POSL

OVNE

[ OGLASNA PRILOGA ]

KOM

UNIK

ACIJE

www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 29. septembra 2008

18, 19, 24

Povej nekaj lepega

Fot

o: N

IL

Stroški komunikacije s tujino niso nizki, jih pa je s premišljenim pri-stopom in implementacijo sodobnih rešitev vsekakor mogoče zelo omejiti in spraviti v sprejemljive okvire.

Komuniciranje 2.0 je uporabniku prijazno

18 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 29. septembra 2008

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Poslovne komunikacije je oglasna priloga časnika Finance.

Avtor prispevkov: Miran VargaTrženje: Klemen KoštrunTel.: (01) 513 08 26E-pošta: klemen.kostrun@finance.si

Računalniški prelom:Dejan CirkvenčičLektoriranje: Julija KlančišarUrednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

POSLOVNE KOMUNIKACIJE 19www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 29. septembra 2008

V Gorenju, največjem slovenskem proizvajalcu bele tehnike, smo se poza-nimali, kako imajo v skupini urejene komunikacije med različnimi podjetji, katere rešitve uporabljajo in kako so zadovoljni s svojimi sistemi.

Kot pravi Vesna Petkovšek, vodja internega komuniciranja v Gorenju, dnevna komunikacija poteka po telefonu, veliko pa uporabljajo predvsem elektron-sko pošto in intranet, ki je postal bogat vir informacij. »S pomočjo spletnih tehnologij smo postavili sodoben spletni portal oziroma ekstranet, v okviru katerega se izmenjujejo najrazličnejša gra-diva, ki jih pripravljamo v matici za potrebe različnih trgov,« pravi Petkovškova. Dodaja, da skupen in hkraten dostop do teh gradiv ob kateremkoli času bistveno olajša in pospeši delo, hkrati pa se z zmogljivim spletnim por-talom izognejo nepotrebnemu pošiljanju velikih datotek po elektronski pošti.

Telekonference bodo nasledile videokonference

»Ko je naenkrat treba v poslovni pogovor vključiti udeležence iz različnih držav, uporabljamo telekonferenco, ki je zelo praktično in stroškovno učinkovito orodje komuniciran-ja, saj tako nedvomno prihra-nimo čas in denar. Omogoča

Kako to počnejo v Gorenju[ IZ PRAKSE ]

Učinkovita komunikacija je nujna

»Uporabljamo vse razpoložljive tehnologije, saj je učinkovita in redna komunikacija v našem poslu preprosto nujna,« pravi Vesna Petkovšek, vodja internega komuniciranja v Gorenju.

nam, da smo bolj učinkoviti, fleksibilni, hitreje izvajamo in dosegamo dogovore. Videokon-ferenca kot način komunikacije se uporablja redkeje, in sicer večinoma za komuniciranje različnih ekspertnih skupin, vendar verjamem, da bomo videokonference v prihodnos-ti uporabljali vse pogosteje, saj je ustrezna tehnologija dozo-rela, tako s tehničnega kot tudi ekonomskega vidika,« razlaga Petkovškova.

Pri govornem komuniciranju z oddaljenimi lokacijami v Gore-nju večinoma že uporabljajo IP-telefonijo, ki je cenovno zelo ugodna in prinaša bistveno nižje skupne stroške telefonskih sto-ritev. »Z IP-telefonijo imamo zgolj pozitivne izkušnje, ne le glede cene, temveč tudi glede zanesljivosti delovanja in kako-vosti zvoka.«

Pod nadzorom SAPVse komunikacijske grad-

nike v celoto povezuje skupni poslovni sistem. »Leta 2003 smo v Gorenju začeli uva-jati sistem poslovnega ko-municiranja SAP in smo ga do danes že uvedli v večino naših družb. Brez takšnega celostnega sistema si ne moremo zamišljati poslo-vanja v tako hitro rastočem poslovnem sistemu, kot je Gorenje. Njegove prednosti so, da ne dopušča napak in je pregleden, je pa res, da zahteva precej prilagajanja s strani uporabnikov, saj prinaša določene omejitve oziroma zahteva natančno spoštovanje dogovorjenih delovnih postopkov in pravil. Izobraževanje uporabnikov je zato ključnega pomena,« razlaga sogovornica.

Globalizacija poslovanja je marsikatero podjetje poslala prek državnih meja. Poleg prilagajanja na novo okolje je običajno največ naporov treba vložiti prav v doseganje učinkovitega komunici-ranja z matico. Stroški komunikacije s tujino niso nizki, jih pa je s premišljenim pristopom in implementacijo sodobnih rešitev vsekakor mogoče zelo omejiti in spraviti v sprejemljive okvire.

Stroški komunikacije s poslovnimi enotami na od-daljenih lokacijah in/ali v tu-jini niso nizki – prav nasprot-no, zelo visoki so, vsaj dokler se podjetja zadeve ne lotijo sistematično in te stroške omejijo ali jih celo odpravi-jo. K skupnim stroškom, povezanim s komunikacijo, običajno največ prispevajo stroški poslovnih poti, manj pa tisti »pravi« komunika-cijski stroški (pogovorov) in prenosa podatkov (dostopa do interneta)). Če k skup-nim stroškom prištejemo še vse povezane stroške, denimo izgubo časa na poti, in oportunitetne stroške, ugotovimo, da je uvajan-

Stroškov je več, kot se zdi na prvi pogled[ POSLOVNO KOMUNICIRANJE ]

V vsakodnevnih poslovnih

stikih pogosto naletimo na

podjetja, ki nimajo optimizira-

nih komunikacij in plačujejo

sorazmerno visoke stroške že

za osnovno telefonijo. Stroške

lahko v precejšnji meri znižate

z uporabo sodobnega poslov-nega telekomunikacijskegasistema z napredno funkcio-nalnostjo, občutno cenejšimiklici v mobilna omreža, terslužbenimi mobilnimi aparatiintegriranimi v sistem.

Optimizacija sistema vam

poleg nižjih stroškov komuni-

kacij, zadovoljstva ob izboljšani

organiziranosti podjetja in

boljšim izkoristkom časa, pri-

naša nekaj sodobnih načinov

uporabe.

Ti so: enotni sporočilni sistem(govor, e-pošta, faks), SIP pro-gramski odjemalci, mobilnipriključek (integracija GSM

aparata v poslovno okolje),

funkcionalnost klicnega cen-tra, govorni odzivniki (IVR),

spletni konferenčni portal,snemanje govora, povratniklic, iskanje najcenejše smeriklicanja (LCR), storitve vpo-gleda o dosegljivosti uporab-nika (Presence information),

dosegljivost preko ene skupnetelefonske številke (SNR) itd.

Želite enostavne in učinkovite komunikacije?Pokličite nas!

Sodoben komunikacijski sistemje osnovno orodje uspešnega poslovneža

Sistemski integrator telekomunikacij

Podjetje KRON TELEKOM jesistemski integrator, ki vam

na področju govornih (IP tele-

fonija) in video komunikacij

nudi vrhunsko poslovno komu-

nikacijsko opremo z napred-

nimi funkcijami, preprosto,

harmonizirano uporabo različ-

nih tehnologij in možnost

znižanja stroškov. Med drugi-

mi smo tudi pooblaščeni

zastopnik podjetij AastraEricsson in Tandberg.

