POROČILO O RAZVOJU 2014
BOŠTJAN VASLEROTI JA KMET ZUPANČIČ
LIDI JA APOHAL VUČKOVIĆ
L J U B L J A N A , 9 . M A J 2 0 1 4
Premiki na področju stroškovne konkurenčnosti
Realni stroški dela na enoto proizvoda (dodane vrednosti)
Vir: Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: * Menjalni sektor vključuje industrijo (brez gradbeništva), trgovino, transport, gostinstvo, informacijsko-komunikacijske dejavnosti in kmetijstvo.
Q1
04
Q3
04
Q1
05
Q3
05
Q1
06
Q3
06
Q1
07
Q3
07
Q1
08
Q3
08
Q1
09
Q3
09
Q1
10
Q3
10
Q1
11
Q3
11
Q1
12
Q3
12
Q1
13
Q3
13
98
100
102
104
106
108
110
112
114
98
100
102
104
106
108
110
112
114
Celotno gospodarstvo
Slovenija EU
Ind
eks
20
07
=1
00
, 4
-četr
tletn
a d
rs.
sred
ina
Q1
04
Q3
04
Q1
05
Q3
05
Q1
06
Q3
06
Q1
07
Q3
07
Q1
08
Q3
08
Q1
09
Q3
09
Q1
10
Q3
10
Q1
11
Q3
11
Q1
12
Q3
12
Q1
13
Q3
13
98
100
102
104
106
108
110
112
114
98
100
102
104
106
108
110
112
114
Menjalni sektor*SlovenijaEU
Ind
eks
20
07
=1
00
, 4
-četr
tletn
a d
rs.
sred
ina
V 2013 prvo povečanje tržnega deleža od začetka krize
Vir: United Nations, preračuni UMAR. Opomba: * Za leto 2013 ocena na osnovi podatkov WTO.
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013*
70
75
80
85
90
95
100
105
70
75
80
85
90
95
100
105
Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu blaga
Indeks 2
007=
100
V krizi največji padec tržnega deleža proizvodov z nizko dodano vrednostjo
Vir: UNCTAD; preračuni UMAR.
-40
-30
-20
-10
0
10
-40
-30
-20
-10
0
10
Sprememba tržnega deleža posameznih skupin proizvodov na svetovnem trgu blaga v obdobju 2008-2012
Sprem
em
ba,
v %
Struktura izvoza postopno postaja bolj konkurenčna
Vir: Handbook of statistics 2007–2008 (United Nations), 2007; United Nations Commodity trade statistics database, 2013; preračuni UMAR. Opomba: Razvrščanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Združenih narodov (Trade and Development Report, 2002). Klasifikacija ne razvršča vseh proizvodov, zato seštevek deležev vseh skupin ni enak 100.
10
15
20
25
30
35
40
45
10
15
20
25
30
35
40
45
Deleži posameznih skupin proizvodov v blagovnem izvozuSlovenija - 2007 Slovenija - 2012 EU 2012
Dele
ž,
v %
Povečujejo se vlaganja v dejavnike inovacijske sposobnosti
Vir: SURS, Eurostat, MF. Opomba: Davčna olajšava za vlaganja v RRD je bila uvedena leta 2006 v višini 20%, leta 2010 se je zvišala na 40 % in leta 2012 na 100 %.
2008 2010 2011 20121.0
1.5
2.0
2.5
3.0
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
Izdatki za RRD
Slovenija EU-28
Dele
ž,
v %
BD
P
2008 2010 2011 201240
60
80
100
120
140
160
180
200
400
425
450
475
500
525
550
575
600
Uveljavljene davčne olajšave za vlaganja v RRDUveljavljene davčne olajšave (leva os)
Število podjetij (desna os)
V m
io E
UR
Šte
vilo p
odje
tij
Rast števila raziskovalcev in terciarno izobraženih
Vir: SURS, Eurostat. Opomba: * Število v ekvivalentu polnega delovnega časa.
2008 2010 2011 20120
2
4
6
8
10
0
2
4
6
8
10
Število raziskovalcev* na 1.000 aktivnih prebivalcev
Slovenija EU
Šte
vilo r
azis
kovalc
ev n
a 1
.000 a
kti
vn
ih
pre
biv
alc
ev
2008 2010 2011 2012 201315
20
25
30
15
20
25
30
Delež prebivalstva (25-64) s terciarno izobrazbo
Slovenija EU
Dele
ž,
v %
Inovacijska dejavnost pa še precej zaostaja za EU
Vir: Eurostat, EPO, OHIM; preračuni UMAR.
2008 2010 2013 2008 2010 2013 2008 2010 2013patentne prijave pri EPO znamke Skupnosti modeli Skupnosti
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
Patenti, znamke in modeli
Slovenija EU
Šte
vilo n
a m
ilijon p
rebiv
alc
ev
Problem ostaja tudi struktura terciarno izobraženih
Vir: ZRSZ.
Družbene, poslovne, upravne in pravne
vede
Tehnika,
proizvodne
tehnologije in
grad-beništvo
Izobraže-valne
vede in izo-
braže-vanje
učiteljev
Storitve Umetnost in
humanis-tika
Zdravstvo in sociala
Nar-avoslovje,
mat. in raču-nalništvo
Kmeti-jstvo, goz-
darstvo, ribištvo, veteri-narstvo
Neopre- deljeno
0
1,000
2,000
3,000
4,000
5,000
6,000
7,000
8,000
9,000
0
1,000
2,000
3,000
4,000
5,000
6,000
7,000
8,000
9,000
Brezposelni s terciarno izobrazbo po področjih izobraževanja
2008 2013
Šte
vilo b
rezposeln
ih k
onec leta
Gospodarska razvitost ostaja na nizki ravni
Vir: Eurostat.
