organizatorji vejih prireditev.

Na dravnem nivoju se turistina drutva lahko in morajo povezovati pri skupnih turistinih projektih, ki jih snuje, vodi in koordinira Turistina zveza Slovenije. V ta sklop e sodi sodelovanje turistinih drutev pri dravnih projektih razvoja turizma, pri projektih CRPOV in vinsko turistinih cest, akcijah Sekretariata za turizem pri Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, sodelovanje s Kmetijsko pospeevalno slubo, Centrom za promocijo turizma Slovenije, Pospeevalnim centrom za razvoj malega gospodarstva, podjetniko svetovalno mreo pri Pospeevalnem centru za malo gospodarstvo, Zdruenjem turistinih svetovalcev Slovenije idr.

Turistina drutva na obmejnih obmojih imajo vrsto monosti mednarodnega sodelovanja in povezovanja tako pri organizaciji prireditev s ciljem druenja ljudi z obeh strani meje, kar je e posebej zanimivo na obmojih z narodnostno meano populacijo prebivalstva na obeh straneh meje.

ire mednarodno sodelovanje pa je mono tudi z akcijami pobratenja s sorodnimi drutvi v tujini in pa pri sodelovanju v mednarodnih razvojnih projektih (npr. projekti Phare).

Sodelovanje v mednarodnih razvojnih projektih prinaa praviloma tudi monosti sofinanciranja iz mednarodnih sredstev, kar je seveda ob razumevanju lokalnih in dravnih organov za domai finanni dele, pri dobrih razvojnih projektih, smiselno izkoristiti.

Monosti pridobivanja finannih sredstev predvsem za razvojne projekte, ki obetajo razvoj turizma na podeelju, je kljub obutku, da so te izjemoma majhne, vendarle nekaj, le da jih je treba nenehno iskati in biti agresiven. Turistino drutvo kot samostojen pravni subjekt neprofitnega znaaja pa ima monosti nastopanja na javnih razpisih, eprav so te monost zaenkrat dokaj skromne. e pa si bo drutvo uspelo pridobiti status javnega pomena, potem padejo poslednje ovire za tovrstno prijavljanje na razpise.

18. POLOAJ TURISTINIH DRUTEV V VLOGI JAVNIH DRUTEV

Zakon o pospeevanju turizma doloa v svojem 43. lenu, da lahko turistina drutva, ki so lani lokalne turistine organizacije ali nacionalne turistine organizacije in so vkljuena v aktivnosti teh organizacij, pridobijo ob soglasju obine in mnenju Turistine zveze Slovenije status drutva, ki deluje v javnem interesu, e namen njegove ustanovitve in delovanje presega interese lanov.

Merila za doloitev podrobnejih pogojev pa so:

izvajanje aktivnosti drutva na podroju spodbujanja lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeevanja turizma;

aktivnosti na ohranjanju kulturne in naravne dediine ter urejanju okolja;

aktivnosti drutva na podroju olepevanja krajev na turistinem obmoju;

organiziranje in usklajevanje prireditev;

izvajanje aktivnosti ozaveanja prebivalstva in mladine za turizem;

izvajanje promocijske in informativne dejavnosti v kraju;

sodelovanje drutva pri aktivnostih lokalne turistine organizacije.

Menimo, da bi morala po taknih doloilih zakona vsa turistina drutva pridobiti tudi status drutva, ki deluje v javnem interesu.

Pri tem pa je treba turistina drutva opozoriti, da lokalne in regionalne turistine organizacije niso zaivele in da e tudi podrobni pogoji niso povsem doloeni.

19. TURISTINA DRUTVA IN NJIHOV MATERIALNI POLOAJ

Teko je delati z denarjem, kako ele brez njega!

e v uvodnih poglavjih je bilo ugotovljeno in o tem priajo tudi vse razprave predstavnikov turistinih drutev, da je materialni poloaj turistinih drutev dokaj klavrn, nesistematien in prepuen iznajdljivosti vodstvom drutev. Pa e se ta vodstva e tako znajdejo, za kakrne koli resne razvojne projekte denarja ni.

Sedaj so sredstva za delovanje turistinih drutev sestavljena iz lanarin, sponzorstev in donatorstev, ki so v kriznem obdobju in nestimulativni davni politiki vse bolj pila ter redkih in majhnih dotacij obin in/ali turistinih obmonih zvez.

Glavna finanna sredstva si zdaj turistina drutva pridobivajo z organizacijami prireditev, kjer pa je v zadnjem asu vse ve problemov v zvezi z zakonsko regulativo na podroju gostinske ponudbe na javnih prireditvah.