KRON TELEKOM d.o.o., Koroška 20, 4000 Kranj, tel.: 04/28 00 450,www.kron-telekom.si, info@kron-telekom.si

Kako zajeziti stroške komunikacije

»Poleg ugodne cene je ključni dejavnik, ki je pripomogel k uvelja-vitvi IP-telefonije, njena zanesljivost delovanja,« pravi Matjaž Bizjak, direktor komerciale v podjetju Kron telekom.

je sodobnih tehnoloških rešitev pravzaprav nuja, saj prinaša ogromne prihranke. Ti so bistveno večji od stroškov, povezanih z njihovo implementacijo.

Impulzivni nakupi niso rešitev

Vendar se za nekatera pod-jetja pri odpravljanju komu-nikacijskih ovir težave šele začnejo, saj ne vedo natančno, kako naj se lotijo problema, in na hitro sprejmejo napačne odločitve. Te so običajno po-vezane z impulzivnimi nakupi opreme, ki je pri ponudnikih trenutno v akciji. Dodatna težava nastane, če podjetje ne premore strokovnjaka, ki bi opremo v celoti usposo-bil. V najslabšem primeru pa takšna z vseh vetrov nakuplje-na oprema celo ni združljiva. Vsekakor se velja pred nak-upom tehnične opreme pos-vetovati s strokovnjaki – ti namreč opravijo temeljito analizo razmer v podjetju in na podlagi želja uporabnikov pripravijo novo komunikacij-sko shemo ter svetujejo v zvezi z nakupom in implementa-cijo opreme. Takšen nasvet običajno ni zastonj, vendar je vedno cenejši od nakupa neprimerne opreme.

Šteje zanesljivost delovanjaO pogostih napakah in is-

kanju pravilnih rešitev pri uvajanju sodobnih komunikacij smo govorili z Matjažem Bizja-kom, direktorjem komerciale v podjetju Kron telekom. Bi-zjak ugotavlja, da je hitra rast stroškov komuniciranja pred-vsem posledica vse večje potrebe po stalni on-line komunikaciji med oddaljenimi lokacijami in sedežem podjetja.

Tehnologija danes že omogoča enostavno virtualno povezovanje med lokacijami, pri čemer medsebojne komu-nikacije dobijo status internih oziroma brezplačnih komu-nikacij. Po zaslugi pa ketne IP-tehnologije in vse bolj razširjene ponudbe cenovno ugodnih IP-povezav je telefo-niranje na dolge razdalje pos-talo povsem dostopno. »Poleg ugodne cene je bil ključni dejavnik, ki je pripomogel k uveljavitvi IP-telefonije, zanesljivost delovanja. Nadzor nad kakovostjo storitve (QoS) namreč omogoča, da so pa keti na omrežjih natančnejši in manj občutljivi za kakršnekoli motnje – še posebno, če na-mesto javnih omrežij podjetje uporablja IP-telefonijo pos-ameznega ponudnika,« meni sogovornik.

Določitev ciljev in izbira izvajalca

Podjetjem, ki razmišljajo o uvedbi omenjenih komunikacij-skih rešitev, svetuje, da najprej določijo cilje in izberejo nosilca projekta, za katerega je bolj kot znanje IT pomembno razume-vanje poslovanja podjetja. Podjetje se mora odločiti, ali je implementacija IP-telefonije le nuja zaradi nižanja stroškov ali pa zna v njej prepoznati tudi druge prednosti sodobnih komunikacij.

Izvajalec je pomembnejši od opreme

»Pri izbiri rešitve je ve-likokrat bolj kot sama oprema pomemben izvajalec – to naj bo podjetje z referencami, podjetje, ki si je v fazi pred-stavitve rešitve pridobilo zaupanje in ki lahko zagotovi kakovostno tehnično podpo-ro v fazi po izvedbi. Pri izbiri opreme pa naj bodo podjetja posebno pozorna na možnosti nadaljnjih nadgradenj, var-nost, ki v IP-svetu ni sama po sebi umevna, in združljivost s svetovnimi tehnološkimi standardi,« svari Bizjak.

Prenova in posodobitevV podjetju Kron telekom

poudarjajo, da je pri prenovi

komunikacijskega sistema poleg racionalizacije komu-nikacijskih rešitev pomem-ben vsaj še en vidik. Gre za posodobitev procesa komu-nikacije, kjer velja pregledati obstoječe stanje in ga dvig-niti na ustrezno raven. Poleg novih orodij se zaposleni spoznavajo z novimi načini komuniciranja, zato je treba

k stroškom implementacije vedno prišteti tudi stroške izobraževanja zaposlenih. Ti so nujno zlo, saj brez njih zaposleni ne bi znali v celoti izkoristiti prednosti sodobne opreme.

Ko takole seštejemo vse vložke v sodobno tehnologijo, se včasih izračun prihranka (strošek naložbe v primerjavi

s prihranki) kratkoročno ne izide povsem, podjetja pa pri tem pozabijo, da gre hkrati za veliko spremembo v načinu ko-munikacije (izmenjava podat-kov, sporočilni sistemi, mobil-na intergracija ...), ki prinaša neposredno težje izmerljive koristi za podjetje. Če bi ovrednotili pojme, kot so večja odzivnost, manjša izguba kon-taktov, učinkovitejše timsko delo in druge, bi bila odločitev tudi z računovodskega vidika bistveno lažja.

Strokovnjak delo opravi celostno

Zahtevne naloge mora-mo zaupati strokovnjakom, ki se zadev lotijo celostno. Običajno se proces začne s pogovorom med podjetjem in strokovnjakom, v katerem slednji ugotovi cilje oziroma želje podjetja. Nato sledita analiza trenutnih stroškov (stroški govornih komunikacij ali stroški poslovnih potovanj) in priprava ponudbe (tehnični in finančni del vključno z izračunom povrnitve naložbe in možnostjo najema). Pod-jetju nato preostane le še izbor najprimernejšega izvajalca na podlagi predstavitev ponudbe in demonstracije ponujenih rešitev.

Miran Vargaoglasi@finance.si

UVODNIK

Globalizacija sili pod-jetja, da odpirajo proiz-vodne zmogljivosti, trgov-ska predstavništva in/ali hčerinska podjetja po vsem svetu. Stroški komunikaci-je med temi enotami lahko dosežejo vrtoglave višine. Na trgu je zato čedalje več storitev in rešitev, ki lahko te stroške bistveno znižajo.

Začelo se je z IP-tele-fonijo, ki je povzročila pravo navdušenje med poslovnimi uporabniki, bolje rečeno kar plaz. V zadnjih letih se tako število telefonskih priključkov, ki za delovanje uporabljajo IP-arhitekturo, vsako leto praktično podvoji.

Tehnologija pa omogoča še veliko več kot le prenos govora. Prenos podatkov ima nov izziv – video, in to v visokih ločljivostih. A tudi ta bo prej ali slej postal pre-bavljiv, saj živimo v svetu, kjer bodo količine v informatiki kmalu dobile velikostno predpono peta. Zmogljivosti današnjih superračunalnikov bomo čez ducat let imeli na namizju oziroma jih bomo lahko vsaj zakupili (če bo velikan iz Redmonda svetu uspešno vsilil še eno svojo vizijo).