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 201265
70
75
80
85
90
95
7576
7879
8180 80
8384
87 8788
89
91
86
84 84 84
BDP po kupni moči na prebivalca
Indeks E
U-2
8=
100
Razmere na trgu dela v 2013 še bolj zaostrene
Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.
2008 2009 2010 2011 2012 201360
70
80
90
100
110
60
70
80
90
100
110
Zaposlenost
Predelovalne dej. Gradbeništvo
Tržne storitve Sektor država
Indeks 2
008=
100
2008 2009 2010 2011 2012 20130
20
40
60
80
100
120
140
0
20
40
60
80
100
120
140
63.2
86.4
100.5
110.7 110.2
119.8
63.2
86.4
100.5
110.7 110.2
119.8
Število registrirano brezposelnih
Šte
vilo,
v 1
.000
Problem brezposelnosti mladih vse večji
Vir: ZRSZ, MIZŠ, Eurostat, preračuni UMAR.
2008 2009 2010 2011 2012 20130
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Priliv iskalcev prve zaposlitve v registrirano ...
Dele
ž g
en
era
cije,
ki je
kon
čala
šola
nje
, v %
2008 2009 2010 2011 2012 20130
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Stopnja brezposelnosti mladih
Slovenija EU-28
Sto
pn
ja b
rezp
oseln
osti
mla
dih
(25-2
9 let)
, v %
Po lanskih spremembah nekoliko večja fleksibilnost trga dela
Vir: OECD. Opomba: SI-2014 označuje vrednost indeks za Slovenijo po uveljavitvi sprememb. EPR je indeks varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi.
UK
HU EI
EE
SK
ES
SI-
GR
BE
DK
AU PL
LU FI SI
IT
SW LV FR DE
NL
CZ PT
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5Indeks varovanja redne zaposlitve
Vre
dnost
EP
R indeksa
OECD povprečje
Nove zaposlitve po tipu pogodbe
Vir: SURS.
mar.
12
apr.
12
maj 1
2
jun. 12
jul.
12
avg
. 12
sep. 12
okt
. 12
nov.
12
dec.
12
jan. 13
feb. 13
mar.
13
apr.
13
maj 1
3
jun. 13
jul.
13
avg
. 13
sep. 13
okt
. 13
nov.
13
dec.
13
-80
-60
-40
-20
0
20
40
60
80
-80
-60
-40
-20
0
20
40
60
80Skupaj Določen čas Nedoločen čas
Medle
tna r
ast,
v %
V zadnjih dveh letih občuten padec razpoložljivega dohodka gospodinjstev
Vir: SURS.
2008 2009 2010 2011 2012 201390
92
94
96
98
100
102
90
92
94
96
98
100
102
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev
Realn
i in
deks 2
008=
100
Minimalna plača raste bistveno hitreje kot povprečna
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013100
110
120
130
140
150
160
170
180
100
110
120
130
140
150
160
170
180
Bruto plača na zaposlenega
Minimalna bruto plača
Realn
i in
deks 1
995=
100
Vir: SURS, MDDSZ, AJPES, preračuni UMAR.
Minimalna plača in socialni transferji močno vplivajo na nizko dohodkovno neenakost
Vir: Eurostat.
SI
CZ SE
SK
NL FI BE
HU
MT
AT
LU DK
DE
FR HR
EU
-28 PL
CY IT LT EE
UK
RO
BG EL
PT
ES
LV
0
5
10
15
20
25
30
35
40
0
5
10
15
20
25
30
35
40Ginijev količnik
Gin
ijev k
oličn
ik v
2012,
v %
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
14
16
18
20
22
24
26
28
30
14
16
18
20
22
24
26
28
30
Ginijev količnik - skupajGinijev količnik - plačna neenakost
V %
Kljub nizki stopnji se problem revščine povečuje
Vir: Eurostat.
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 201210
12
14
16
18
20
10
12
14
16
18
20
Stopnja tveganja revščine
Slovenija EU-27
Sto
pnja
tveganja
revšči
ne,
v %
20052006200720082009201020112012200
220
240
260
280
300
200
220
240
260
280
300
Število ljudi pod pragom tveganja revščine
V 1
.000
Stagnacija v dostopnosti javnih storitev
Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
201340
45
50
55
60
65
70
75
80
85
3.0
3.5
4.0
4.5
5.0
5.5
6.0
6.5
7.0
Vključenost otrok (1-5 let), v vrtce Vključenost mladih (15-19 let) v srednje šole, v %Vključenost mladih (20-24 let) v terciarno izobr.
Vključe
nost
mla
dih
v izo
bra
ževanje
, v %
Vključe
nost
oseb v
dom
ove z
a s
tare
jše,
v%
Zadovoljstvo z življenjem in zaupanje v institucije upadata
Vir: Eurobarometer, Politbarometer. Opomba: Pri Politbarometru so povprečja izračunana na podlagi povprečij za posamezne institucije in na podlagi povprečij za posamezna leta. * v politični sistem smo uvrstili vlado, državni zbor, predsednika vlade in politične stranke.
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 201270
75
80
85
90
95
100
70
75
80
85
90
95
100
Zadovoljstvo z življenjem
Slovenija EU-27
Dele
ž ze
lo z
adovoljnih
in z
adovoljnih
, v %
2007 2008 2009 2010 2011 2012 20131
2
3
4
5
1
2
3
4
5
Zaupanje v institucijePolitični sistem* SodiščaŠolstvo ZdravstvoDržavna uprava Predsednik republike
Zau
pan
je v
in
sti
tucije (
od
1-s
plo
h n
e z
au
pam
d
o 5
- p
op
oln
om
a z
au
pam
)
POROČILO O RAZVOJU 2014
L J U B L J A N A , 9 . M A J 2 0 1 4