Vsekakor bo treba v bodoe financiranje turistinih drutev, ki si posebej prizadevajo za razvoj turizma na podeelju, vnesti novitete in sistemsko reitev, ki je mona v participaciji pri turistini taksi in pri participaciji iz lanarin lokalnim turistinim organizacijam. Tam, kjer je turistino drutvo gonilna sila stvarnega razvoja turistine dejavnosti na podeelju pa bo treba ve sredstev za taka drutva predvideti tudi v obinskih proraunih, kjer taka drutva delujejo.

Med materialni poloaj drutev tejemo tudi premoenje v obliki stvari, saj nekatera drutva posedujejo kaken svoj prostor ali vsaj opremo. Kjer so taki primeri, je treba s tem premoenjem im racionalneje gospodariti in si z izvajanjem dejavnosti z njimi ali tudi z izposojo, pridobivati sredstva za njihovo vzdrevanje in iritev. Tu velja opozoriti na praviloma velik dele prostovoljnega dela in prispevkov v materialu ali denarju s strani lanstva drutev in simpatizerjev, kar je treba v drutvu vselej ovrednotiti, prostovoljneem in darovalcem izkazati zahvalo, sredstva pa racionalno koristiti in plemenititi ter dosledno prepreevati kakrni koli poskus divjega zasebnega lastninjenja.

20. POTREBNI UKREPI DRAVE, INSTITUCIJ IN TURISTINIH ZDRUENJ ZA USPENEJE DELOVANJE TURISTINIH DRUTEV PRI RAZVOJU TURIZMA NA PODEELJU

Le v urejenih okoljih se rojevajo uspehi!

Za uspeneje in urejeno poslovanje turistinih drutev v taknem poloaju in vlogi, kot jo priakujemo za drutva, ki si posebej prizadevajo za razvoj turizma na podeelju in za mono udejanjanje razvoja turizma na podeelju, bo potrebno e kar nekaj ukrepov drave in dobro servisiranje takih drutev s strani strokovnih institucij in turistinih zdruenj. Posebno vlogo pri tem naj bi imele povezave med turistinimi drutvi in nastajajoimi lokalnimi turistinimi organizacijami, saj predpostavljamo, da mora priti ravno med tema dvema subjektoma na podeelju do popolne simbioze in pristnega medsebojnega sodelovanja.

Drava naj poskrbi za pogoje nemotenega in razvojno usmerjenega delovanja turistinih drutev, naj podpira njihovo delovanje z monostmi vkljuevanja na javne razpise in naj dokonno uredi izvorne prihodke, kot so dele iz naslova turistine takse in lanarine lokalni turistini organizaciji. Drava naj tudi uredi pogoje in omogoi delovanje regijskih turistinih zvez s ciljem povezovanja turistinih drutev in turistinih ponudnikov v oblikovanje regijsko oblikovanih turistinih proizvodov, usklajevanja med razlinimi interesi v regiji in medregijskega usklajevanja.

Turistina zveza Slovenije pa naj, tako kot doslej, pripravlja skupne nacionalne projekte, daje usmeritve drutvom, intenzivno sodeluje pri posredovanju z dravo in vsemi vladnimi ter nevladnimi institucijami za urejanje monosti razvoja turizma na podeelju. Naslednja naloga podronih in republike turistine zveze je intenzivno vzpodbujanje nastajanja novih turistinih drutev na turistino zanimivih podrojih podeelja, kjer drutvene dejavnosti e ni.

Podrone turistine zveze naj skupaj z drugimi turistinimi institucijami prisluhnejo turistinim drutvom pri njihovih razvojnih konceptih in jim pomagajo v njihovem uresnievanju, hkrati pa naj bodo tudi sami iniciatorji oblikovanja irih turistinih proizvodov, povezovalci turistinih drutev in drugih turistinih udeleencev v ponudbi, snovanju in izvedbi taknih proizvodov.

V popolnosti je potrebno aktivirati doslej dale premalo v razvoj turizma vpete strokovnjake s podroja turizma in podjetnitva, kot je podjetnika svetovalna mrea pri Pospeevalnem centru za razvoj malega gospodarstva in Zdruenje turistinih svetovalcev Slovenije, ki so se namensko usposabljali za tovrstno razvojno pomo.

Drava in obina naj imata ve razumevanja za sofinanciranje razvojnih turistinih projektov, e posebej tedaj, ko se lokalni faktorji neposredno dogovorijo za kakno monost mednarodnega financiranja.