Načrti za prihodnost so jasno zarisani, a pot do nji-hove uresničitve je še dolga. Ponudniki rešitev se za-vzemajo za ureditev komunikacijskega kaosa sodobnih korporacijskih okolij. Komuniciranje 2.0 je predvsem poenostavljeno in uporabniku prijazno. Bržkone bomo prej kot v desetletju s seboj nosili le še eno vsegazmožno napravo z enotnim vmesnikom, ki bo razumljiv vsem uporabnikom.

Živele združene komunikacije.

Komunikacije 2.0

Skokovit razmah internetne tehnologije v zadnjih letih in trend poenotenja komunikacij na enotno IP-platformo sta postavila podjetja pred izzive inte-gracije različnih komuni-kacijskih poti. Dostopnost informacij kadarkoli in od kjerkoli postaja vedno pogostejša zahteva podje-tij. IP-telefonija je tako le del sestavljanke, ki ji pravi-mo sodobni komunikacijski sistem.

»IP-telefonija je le eden izmed odgovorov na vse večjo integracijo in pričakujem na-daljnje konsolidacije, zlasti na področju naprav. Po mojem mnenju je IP-telefonija le eden izmed sestavnih delov poslovnih in osebnih komunikacijskih sis-temov, ki jih moramo obravna-vati celostno in ne parcialno. Razvoj mobilnih telefonov v zadnjih letih je lep primer zli-vanja komunikacijskih kanalov v eno napravo,« pravi Matija Br-glez, prodajni inženir s področja omrežij in varnosti v podjetju S & T Slovenija.

Standardizacija in večji nabor funkcionalnosti

Ključna prednost IP-tele-fonije je prenos telefonskega pogovora prek večstoritvenih

Integracija različnih komunikacijskih poti[ TELEFONIJA PRIHODNOSTI ]

IP-telefonija je šele začetek zgodbeIP-omrežij, kar znatno raciona-lizira poslovanje podjetij, pred-vsem pa zniža stroške. Zaradi izkoristka obstoječe infrastruk-ture odpadejo naložbe v nabavo in vzdrževanje ločene teleko-munikacijske infrastrukture. Hkrati pa standardizacija pro-tokolov IP-telefonije omogoča izjemno hitro in prilagodljivo postavitev v podjetju.

IP-telefonija omogoča vse telefonske funkcije, ki smo jih vajeni v poslovnem okolju. Združitev omrežja za prenos po-datkov in tistega za prenos gov-ora pa ponuja nove integrirane komunikacijske storitve – in-formacijski IP-telefonski portal za aplikacije, videokonference, brezžično IP-telefonijo, klicne centre, govorne avtomate, go-vorno in unificirano pošto ter še veliko več. V prihodnje bo prav IP-telefonija temeljni gradnik za govorne storitve v fiksnih in mobilnih omrežjih.

Dodatno prednost IP-tele-fonije prinaša centraliziranost centrale, saj lahko podjetja glav-no lokacijo in vse druge vežejo na en sam skupek strežnikov, ki skrbijo za telefonijo, in tako ne potrebujejo decentralizacije kot pri klasičnih (PBX) rešitvah.

Za majhne in velikeIP-telefonija je primerna

za vse velikosti podjetij. Gre

namreč za omrežje, ki se lahko prilagaja rasti podjetja in se širi brez omejitev ter dodatnih stroškov. Slovenska podjetja se vse bolj zavedajo, da bo prehod na IP-telefonijo kmalu postal nuja. »Odgovorni za informatiko in komunikacije v podjetjih ne razmišljajo več o tem, ali preiti na IP-telefonijo ali ne, zdaj se sprašujejo samo kdaj in kako. Vedeti pa je treba, da migracija ni tako enostavna, in je treba

misliti na vse dejavnike, ki lahko vplivajo nanjo,« opozarja Alek-sander Kocelj, sistemski inženir iz podjetja Cisco Slovenija.

Kamen, ki sproži plazIP-telefonija pomeni poseg

v infrastrukturo, zato je smotrno ob njenem uvajanju to omrežje pripraviti tudi za druge oblike sodobnega ko-municiranja. Slednje sicer projekt nekoliko podraži, a je

Ni vse staro nujno za v smeti

STATISTIKA

IP-telefonija se uveljavljaDa je IP-telefonija med uporabniki vse bolj spre-jeta, pričajo tudi podatki Agencije RS za pošto in elektronske komunikacije (APEK). V samo letu dni je namreč IP-telefonija več

kot podvojila svoj tržni delež, medtem ko ga pre-ostale tehnologije počasi, a zanesljivo izgubljajo. Po-dobno spreminjanje tržnih deležev velja pričakovati tudi v prihodnjih letih.

DELEŽ ŠTEVILA TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV GLEDE NA VRSTO TEHNOLOGIJE (V %)

Tehnologija Delež - drugo četrtletje 2007

Delež - drugo četrtletje 2008

PSTN 54,10 46,90

ISDN 17,90 14,50

PSTN centreks 10,60 10,50

ISDN centreks 8,50 8,30

VoIP telefonija 8,90 19,70

Vir:: APEK, 2008Pri internetni telefoniji se za prenos govora uporablja internetna povezava po-nudnika storitev, na kateri si zakupljeno zmogljivost delijo različne storitve, ki jih uporablja naročnik. Pasov-no širino si namreč delijo e-pošta, spletno brskanje, različni prenosi podatkov in ne nazadnje internetna telefonija. Pri internetni telefoniji kakovost storitve ni zagotovljena, kar pomeni, da je ves promet, ki teče

prek te povezave, enako-vreden.Pri IP-telefoniji pa se večino-ma za prenos govora upo-rablja ločena infrastruktura. Prenos govora sicer lahko poteka po isti povezavi kot ves preostali podatkovni promet ali pa po povezavi, ki je izključno namenjena pre-nosu govora. V obeh prime-rih je zagotovljena kakovost storitve, tako da ima govorni promet vedno prednost pred vsem drugim.

RAZLIKE

STATISTIKA

Po uvedbi IP-telefonije se pomen geografske lokacije uporabnika zmanjša oziroma kar izniči. Delovno mesto je lahko kjerkoli – v domači hiši, tujini –, uporabnik pa se lahko vseeno odziva na vse potrebe organizacije, kjer je zaposlen. Pri tem je treba poudariti, da zaradi uvajanja IP-telefonije ni treba nujno zavreči vse stare opreme. »Obstoječo teleko-munikacijsko opremo je mož-no ohraniti. Staro telefonsko

centralo lahko brez večjih po-segov nadgradimo oziroma jo z vmesniki ustrezno prilago-dimo, da podpira protokole, ki omogočajo uporabo poslovne digitalne telefonije. Uporab-nik se lahko odloči tudi za IP-centralo, kar pomeni, da interni pogovori v podjetju ne potujejo po internetu, kar je dodatno zagotovilo varnosti,« pravi mag. Jernej Žagar, vodja službe za poslovne uporabni-ke v skupini UPC.

vsekakor smiselno. »Brez širše zgodbe zgolj zamenjavo ene centrale ali telefonske naprave z drugo težko upravičimo. Pa-zljiv premislek posameznika ali organizacije nas lahko reši tehnološkega projekta, ki bi le malo pripo mogel k večji učinkovitosti podjetja, in nam omogoči popolno preobrazbo poslovnega modela in močno konkurenčno prednost,« je možnosti opisal Matija Brglez.

Smo šele na začetkuPo besedah Barbare Mazzoni

iz Amisove službe za odnose z javnostmi je IP-telefonija v Sloveniji šele na začetku. »Njen potencial izkoriščamo v majhni meri, toda vztrajno in počasi zamenjuje stare teh-nologije. Stroge meje med fiksno in mobilno telefonijo se brišejo in počasi prihaja v ospredje tehnologija, ki bo omogočala uporabo vseh storitev, ki smo jih vajeni iz obeh svetov. To pomeni branje elektronskih sporočil, pošiljanje faksov in opravljanje telefonskih pogo-vorov ne glede na vrsto telefon-skega aparata ali našo lokacijo. Omrežja se združujejo v eno inteligentno omrežje, čemur pa se bomo morali prilagoditi tudi ponudniki storitev,« pravi sogovornica.

Internetna in IP-telefonija

Bržkone bomo prej kot v desetletju s seboj nosili le še eno vsegazmožno napravo z enotnim vmesnikom, ki bo razumljiv vsem uporabnikom.

ELEK

TRIK

A

PRILOGA

[DODAJAMO VREDNOST]

ELEKTRIKA

Informacije za oglaševanje: Klemen Koštrun, tel.: 01 513 08 26, klemen.kostrun@fi nance.si

Napovedujemo izid priloge

Izid priloge: 8. oktobra 2008

Iz vsebine:® Distribucija električne energije in servisiranje električnih

napeljav.

® Kako zmanjšati porabo elektrike?

® Nove tehnologije v elektrotehniki, denimo podzemni kabli za prenos elektrike.

® Daljinsko odčitavanje števcev: plačevanje po dejanski porabi.

® Pridobivanje elektrike iz biomase.

® Izobraževanje za delo v energetskem sektorju.

® Kako zavarovati električno napeljavo pred strelami?

20 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 29. septembra 2008 POSLOVNE KOMUNIKACIJE 21www.finance.si

FINANCE, ponedeljek, 29. septembra 2008

Pustite ga Ëakati... z upc digitalno televizijo.

S pomoËjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli æelite. Novi digitalni paketi TrojËek z digitalno televizijo æe od 25 Q*.

Spiderman 3 na HBO od 26. oktobra dalje.

Preprosto za vsakogar.

080 22 88www.upc.si

*Moænost doplaËila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec.Storitev je moæna, kjer obstajajo tehniËne moænosti priklopa.Š 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridræane.

Sp

ider

-Man

, Car

acte

rTM, Š

20

07

Mar

vel C

har

acte

rs, I

nc.

Sp

ider

-Man

3, t

he

Mov

ie Š

20

07

Co

lum

bia

Pic

ture

s In

du

stri

es, I

nc.

Vse

pra

vice

pri

dræ

ane.

UPC_DTV_spiderman_285x190.ai 25/9/08 12:30:35

Časi klasične zaposlitve so nepreklicno mimo. Vse več podjetij pozna mobilno delovno silo, ki ni omejena na jutranji prihod v službo in večerni odhod z delovnega mesta v podjetju, temveč delo opravlja od doma, na tere nu... Ključni izziv informatikov je zato dostop do podatkov od praktično koderkoli.

Tehnološka rešitev sliši na ime VPN – gre za navidezna zasebna omrežja, ki omogočajo enostaven dostop do naprav, na njih nameščenih aplikacij in shranjenih podatkov, njih posod-abljanje, kopiranje in podobno.

Internet omogoča cenovno ugoden prenos informacij, izziv pa je kompleksno, a nujno za-gotavljanje varnosti. Učinkovita izraba navideznih zasebnih omrežij lahko bistveno zniža stroške komuniciranja med lokacijami, saj je mogoče VPN-povezave uporabiti za prenos različnih tipov prometa (prenos podatkov, govora, slike ...). Pove-zave se običajno vzpostavljajo prek javnih omrežij (internet, MPLS, 3G/APN, UMTS), zato jih morajo podjetja ustrezno zaščititi z naprednimi enkripcij-skimi metodami in varnostnimi standardi. Napredne tehnologije, predvsem kriptirni algoritmi, se že zelo približajo stopnji varnosti, ki jih dosegajo namenske poveza-ve, kot so zakupljeni vodi, a z več pomembnimi razlikami.

Številne prednostiV prid navideznim zasebnim

omrežjem, temelječim na upora-bi infrastrukture javnih omrežij, govorijo močno povečana hitrost prenosa podatkov, veliko nižji stroški kot za najem ali nakup na-menskih povezav, zaradi številnih ponudnikov cenovno ugodnih telekomunikacijskih rešitev pa je mogoče tudi zagotavljanje re-dundance ob morebitnem izpadu povezave v praksi.

Podjetja so v preteklosti za povezavo s svojimi oddaljenimi enotami uporabljala tradicio-nalne najete WAN-povezave, v varnostno zahtevnih okoljih pa se še danes srečujemo s po-vezavami X.25, Frame relay in ATM. Prednost WAN-povezav je zgolj zaprt sistem, ki omogoča večjo varnost, a mora zanjo podjetje plačati visoko ceno. Dodatno lahko tem povezavam pripišemo še kar nekaj večjih slabosti, od majhnih hitrosti, manjše fleksibilnosti do tega, da podjetje na kakovost storitve nima vpliva (QoS je določen s parametri povezave).

Podpirajo vse komunikacijske protokole

»Tradicionalne najete poveza-ve je mogoče v celoti nadomestiti s cenejšimi javnimi omrežji. Ta lahko ponujajo podobne ali enake storitve za nižjo ceno, vendar ob predpostavki, da je za omrežno varnost zadostno poskrbljeno,« pravi Matija Brglez, prodajni inženir s področja omrežij in varnosti, zaposlen pri družbi S & T Slovenija.

VPN-povezave so univerzalne in podpirajo vse komunikacijske protokole, ki jih potrebujemo,

[ NAVIDEZNA ZASEBNA OMREŽJA ] Večja hitrost in nižji stroški

Vedno dosegljive poslovne aplikacije

Proizvajalci opreme so prilagodljiviZa mnenje o tehnologijah VPN in njihovi uporabi smo pov-prašali tudi predstavnika pro-izvajalcev te opreme. Karsten Kunert, vodja trženja pri družbi Netgear, nam je povedal, da v praksi obstajata dva ključna pristopa k implementaciji VPN-omrežij. »Prvi pristop je starej-ši, a še vedno močno razširjen. Gre za tako imenovani IPSec-VPN, ki ga še vedno podpira večina naprav, zato se kljub no-vejšim alternativam ne bo hitro poslovil. Na drugi strani imamo v SSL-VPN, vzhajajočo tehnolo-gijo, ki jo večina uporabnikov že pozna iz spletnega bančništva. Obe rešitvi sta seveda absolu-tno varni, saj se podatki med uporabnikom in strežnikom prenašajo v kriptirani obliki.«Kunert še dodaja, da so proizva-jalci tisti, ki se prilagajajo željam in potrebam uporabnikov. Zato se v zadnjem času pojavlja vse več hibridnih naprav, ki podpira-jo tako IPSec kot tudi SSL-VPN. Poleg poudarka na vedno večjih zmogljivostih se veliko pozorno-sti namenja tudi enostavnosti implementacije, bolje rečeno namestitve v podjetjih, saj po navideznih zasebnih omrežjih posega vse več malih in srednjih podjetij, ki običajno nimajo na voljo lastnega IT-oddelka ali in-formatika, pa vendar se sodob-nim komunikacijskim rešitvam ne želijo odreči.