Razvojnim skladom in drugim ponudnikom finannih sredstev bi bilo smiselno priporoiti, da bi bila finanna sredstva in razpisi zanje doloeni tako, da bi se nanje lahko prijavljala tudi turistina drutva, e so nosilci nekih razvojnih programov.

21. PRIPOROILA ZA USPENO DELOVANJE TURISTINIH DRUTEV PRI RAZVOJU PODEELJA

Turistinim drutvom na podeelju priporoamo, da:

sistematino analizirajo svoje dosedanje delovanje in njihov prispevek k razvoju turizma na svojem podeelskem obmoju;

stalno inovirajo in zapiejo svoje cilje ter strategijo delovanja s posebnim poudarkom na stvarnem razvoju turizma na svojem obmoju, s ciljem poveevanja prihoda turistov iz Slovenije in iz tujine;

izvedejo inventuro in analizo tistih turistino zanimivih elementov, ki doslej e niso v funkciji turizma;

zagotavljajo informacijsko dejavnost (TIC, turistina pisarna zadolena za informiranje, itd.), da bi turisti pravoasno in tono vedeli kaj se turistinega dogaja v kraju;

opravijo vzpodbujanje urejanja takih elementov za vkljuitev v turistino ponudbo;

v svojih okoljih vzpodbujajo raziskave eg, obiajev ter kulinarike in jih vkljuujejo v turistino ponudbo;

v svojih okoljih pospeujejo eko turizem in zdravo prehrano, razvoj dopolnilnih dejavnosti s ciljem pridobivanja krajevno avtohtonih turistinih spominkov in proizvodov za nakup s strani turistov;

povezujejo dopolnjujoe dejavnosti, kot so lov, ribolov, ebelarstvo;

sooblikujejo intenzivirane aktivnosti za nastajanje in uspeno delovanje lokalnih turistinih organizacij:;

motivirajo nastajanje nastanitvenih kapacitet na podeelju;

vzpodbujajo hitreje ozaveanje, usposabljanje in usmerjanje razmiljanja po podjetniki logiki;

pristopijo k oblikovanju svojih turistinih proizvodov in se vkljuijo v ire povezave obmonih turistinih proizvodov;

prevzamejo iniciativo za razvojne programe CRPOV, e jih e ni ali pa iniciativo za njihovo realizacijo, e so razvojni programi izdelani;

se intenzivno vkljuijo v aktivno delovanje Vinsko turistinih cest tista TD, kjer VTC potekajo;

intenzivirajo sodelovanje s olami za razvoj turistinega podmladka, ki ga naj po izstopu iz ole poskuajo organizirati v turistine mladinske sekcije in si s tem priskrbijo kontinuiteto ozaveenega lanstva;

se organizirajo tako, da bodo lahko konkurirali na javne razpise za razvojna sredstva;

razvijajo koncept delovanja svojih letnih programov tako, da bo udeleenih vse ve dejanskih turistov iz Slovenije in po monosti iz tujine.

22. NAMESTO ZAKLJUKA

Naj navedemo namesto zakljuka ob vstopu v novo tisoletje nekaj izzivov in napotkov za pospeeno delovanje turistinih drutev pri razvoju turizma na podeelju:

trditve, teze in usmeritve, ki jih navajamo v gradivu, uporabite pri oblikovanju svojih razvojnih programov in jih stalno dopolnjevati s tem kar turizem prinaa novega;

ugotovite svoje prilonosti in ovire za aktivno delovanje vaega turistinega drutva ter svoje prednosti in slabosti v primerjavi z vam primerljivimi drutvi drugje, kot osnovo za oblikovanje trnih ciljev in trne strategije;

prouite trditve o slabostih in nevarnostih pri delovanju turistinih drutev na podeelju na svojem primeru;

odgovorite si na vpraanje - kaj vas je doslej oviralo, e ste delovali brez ciljev in dolgorone usmerjene strategije pri razvoju turizma v svojem okolju;

vpraajte se - ali sploh potrebujete dolgorone usmeritve in ali si jih zastavljate sami;

analizirajte, kaj vas ovira pri razvojno usmerjenem delovanju v turistinem drutvu na vaem obmoju;

ne dovolite, da pri delu turistinega drutva prevladajo tisti, ki mislijo, da se ni ne da storiti, naj vas spodbuja perspektiva, izzivi razvoja in bodonosti;

obasno se odmaknite od trenutnih problemov drutva in kraja in s eposkuajte usmeriti v izkljuno razmiljanje o razvojnih perspektivah na dolgi rok neoziraje se na trenutne probleme in ovire;

odgovorite si na vpraanje, kako kaj urediti v drutvu tudi brez denarja;

prouite, kako priti do denarja za razvojne programe;

analizirajte, ali ste usposobljeni za konkuriranje na razpisih in se zato usposobite;

poskuajte se poistovetiti s tu zastavljeno metodo razvojnega poslanstva turistinega drutva;

poleg zadovoljevanja potreb lanstva in lokalnega prebivalstva si zastavite nart delovanja tudi za turistino ponudbo za turiste, ki prihajajo ali bi naj prihajali v va kraj;

za laje delovanje si poskuajte pridobiti status drutva javnega delovanja, in potem tudi delajte v takem smislu.