da delujemo kot del zaseb-nega omrežja. Za po samezne ozke namene so na voljo že tudi drugačne rešitve (denimo sinhronizacija pošte), vendar se praktično nobena izmed njih ne more meriti z zmogljivim VPN-sistemom po univerzalnosti nje-gove rabe (dostop do vseh internih aplikacij in datotek, pregled nad dogajanjem v povezavi, možnost razširitve na IP-telefonijo in dru-ge načine komuniciranja v zaprtih skupinah, ki so vezane na lokalno infrastrukturo).

»S prihodom nove generacije mobilnih omrežij (3G/APN in UMTS) je mogoče vzpostaviti povezave tudi na tistih lokaci-jah, ki nimajo alternativnih infrastrukturnih možnosti,« dodaja Brglez, ki prav v mobilnih omrežjih vidi velik potencial.

MNENJE

»Univerzalnost sistema navi-deznih zasebnih omrežij je nje-gova odločilna prednost,« pravi Matija Brglez, prodajni inženir s področja omrežij in varnosti v S & T Slovenija.

Strokovnjakoma iz podjetja NIL, ki imata na področju VPN-rešitev veliko izkušenj iz prakse, smo zastavili nekaj vprašanj o rabi in implementaciji navideznih zasebnih omrežij v podjetjih. Odgovarjala sta Boštjan Šuštar, specialist za podatkovne komunika-cije, in Jan Bervar, glavni inženir.

Zakaj podjetja potrebujejo VPN-povezave?

Šuštar: Podjetja potrebujejo VPN-povezave za povezovanje oddaljenih lokacij v enovito omrežje, ki zagotavlja varno komunikacijo med strežniki in odjemalci za potrebe poslovnega procesa.

Bervar: Temeljni namen VPN-povezav je zagotavljan-je prilagodljivih in predvsem cenovno učinkovitih komu-nikacijskih poti za aplikacije poslovnih procesov podjetij, naj gre za medsebojno povezo-vanje lokacij in pisarn podjetja, zaposlenih na poti s podjetjem ali pa delo od doma. VPN-pove-zave so tako zanimive za vsa podjetja, ki hočejo cenovno učinkovito izkoriščati pred-nosti, ki jih prinaša medse-bojna povezanost zaposlenih. Zaradi ugodnega razmerja med zmogljivostjo in ceno pa VPN-povezave podjetjem omogočajo tudi višjo stopnjo centralizacije informacijske infrastrukture, kar lahko zniža stroške in poenostavi uprav-ljanje informacijskih virov.

Kako navidezna zasebna omre žja nadomeščajo dose-danje načine komuniciranja?

Šuštar: V preteklosti so bile uporabljane tehnologi-je, kot so najeti vodi, ATM, Frame Relay, TDM. Vse te tehnologije so bile fizično omejene glede prepustnosti, drage za izvedbo in nadgrad-njo. Današnje izvedbe VPN-povezav omogočajo različne vmesnike in povezave (optika, xDSL) ter dinamično nastavl-janje prepustnosti – v odvis-nosti od cene, seveda.

Bervar: S širjenjem inter-netnega protokola IP kot te-meljnega načina posredovanja informacij lahko ponudniki telekomunikacijskih storitev gradijo bistveno učinkovitejše infrastrukture, kar jim omogoča hitro povečevanje zmogljivosti komunikacijskih poti in hkrati cenovno optimalnejše politike do podjetij.

So VPN-sistemi namenjeni zgolj za podatkovno komu-nikacijo ali ponujajo tudi kaj več?

Šuštar: VPN lahko poleg po-datkovnih komunikacij omogoča tudi druge, zahtevnejše storitve,

Navidezna zasebna omrežja so sedanjostBoštjan Šuštar in Jan Bervar o VPN

Dve vrsti VPN-povezav VPN kot neposredna

storitev ponudnika teleko-munikacijskih storitev, ki podjetju ponuja povezlji-vost prek omrežja, ki ga ponudnik hkrati uporablja tudi za ponujanje stori-tve dostopa do interneta vsem svojim strankam. Pri tej vrsti VPN-ponudnik v celoti upravlja omrežje in večinoma zagotovi tudi ustrezno strojno opremo za priklop na VPN-po-vezavo. Ta možnost je privlačna za podjetja, ki nimajo človeških virov za upravljanje omrežja ter želijo največjo cenovno učinkovitost in osnovno stopnjo varnosti podat-kov med prenosom prek omrežja. Tehnološko ta vr-sta VPN večinoma temelji na tehnologiji MPLS/VPN v omrežju ponudnika. VPN kot tehnologija, ki jo

uvede podjetje samo, ve-činoma prek internetnega omrežja ali pa prek prej omenjene storitve VPN-po-nudnika. Ta možnost je pri-vlačna za podjetja, ki želijo obdržati višjo stopnjo nad-zora nad svojimi podatki in jih zaščititi med prenosom prek omrežij ponudnikov te-lekomunikacijskih storitev. Tehnološko ta vrsta VPN večinoma temelji na tehno-logiji IPsec na komunikacij-skih napravah podjetja.

kot sta IP-telefonija ali celo video – pod pogojem, da je pre-pustnost omrežja zadostna in da omrežne naprave na kritičnih segmentih omogočajo meha-nizme za zagotavljanje kako-vosti storitve.

Bervar: Prek VPN-povezav lahko uporabljamo praktično katerokoli sodobno aplikaci-jo – poslovne aplikacije, IP-telefonijo, videokonference, prenašamo živo sliko varnos-tnih kamer in drugo. Seveda nekatere aplikacije zahtevajo specifične lastnosti VPN-pove zav, ki jih je treba zago-toviti z lastno tehnologijo in/ali s pomočjo dodatnih storitev ponudnika telekomunikacijskih storitev.

Kako je poskrbljeno za varnost navideznih zasebnih omrežij?

Šuštar: Navidezna omrežja zagotavljajo varnost predvsem z izolacijo od preostalih omrežij in interneta. Če so varnostne zahteve večje, pa lahko pod-jetja VPN nadgradijo z lastno implementacijo šifriranja ko-munikacije (IPsec). Uporaba tehnologije IPsec je predvsem pomembna takrat, ko se za povezovanje med oddaljenimi lokacijami ne uporablja VPN-tehnologija, temveč internet. Seveda pa je možna uporaba tehnologije IPsec v kombinaciji z VPN-tehnologijo (denimo MPLS VPN), ki jo ponuja po-nudnik storitev. VPN, ki ga podjetje prejme od ponudnika, zagotavlja predvsem izolacijo, ki ga ščiti pred napadi iz drugih omrežij in interneta, IPsec pa zagotavlja zaščito podatkov pri prenosu med oddaljenimi lokacijami. Podjetja potrebu-jejo višjo stopnjo varnosti zaradi občutljivosti podatkov, zaradi industrijske regulative ali zaradi zakonodaje, ki določa pravila za ravnanje z določenim tipom podatkov.