In konno, zavedajmo se zgodovinskega stratekega vpliva drutev na drubena in narodnostna gibanja, ki ga lahko primerjalno takole opredelimo:

pred 150. leti so se priela razvijati drutva za branje slovenskih bukvic. katerih osnovno poslanstvo je bilo iritev slovenske besede in literature med slovensko ljudstvo sredi narodno zatiranega slovenstva in zgodovinski rezultat je bil ohranitev ter razvoj slovenskega jezika in slovenske literature;

pred 75. leti so se priela razvijati sokolska telovadna drutva, katerih poslanstvo je bilo masovnost portnega, kulturnega in narodnostnega gibanja v pogojih vse ostreje diktature, zgodovinski rezultat pa je bil iritev portnega in kulturnega duha slovenskega ljudstva med obema vojnama;

na prelomu iz drugega v tretje tisoletje se razvijajo in delujejo turistina drutva s poslanstvom urejanja podeelja, ozaveanja ljudi in razvoja turizma na od mnogih pozabljenih podeeljskih podrojih; zgodovinski rezultat delovanja turistinih drutev mora biti pospeen dolgoroni razvoj turizma na podeelju, ohranjanje starega in ponujanje novega, vse v smeri kompleksne turistine ponudbe podeelja;

danes in jutri koristimo znanje, voljo, energijo in osebne zavzetosti, da delo turistinega drutva posodabljamo in z novimi nalogami in aktivnostmi sodelujemo v ospredju turistinega razvoja;

da delujemo v turizmu kot civilna druba, kot interesna organizacija ljudi, ki z delom dokazujejo, da vedo kaj hoejo v turizmu.

23. ZAKLJUNO POJASNILO

In zakaj toliko poudarjamo vseskozi poseben pristop k razvoju turizma na

podeelju prek turistinih drutev?

Dejstvo je, da imajo mesta in turistino razvita obmoja poleg turistinih drutev profesionalne strokovne slube in institucije, esar pa celotno podeelje ne bo imelo nikoli. In e en razlog je v taknem konceptu. Na najbolj pristen nain se lahko pritegnejo krajani v aktivno delovanje razvoja turizma mnogo prej prek drutvene dejavnosti, kot prek kakrne koli institucije.

24. VIRI

Strategija razvoja turizma v Sloveniji dokument sprejet na zakonodajnih organih RS, Ljubljana 1996

Zakon o pospeevanju turizma Ur. l. RS, t. 57/98

Gradivo, povzetki razprave in sklepi s posveta Turistinih drutev na podeelju, alec 1998

Gradiva Turistinih drutev pripravljena za posvet Turistinih drutev podeelja v alcu 1999

Franjo auperl, mag, Milan Krielj in Milena Kulovec: Stanje, problemi in perspektive razvoja turizma na podeelju, TZS, Loe 5.10.1998

Franjo auperl: Poloaj in vloga turistinih drutev pri razvoju turizma na podeelju. gradivo za posvet v alcu, september 1999

World Travel & Tourism Council povzetek v Veeru 1998

Anketa o tujih turistih v RS v poletni sezoni 1994, Zavod RS za statistiko Ljubljana 1995

Lektoriranje: Julija Flogie, prof. slov.

Janez Jerman

VINSKO TURISTINE CESTE VLOGA, AKTIVNOST IN NALOGE TURISTINIH DRUTEV

I. VINSKO TURISTINE CESTE

Razvoj vinsko turistinih cest je zasnovan kot samostojni projekt, sicer pa je sestavni del slovenske turistine ponudbe in pomembno podroje delovanja turistinih in tudi drugih drutev.