Bervar: V P N - p o v e z a -ve kot storitev ponudnika telekomunikacijskih storitev večinoma vključujejo osnov-no stopnjo varnosti: ponud-nik onemogoča dosegljivost zasebnega omrežja podjetja iz omrežja internet, ne ščiti pa podatkov podjetja med prenosom prek VPN-poveza-ve. Morebitni napadalci, ki bi vdrli v infrastrukturo ponud-nika telekomunikacijskih sto-ritev, bi tako lahko spremljali ali prestrezali podatke pod-jetja. Lastne VPN-povezave, ki jih vzpostavi podjetje z lastno komunikacijsko opremo, upo-rabljajo kriptografske zaščitne metode za neberljivost in nespremenljivost informacij pri prenosu prek omrežij po-nudnikov. Vdori v omrežja ponudnikov telekomunikaci-jskih storitev tako ne morejo ogroziti zaupnosti in celovi-

tosti podatkov med prenosom prek VPN-povezav.

Kako izbrati ponudnika VPN-omrežij?

Šuštar: Najpomembneje je, kje nam lahko zagotovi pove-zave, kakšne hitrosti omogoča, ali ima kakšne dodatne sto-ritve. Za manjša podjetja brez lastnega znanja na področju omrežnih komunikacij pa je lahko pomembna storitev tudi to, da je ponudnik pripravljen namestiti omrežno opremo in jo vzdrževati.

Bervar: Pred izbiro kat e re-koli povezljivosti mora podjetje analizirati svoje komunikaci-jske potrebe in omejitve: kje potrebuje povezljivost, kakšne so zahteve poslovnih procesov po zmogljivosti, zanesljivosti in varnosti komunikacijskih poti ter kakšna sredstva so na voljo za vzpostavitev ter mesečno obratovanje VPN-povezav. Če se podjetje odloči za VPN-povezave kot storitev ponudnika telekomunikaci-jskih storitev, naj izbere takega, ki cenovno najbolj učinkovito izpolnjuje vse zgoraj naštete zahteve. Mnoga podjetja se zaradi zagotavljanja zelo ve-like zanesljivosti odločajo tudi za podvojene komunikacijske poti prek različnih ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Če pa hoče podjetje vzpostaviti VPN-povezave pod lastnim nadzorom, mora najprej zago-toviti osnovno povezljivost med svojimi lokacijami prek javnega omrežja (ali VPN-pov-ezav kot storitev ponudnika). Nato mora vzpostaviti lastno infrastrukturo za ustvarjanje varnih VPN-povezav in skrbe-ti za njeno upravljanje. Taka lastna infrastruktura je danes cenovno pogosto popolnoma sprejemljiva, njeno postavitev

KLASIFIKACIJA

»Prek VPN-povezav lahko uporabljamo praktično katerokoli sodobno aplikacijo,« pravi Jan Bervar, glavni inženir v pod-jetju NIL.

»Navidezna omrežja zagotavljajo varnost predvsem z izo-lacijo od preostalih omrežij in interneta,« pravi Boštjan Šu-štar, specialist za podatkovne komunikacije v podjetju NIL.

pa lahko podjetje zaupa tudi specializiranim podjetjem za omrežne komunikacije, a hkrati ohrani nadzor nad njo.

[ INTERVJU ]

Že površen pogled na tipične predstavnike poslovnih upo-rabnikov daje jasno vedeti, da se njihovo življenje vrti okoli hitre in pravočasne izmenjave informacij in podatkov. Osnovna orodja, ki jim takšno izmenjavo omogočajo, so prenosni računalniki in mobilni telefoni.

Aleš Simončič, direktor Le-nova Slovenija, ugotavlja, da so poslovnim uporabnikom pomembni skupni stroški upo-rabe v nekoliko daljšem obdob-ju, tipično tri do pet let, in ne le nakupna cena. Teža in velikost prenosnika, avtonomija baterije in hitrost delovanja so pomembne lastnosti, a morajo skoraj vedno prepustiti prednost elementom, kot so kakovost izdelave, robust-nost, trpežnost, varnostne kompo-nente in enostavnost uporabe.

Velik poudarek je namenjen tudi podpori uporabnikom in kakovosti servisne mreže, kjer šteje predvsem čas dobavljivosti enakega modela. Večja pod-jetja namreč pogosto kupujejo prenosne računalnike v manjših količinah skozi daljše obdobje, zato jim stabilnost platforme zagotavlja lažjo in hitrejšo prilagoditev last-nim potrebam. Enaka namestitev, kot so jo pripravili ob prvi dobavi, namreč velja tudi ob zadnji.

Varnost na prvem mestuVeliko pozornosti je namen-

jene elementom, ki povečajo var-

Prenosnik in mobilnik – nepogrešljiva spremljevalca poslovnežev

nost prenosnika, tako fizično kot tudi varnost podatkov, olajšajo obvladovanje različnih gesel in dovoljujejo uporabnikom enos-tavno in hitro reševanje iz težav, ki nastanejo ob izgubi podat kov ali celotnega operacijskega sistema. Poleg prijaznosti do uporabnika je za poslovne upo-rabnike oziroma, bolje rečeno, sistemske skrbnike v podjetjih pomembna združljivost z obstoječo infrastrukturo. Proiz-vajalci poslovnih prenosnikov se zelo pogosto srečujejo tudi z zahtevami po podpori natančno določenih operacijskih siste-mov, kar neredko tudi odloča o zmagovalcih na razpisih.

V najnovejših modelih prenosnikov se že kažejo tudi nekatere smernice prihodnosti. Ti modeli imajo vgrajenih še več možnosti povezovanja v brezžična omrežja, povezave z GPS-tehnologijo, proizvajalci so prikazali tudi nekaj dodatnih varnostnih rešitev – poleg gesel se vse bolj uveljavljajo bralniki prstnih odtisov in varnostni čipi za kriptiranje podatkov na disku.