Na pobudo Poslovne skupnosti Pot v Gorice je Turistina zveza Slovenije zaela spodbujati aktivnosti na podroju vinskega turizma oziroma na razvoju vinsko turistinih cest. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil zasnovan projekt, oblikovan je Projektni svet, pripravljen program in organiziran posvet z vsemi zainteresiranimi. V sklopu CRPOV so e in e nastajajo projekti za vinsko turistine ceste. Rezultat tega je, da imamo danes idejne projekte za 20 vinsko turistinih cest, stanje razvitosti teh cest pa je zelo razlino. Uresnievanje projektov po mnenju mnogih turistinih delavcev v odnosu na potrebe in monosti tee prepoasi.

Pri opredeljevanju predlogov za vsako od obmoji vinskih turistinih cest so bila upotevana merila, ki kot posebno ponudbo v prostoru pripravljajo vinsko turistino cesto.

Ta merila so:

krajinska kakovost obmoja;

razmestitev gostinske ponudbe;

prireditve v naseljih povezane s kulturo vina;

razmestitev naravnih in kulturnih spomenikov;

obstojee omreje cest;

prometna dostopnost in prehodnost;

dopolnilne dejavnosti ob vinski cesti.

Vinske turistine ceste Slovenije:

1. BRIKA vinska turistina cesta;

2. VIPAVSKA vinska turistina cesta;

3. KRAKA vinska turistina cesta;

4. ISTRSKA vinska turistina cesta;

5. BELOKRANJSKA vinska turistina cesta;

6. PODGORJANSKA vinska turistina cesta;

7. DOLNJE DOLENJSKA vinska turistina cesta;

8. GORNJE DOLENJSKA vinska turistina cesta;

9. BIZELJSKO-SREMIKA vinska turistina cesta;

10. MARSKO-VIRTANJSKA vinska turistina cesta;

11. HALOKA vinska turistina cesta;

12. vinska turistina cesta GORIKO;

13. SREDNJE SLOVENJEGORIKA vinska turistina cesta;

14. ORMOKA vinska turistina cesta;

15. JERUZALEMSKA vinska turistina cesta;

16. RADGONSKO-KAPELSKA vinska turistina cesta;

17. PODPOHORSKA vinska turistina cesta;

18. MARIBORSKA vinska turistina cesta;

19. GORNJE SLOVENJEGORIKA vinska turistina cesta;

20. LENDAVSKA vinska turistina cesta.

Obmoja po katerih potekajo vinsko turistine ceste so povezana z obstojeim omrejem cest.

Vinsko turistine ceste so postavljene v pokrajino z vinsko tradicijo, z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.

V Sloveniji so vinsko turistine ceste v treh vinorodnih rajonih. Primorski (4 vinsko turistine ceste), Posavski (4 vinsko turistine ceste) in Podravski (12 vinsko turistinih cest). Glede na dosedanjo razdelitev obin so obmoja vinsko turistinih cest, kar v 55 obinah.

Vsaka vinsko turistina cesta ima svoj projektni svet. Vsak PS ima svoj poslovnik. Osnovna naloga PS je dajanje pobud in usklajevanje aktivnosti, posebno e tam kjer je ena vinsko turistina cesta na obmojih ve obin. V projektnih svetih sodelujejo tudi predstavniki turistinih drutev in zvez.

V proraunu slovenske vlade so predvideni tudi viri financiranja, ki teejo preko raznih ministrstev in skladov na osnovi vsakoletnih razpisov.

V pripravi so predpisi za oznaevanje vinsko turistinih cest na dravni ravni, kakor tudi na ravni obmonih vinsko turistinih cest.

Nekatere obine so e sprejele odloke o obmojih, zaiti krajine in arhitekture.

Na posameznih vinsko turistinih cestah je v pripravi ali pa je e izdelan popis vseh ponudnikov, kulturno zgodovinskih objektov, trgovin, gostinskih objektov, izobraevalnih ustanov, in drugih drutev itd. Pri tem sodelujejo tudi turistina drutva, ki so ponekod nosilci popisov.

Na ta nain se dobi stanje celotne ponudbe, vinsko turistinih cest. Za obmoje vinsko turistinih cest je zelo pomembna tudi dejavnost drutev vinogradnikov in zvez, kakor tudi ostalih ustanov in drutev, ki pospeujejo turizem, drutvo sadjarjev, kolesarjev, konjenikov, hortikulturnih in olepevalnih drutev itd.

II. DELOVANJE TURISTINIH DRUTEV IN ZVEZ

e samo ime vinsko turistine ceste pove, da je dejavnost na njih turistinega pomena, zato je tudi zelo pomembno vkljuevanje TD in zvez v delo in razvoj na vsaki vinsko turistini cesti.

Lahko trdimo, da so posamezna TD e do zdaj odigrala pomembno vlogo pri delu in ponudbi na vinsko turistinih cestah, ponekod so TD bila pobudniki, nekje tudi nosilci aktivnosti, posamezna pa so tudi nastala in e nastajajo ravno zaradi vinskih dejavnosti. Posamezni lani TD so tudi zelo aktivni v projektnem svetu, drutvih vinogradnikov, v komunalnih ustanovah, ki skrbijo za infrastrukturo na vinsko turistinih cestah, v prireditvenih odborih, kulturnih ustanovah itd. Navajamo posamezne primere vkljuevanja TD in aktivnosti vinsko turistinih cest:

V Mariboru je TD e od zaetka vkljueno v razvojne dejavnosti in aktivnosti, ob raznih raziskavah tudijah vinskih cest. Predstavniki TD Maribor so bili vkljueni v vse te oblike dela in na ta nain vplivali na oblikovanje programa, kasneje pa tudi projekta vinsko turistinih cest Maribor ter sodelovali pri uresnievanju.

Projektni svet in TD Maribor sta izvedla tudi anketo na MTVTC (120 kmetij) in na mariborskem delu Podpohorske vinsko turistine ceste (60 kmetij) sedaj TD vzdruje stalne stike s temi ljudmi, jih obvea o razpisih in ostalih dogajanjih, ki so pomembna za obmoje vinske ceste. Sodeluje tudi z ostalimi TD na trasi vinsko turistinih cest.

TD Maribor je bilo pobudnik in dolgo asa tudi organizator vinskih prireditev (martinovanje, klopotcevanje, trgatev), dokler teh ni prevzel Zavod za turizem Maribor. Aktivno sodeluje tudi z drutvom vinogradinkov in ostalimi ustanovami, ki se ukvarjajo z dejavnostmi na podroju vinsko turistinih cest. V delo na Podpohorski vinsko turistini cesti so se vkljuila TD Rue, Limbu, Hoe, Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in druga. TD Ptuj e vrsto let razvija ali sodeluje na Ptuju na vseh vinskih prireditvah.

TD Podgorci je e vrsto let organizator ocenjevanja vina in razlinih prireditev vezanih za vino. Pri organiziranju vinskih prireditev so aktivna tudi TD Ormo in Ljutomer, TD Videm pa je poleg vinskih prireditev tudi organizator postavitve mlina na veter. Radgonsko TD je med prvimi oznailo objekte na vinsko turistinih cestah in postavilo smerokaze, zelo aktivna so tudi TD v Halozah, Slovenskih goricah, na Gorikem in drugod.

Na Vipavski vinsko turistini cesti so TD z ostalimi dejavniki uspela opraviti niz aktivnosti, (vzgoja, oznaevanje, ozaveanje, informiranje). V Posavskem rajonu so zelo aktivna TD, posebno e na Bizeljsko Sevniki vinsko turistini cesti. Odraz teh aktivnosti je uspeno uveljavljanje vinskih cest na tem obmoju.

Podjetje HALO Haloze s sodelovanjem turistinih drutev razvija projekt strategije razvoja Haloz za mednarodno pomo in Program javnih del Informacijski sistem podjetnitva in turizma Haloz. V teh projektih zajema tudi turizem, vinsko turistine ceste, trenje, informacije itd. TD Haloz lahko tu najde dosti elementov za svoje aktivnosti in programe dela. MRA Maribor pripravlja programe PHARE o povezovanju avstrijskih in slovenskih vinsko turistinih cest, Gorika Brda pa program PHARE za povezovanje italijansko-slovenskih vinsko turistinih cest.. Navedeni so samo nekateri primeri angairanja TD na obmoju vinsko turistinih cest, kot izziv, nismo imeli namena navesti vseh, saj je teh dejavnosti dosti ve in predpostavljamo, da jih bodo lani drutev v razpravi dopolnili.

Na posameznih obmojih vinsko turistinih cest so e ustanovljena ali se ustanavljajo nova TD prav zato, ker so nala vsebino dela v dejavnostih, ki se ponujajo na teh obmojih ( TD Poehova). TD so najprimerneja oblika povezovanja ljudi in zdruevanja za konkretne akcije. V turistinem drutvu se lahko najbolj neposredno izraajo, oblikujejo in uresniujejo lokalne pobude ljudi.

Razlogi, da posamezna TD do sedaj niso bila bolj vkljuena v dejavnosti na vinsko turistinih cestah so v tem, da so bila premalo seznanjena s projekti in programi vinsko turistinih cest, da e niso dovolj zainteresirana, se e niso povezala z nosilci dejavnosti, oziroma zaradi premajhne aktivnosti lanov in IO TD.