Potisna e-pošta je odlično sprejeta

Manj zahtevnim opravilom, kot sta pregledovanje elektron-ske pošte in odpiranje priponk, je kos tudi vsak pametni mobilnik ali dlančnik. Glavni razlog za njihovo dobro prodajo je potisna e-pošta. Z njo se nova e-sporočila takoj pre-

nesejo na uporabnikov telefon, kar pomeni, da ima poslovnež v vsakem trenutku dostop do svojega elek-

Kot nam je povedal Jure Bo-hinc iz Simobilove službe za od-nose z javnostmi, je imel Simo-bil ob letošnjem polletju okoli 60 tisoč poslovnih uporabnikov, nji-hovo število pa se je v zadnjem času precej hitro povečevalo. »Poslovneži so pomembna skupina uporabnikov, ki zahteva kakovostne in napredne stori-tve, kakršne naše omrežje tudi omogoča. Poslovneži s pridom izkoriščajo tudi sinergične učin-ke Simobilovih mednarodnih povezav, kjer prednjačijo nižje cene gostovanj v Vodafonovih partnerskih omrežjih. Poslovni uporabniki ustvarijo pomemben vir prihodkov, saj storitve upo-rabljajo bolj intenzivno, obenem pa uporabljajo več dodatnih storitev, ki jim omogočajo večjo učinkovitost (denimo mobilni internet, e-pošta in podobno).« Mobilni operaterji so poslovnih

uporabnikov veseli, saj ti ob večjih obremenitvah infrastruk-ture z obsegom govornega in podatkovnega prometa ustva-rijo tudi občutno višje prihodke. Po besedah Bohinca povprečni zaslužek poslovnih uporabni-

IZJAVE MOBILNIH OPERATERJEV

Veseli poslovnih uporabnikovkov izrazito presega tistega od preostalih skupin uporabnikov. Poslovneži zahtevajo predvsem kakovost in varnost storitve, kar jim Simobil kot mednarodni operater tudi zagotavlja. »Glavni razlog, zakaj se uporabniki od-ločajo za poslovni paket, je, da jim ponuja vrhunske storitve po ugodni ceni,« še dodaja Bohinc. Enakega mnenja je Simon

Šketa iz Mobitelove službe za odnose z javnostmi. Žal po-datka o številu poslovnih upo-rabnikov pri našem največjem mobilnem operaterju nismo dobili, je pa Šketa omenil zani-miv trend, ki je med poslovnimi uporabniki vse pogostejši. »Vse več uporabnikov s pridom upo-rablja ločen račun, kjer je možna delitev stroškov na službeno in zasebno rabo, s tem pa imajo tudi zaposleni s službenimi mobilniki možnost uporabe sto-ritev in vsebin, ki jih delodajalci običajno ne vštevajo v službene stroške porabe. Poleg odličnega sprejema storitev za elektron-sko sporočanje rastejo tudi reši-tve za varno hrambo podatkov,« pravi Šketa.

tronskega nabiralnika oziroma e-pošto prejme isti hip, ko se ta pojavi na poštnem strežniku.

22 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 29. septembra 2008

REŠITEV ISKRATEL UNIFIED COMMUNICATIONSIskratel Unified Communications (IUC) je več kot samo prehod po-slovnih komunikacij na tehnološko platformo IP (internet protocol). Rešitev ruši tradicionalne komunikacijske silose, saj se glasovna in faks sporočila prenašajo na povsem enak način kakor elektronska pošta in sporočila na spletu.HITRA IN NEBOLEČA INTEGRACIJA z delujočim zasebnim telefonskim sistemom ohranja visoko stopnjo zanesljivosti delovanja in razpoložlji-vosti. IUC ohranja prejšnje naložbe v komunikacijsko omrežje podjetja in zagotavlja visoko stopnjo varnosti njegovega delovanja.NIŽJI STROŠKI POSLOVANJA so posledica boljše izkoriščenosti komuni-kacijskega omrežja podjetja, intraneta in upada števila nujnih službenih potovanj. Delovni čas zaposlenih je bolje izkoriščen. MOBILNOST IN DELO NA DOMU takoj in za vsakogar. Domača inter-netna povezava postane z rešitvijo IUC polno funkcionalno delovno mesto. Zaposleni na terenu so prek mobilnikov in na njih nameščenih vmesnikov enakovredni sodelavcem v stavbi podjetja. Svet postane delovni prostor.PREVERJENO ODLIČNA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA! Namizni telefon in Microsoft® Office Communicator 2007 na osebnem računalniku ali osebni komunikacijski napravi delujeta vzajemno. Zaposleni uporabljajo delovna komunikacijska orodja z eno samo uporabniško identiteto.

VIDEOKOMUNIKACIJE – SPOZNAJTE SVOJEGA SOGOVORNIKAIskrateling že vrsto let uspešno sodeluje s podjetjem Aethra, enim od vodilnih ponudnikov na področju avdio-videokonferenčnih sistemov. Sistemi Aethra so idealni za redno komunikacijo z oddaljenimi partnerji. So učinkovito orodje v poslovni komunikaciji, izobraževanju in na podro-čju telemedicine. S to opremo v konferenčni zvezi sogovornika slišimo, vidimo in si izmenjujemo različne vsebine. Zvezo sogovornikov lahko po potrebi razširimo na večje število udeležencev (več lokacij) sočasno, pri tem pa vrsta omrežja (IP, ISDN) ni ovira. Omogočajo boljši izkoristek časa, večjo učinkovitost zaposlenih in prihranek denarja.

SPREMENITE VAŠE NAVADE – POENOTITE KOMUNIKACIJE

ODKRIJTE NOVE MOŽNOSTI KOMUNICIRANJA: HITRO, UČINKOVITO IN VARNO- redno sodelovanje- povezovanje več lokacij- hitre in prave odločitve- izobraževanje na daljavo- znižanje stroškov poslovanja- povečanje učinkovitosti zaposlenih- tehnologija, prijazna okolju (ROHS)

www.simobil.siSi.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana. Povej nekaj lepega

Drznost ni za vsakogar.

BlackBerry® iz Vodafona

Prvi v Sloveniji ga ponuja Si.mobil.

Ponudba je omejena.

BlackBerry® Bold™ 9000

Razlog Odstotek pritrdilnih odgovorovPovečanje produktivnosti zaposlenih 71 Mobilnost/prilagodljivost zaposlenih 59Skrajšanje odzivnih časov 53Znižanje operativnih stroškov 41Zahteve zaposlenih 20Zaposleni uporabljajo zunanje storitve 13Vir: Infonetics research, april 2008.

[ POSLOVNI KOMUNIKACIJSKI SISTEMI ] Ureditev komunikacijskega kaosa

Ko se zavrti kolesje

Poslovni komunikacijski sistemi danes niso več samo telefonske centrale. Gre za skupek računalniških in telekomunikacijskih naprav in rešitev, ki omogočajo govorno, video, tekstovno in spletno komunikacijo.

Informatika in sodobne teh-nologije so postale eno ključnih področij, ki ne le zagotavlja delovno platformo, temveč so pogosto tudi eno redkih področij, kjer podjetje še lahko doseže kakšno konkurenčno prednost.

Komunikacija je temelj uspeha

Globalna razpršenost orga-

nizacij, različne komunikacijske poti in potreba po komuniciranju in sodelovanju znotraj in zunaj organizacije so dejavniki, s ka-terimi se danes srečujejo orga-nizacije. Sposobnost zaznavanja sprememb v poslovnem okolju, učinkovito odzivanje nanje ter dostopnost informacij kjerkoli in kadarkoli so danes pomemb-ni dejavniki za ustvarjanje konkurenčne prednosti pod-jetja na trgu. »V nasprotju s klasičnimi komunikacijskimi sistemi, za katere v podjetju skrbijo določene službe, so poslovni komunikacijski sistemi usmerjeni k zaposlenim, njiho-vim potrebam v delovnem okolju kot tudi k povezovanju tradicio-

nalnih komunikacijskih poti s ključnimi aplikacijami,« razlaga Andrej Žohar, S & T-jev inženir s področja poslovnih rešitev.