Projekt vinskih turistinih cest se na veini cest prepoasi uresniuje, ker e vedno nima dovolj podpore vseh zainteresiranih v okolju. Seveda le podpora ni dovolj, vsak naj stori kaj konkretnega. Pri tem imajo pomembno vlogo poleg projektnih svetov tudi turistina drutva. Predvsem gre za tiste vsebinske zasnove projekta, kjer se na isti vinsko turistini cesti povezujejo kmetijske dejavnosti, proizvodnja in trenje vina, turistina ponudba, kulinarika, kulturna ustvarjalnost, dediina, podeelje, razline obrti, naravno okolje, prometna ureditev, rekreacija, trenje in e marsikaj. Oitno je vsaka vinska turistina cesta interdisciplinarni projekt, in e pri njem ne sodelujejo vsi zainteresirani, potem ga ni mogoe uresnievati.

Tak pristop je pogoj, da hitreje napredujemo. Upraviena je namre pripomba, da se na projektu vinsko turistinih cest dela prepoasi, da k sodelovanju niso povsod povabljeni vsi zainteresirani. Posebej je nujno turistino komponento vinsko turistinih cest uresnievati z vejo zavzetostjo, bolj strokovno in z vejim sodelovanjem in odgovornostjo turistinih drutev in vseh nosilcev turistine ponudbe. Vsaka vinska turistina cesta je projekt krajanov, oni ga morajo sprejeti kot svojega. Le tako bodo vinsko turistine ceste njihova razvojna prilonost in monost za zasluek. Pri uresnievanju projekta je krajanom potrebna pomo predvsem strokovna in finanna. Zato je nujno, da v projektnem svetu sodelujejo vsi zainteresirani, rezultati pa so odvisni tudi od sposobnosti, da se med njimi zdruujejo nujna finanna sredstva za razvoj vinsko turistine ceste.

Turistina zveza Slovenije se ponovno zavzema, da se ob vsaki vinsko turistini cesti turistina drutva povezujejo na skupnih programih (prireditve, izobraevanje krajanov, urejanje okolja, promocija, razlina tekmovanja in podobno). Vinsko turistine ceste obiajno segajo na podroje veih obin. To ne bi smel biti razlog, da se vsaka obina zapira v sebe, temve je nujno, da obine na doloeni vinski cesti sodelujejo in skupaj zagotavljajo njen razvoj. Prav lokalna samouprava naj bo spodbujevalna s svojimi ukrepi in aktivnostmi. Upravne enote in obine pa lahko z medsebojnim sodelovanjem pospeujejo aktivnosti na vinsko turistinih cestah. e tega sodelovanja ni, potem so monosti za uspeno delo omejene. Zastavlja se tudi vpraanje, zakaj drava z doloenimi ekonomskimi ukrepi (krediti pod ugodnimi pogoji, davne olajave, itd.) ne spodbuja bolj zavzeto razlinih gospodarskih dejavnosti ob vinsko turistinih cestah. Krajane je treba spodbujati, sicer pa naj bodo razvojne usmeritve njihova stvar. Primeren as je, da se zainteresirani za razvoj vsake vinske turistine ceste sestanejo in kritino ocenijo, kaj so doslej storili in se dogovore, kaj lahko napravijo v letonjem letu, da bi se razvojne zasnove vinsko turistinih cest uspeneje uresnievale.

Priakujemo, da bi zakon o pospeevanju turizma spodbudil razvoj vinsko turistinih cest in zagotovil ugodneje pogoje tudi za delo TD. Turistina drutva potrebujejo tudi pomo obine, centra za razvoj podjetnitva, nosilcev lokalnih pobud in drugih svetovalnih ustanov.

III. USMERITVE ZA NADALJNJE DELO TURISTINIH DRUTEV IN ZVEZ

Za celovitejo in uspeno aktivnost TD na obmoju vinsko turistinih cest navajamo posamezne dele na katerih bi se lahko TD kot pobudniki, soizvajalci, izvajalci ali koordinatorji e bolj angairala.

komunalna ureditev kraja, izgradnja infrastrukture (ceste, vodovod, telefon, elektrika, kanalizacija);

sodelovanje pri obnovi kulturnih spomenikov, zaiti zgradb, krajine, avtentine arhitekture, urejenost kraja itd;

oznaevanje turistinih krajev, smerokazev kaipotov, markacij, turistinih tabel itd.;

sodelovanje TD z drugimi drutvi, aktivi, ustanovami, ki so pomembne za razvoj turizma;

ocenjevanje turistine ponudbe;

aktivnosti pri urejanju olepevanju kraja, zasebnih in javnih objektov, spomenikov ali delovanje pri organiziranju raznih strokovnih posvetovanj, turistinih vzgoji pri ozaveanju prebivalstva, nudenju nasvetov itd.;

delovanje pri obnavljanju obiajev, eg, navad, ki so znailni za obmoja doloene vinsko turistine ceste;

prirejanje raznih prireditev, posebno tistih, ki so vinskega pomena, postavljanje klopotcev, trgatev, martinovanje in podobno;

sodelovanje na raznih sejmih, razstavah, v galerijah;

seznanjanje izletnikov s posebnostmi in zgodovino kraja;

dajanje turistinih informacij in sodelovanje s turistinimi agencijami;

zagotavljanje turistinih vodnikov, njihovo izobraevanje;

priprava in prodaja turistinih spominkov;

angairanje glasbene, kulturne in portne animacije za goste;

organiziranje aktivnosti in tekmovanj, dajanje pobud za im lepo ureditev kmetij, kraja in ponudnikov;

zagotavljanje izvajanja raznih anket in raziskav med krajani in turisti;

sodelovanje pri pripravljanju in izdajanju prospektov, razglednic in ostalih promocijskih gradiv;

spodbujanje in sodelovanje olske mladine in turistinih podmladkov pri turistinih aktivnostih;

spodbujanje sobodajalstva in organiziranje sobodajalcev v okviru turistinih drutev;

spodbujanje skupnih programov z drugimi drutvi in usklajevanje v okviru turistinih drutev;

zavzemanje in sodelovanje pri popisu turistinih zanimivosti, oblikovanje konkretnih programov ponudbe namenjene turistom.

Pomembno je sodelovanje z medijskimi hiami za animacijo o turistini ponudbi kraja.

Vso pozornost je treba nameniti vodenju evidence ponudnikov s stalia gostoljubnosti in kakovosti storitev.

Navedeni so posamini segmenti in dejavnosti, vsako TD pa bo na obmojih vinsko turistinih cest svoje delo prilagodilo znailnostim, ki so pomembna za njihov kraj. Monosti udejstvovanja so odvisne od aktivnosti lanov TD in programi dela bodo v vsakem TD razlini.

Turistine zveze v obinah in regijah bodo nudile pomo pri delu TD. Koristno pa je tudi sodelovanje med drutvi, izmenjava programov in podobno.

Viri:

1. Program dela Turistine zveze Slovenije leta 1993 in leta 1998;

2. Zapisnik sej Izvrnega odbora Turistine zveze Slovenije iz leta 1993;

3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvajalec BPI d.o.o. Maribor s sodelavci: IDEJNI PROJEKT VINSKE TURISTINE CESTE SLOVENIJE SKUPNE OSNOVE Zvezek 1, Maribor, november 1993;

4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvajalec BPI d.o.o. Maribor s sodelavci: IDEJNI PROJEKT VINSKE TURISTINE CESTE SLOVENIJE DOPOLNITEV IDEJNEGA PROJEKTA Zvezek 22, Maribor, september 1995;

5. Zapisnik skupne seje predsedstva Turistine zveze Slovenije in Upravnega odbora Zveze drutev vinogradnikov Slovenije, ki je bila 22.1.1997 ob 10. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav, Ljubljana, Mikloieva 19/IV, sejna soba;

6. Zgibanka VTC, ki jo izdaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

avgust 1995 Turistina zveza Slovenije o projektu vinsko turistine ceste in

april 1996 Ali storimo dovolj za hitreji razvoj vinsko turistinih cest;

7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za celostni razvoj podeelja in obnovo vasi, Janja Kokolj-Proek: VINSKE TURISTINE CESTE SLOVENIJE, Ljubljana, november 1996;

8. Razvoj turizma na podeelju, gradivo Turistine zveze Slovenije, maj 1998.

PRILOGE:

SEZNAM SVETOVALCEV KMETIJSKE SVETOVALNE SLUBE

SEZNAM PODJETNIKIH SVETOVALCEV VKLJUENIH V PODJETNIKO SVETOVALNO MREO PRI PCMG

SEZNAM SVETOVALCEV ZA RAZVOJ PODJETNITVA V TURIZMU

SEZNAM LICENCIRANIH OCENJEVALCEV NASTANITVENIH KAPACITET

Prironik je izdala in zaloila Turistina zveza

Slovenije, Ljubljana, Mikloieva 38

Tisk: Dosa d.n.o.

Avtorja: Franjo auperl

Janez Jerman

Lektoriranje: Julija Flogie, Katarina Novak

11