Izzivi, s katerimi se srečujejo podjetja

Z večanjem podjetij in nji-hovo širitvijo na nove lokacije se začno pojavljati visoki stroški komunikacij, predvsem telefo-nije. Pokaže se nepovezanost komunikacijskega okolja (telefonija, elektronska pošta, videokonferenčni sistemi, aplikacije …), ki je ob večji razpršenosti organizacije (več lokacij v državi, celini, po vsem svetu) še bolj moteča. Informa-tiki morajo zato poleg kopice zahtev po čim bolj učinkoviti komunikaciji rešiti tudi izziv hkratnega dostopa do informacij ter omogočiti njihovo ustrezno izmenjavo.

»Investicija v poslovni komunikacijski sistem je sicer večja kot zgolj v tele-fonsko centralo, vendar pa so celotni stroški lastništva (TCO) ob upoštevanih pri-hrankih nižji,« pravi Matjaž Fortič, direktor družbe Iskrateling.

Uvedba poslovnega komu-nikacijskega sistema zahteva prehod na zmogljivejšo strežniško infrastrukturo (go-vorne komunikacije, video) in vlaganje v novo programsko opremo, kar pa večina pod-jetij tako ali tako počne pri posodabljanju računalniške infrastrukture. Prihranki se pokažejo neposredno v opti-mizaciji procesa – več, hitreje in učinkoviteje zaradi boljše in ciljane komunikacije –, posredno pa tudi na opera-tivnih stroških, kakršna so potovanja in z njimi povezani izguba časa in potni stroški.

Sodelovanje z Microsoftom Skupina Iskratel je svojo

rešitev IUC – Iskratel Unified Communications razvila skupaj z Microsoftom, glavnim igralcem na področju združenih oziroma

Iskratel je razvil svoj sistem IUCPrihranki se pokažejo neposredno v optimizaciji procesa, posredno pa tudi na operativnih stroških

Centrala (enostavna analogna/ISDN PBX): 1.000–10.000 EUR Enostavni analogni telefoni: 15–30 EUR Enostavni IP-telefoni: 50–100 EUR Enostavni ISDN-telefoni: 50–100 EUR DECT – prenosni aparati: 40–100 EUR Zmogljivejši ISDN- ali IP-aparati: 100–400 EUR Enostavne IP PBX centrale: 2.000–6.000 EUR Hibridni sistemi: od 15.000 EUR naprej

poenotenih komunikacij. V tej rešitvi je zlila dobre lastnosti iz svetov telekomunikacij in informatike. Rešitev so po so-govornikovih besedah najprej vpeljali sami pri sebi in prvi vtisi dejansko kažejo povečanje učinkovitosti in prihranke pri stroških.

Prihodnost narekuje enotno uporabniško izkušnjo

Smernice prihodnjega razvo-ja so jasno začrtane. Pred nami

je obdobje zlivanja komunikacij-skih naprav. Cilj je imeti vse v eni napravi z enotnim komu-nikacijskim vmesnikom. Ker se zavrteno kolesje tu seveda ne ustavi, sledita še poenotenje platform in uporaba univerzalne

strojne opreme ... »Naposled bo le rešena dilema dosegljivosti, zasebnosti in razpoložljivosti. Prihodnost bo po zaslugi enotne uporabniške izkušnje predvsem bolj preprosta,« napoveduje Matjaž Fortič.

STROŠKI IN PRIHRANKI

Cene telekomunikacijske opreme za poslovno rabo

Prihranki: Funkcija najcenejših povezav (LCR) omogoča izbiro več

ponudnikov. Naprava nato izbere najprimernejšega za vsak posamezni klic skladno s prednastavljenimi algoritmi. Brezplačna IP-telefonija ni vedno brezplačna! Načeloma

IP-centrale omogočajo brezplačno povezovanje v internem omrežju. Velike prihranke dosegajo prav združene komunikacije – v

praksi gre za povečanje produktivnosti in nižanje stroškov upravljanja.

»Prihodnost bo po zaslugi eno-tne uporabniške izkušnje pred-vsem bolj preprosta,« pravi Matjaž Fortič, direktor družbe Iskrateling.

STATISTIKA

Glavni razlogi za združene komunikacije Raziskovalna družba

Infonetics research je letošnjo pomlad med največjimi svetovnimi

podjetji opravila raziskavo o gibanjih pri združenih komunikacijah. Med zani-mivejšimi dognanji velja

omeniti glavne razloge, zaradi katerih se podjetja odločajo za prehod na no-ve platforme.

Cisco je konec avgusta objavil, da bo skupaj s podjetjem HP strankam po vsem svetu ponujal Ciscov sistem združenih komunikacij (Cisco Uni-fied Communications). Sodelovanje podjetij po-meni skupno vlaganje v

izobraževanje ter pripravo globalnih trženjskih in prodajnih programov. HP pomaga strankam na vseh stopnjah uvajanja storitve združenih komunikacij: od iskanja začetnih točk in ugotavljanja, katere reši-tve bodo prinesle želene

poslovne rezultate, do uvajanja integriranih reši-tev, njihovega upravljanja in zagotavljanja podpore zanje. Združevanje moči velikanov za preostale po-nudnike komunikacijskih sistemov ne pomeni prav nič dobrega.

NOVOSTI

Cisco in HP s sistemom združenih komunikacij

Sistemi združenih komunikacij

Po definiciji so sistemi z d r u ž e n i h k o m u n i k a c i j integracija več med seboj ločenih komunikacijskih poti v združeno komunikacijsko

izkušnjo. Odjemalec na stra-ni uporabnika ima tako na voljo združene kontakte, ki so mu dostopni z enim samim klikom, prav tako pa tudi gla-sovna pošta (s fiksnega ali mobilnega omrežja) prihaja

v en sam vsegazmožen na-biralnik. Preprosteje pove-dano, sistemi združenih k o m u n i k a c i j o m o g o č a j o ureditev komunikacijskega kaosa sodobnih korporacij-skih okolij.

Za razliko od klasičnih komunikacijskih sistemov, za katere v podjetju skrbijo določene službe, so poslovni komunikacijski sistemi usmerjeni k zaposlenim, njihovim potrebam v delovnem okolju kot tudi povezovanju tradicionalnih komunikacijskih poti s ključnimi aplikacijami.

24 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 29. septembra 2008

Microsoft RoundTable

Velikan iz Redmonda je pri svoji videokonferenčni rešitvi ubral daleč najmanj zahtevno pot. Srce Microsoft RoundTable je sistem vrtljive kamere, ki lahko pokrije celotno omizje (360 stopinj). V središču omizja je tako nameščena 360-stopinjska kamera, ki s pomočjo večsmernih zvočnih senzorjev zaznava trenutno aktivnega govorca in ga začne snemati. Okoli omizja so nameščeni zasloni, na katerih udeleženci spremljajo sogo-vornike na drugi strani. Tako video kot zvok sta v primerjavi s profesionalnima rešitvama seveda slabša, a še vedno zadostna za dobro videokonferečno izkušnjo, le uporabniki se morajo prilagoditi zmogljivostim rešitve (le en govorec hkrati, manjša zakasnitev ...). Microsoftova rešitev je tudi najmanj požrešna glede pasovne širine, kar je povsem razumljivo, saj prenaša panoramske videoposnetke največje ločljivosti 3.000 krat 480 pik. Programerski velikan je svojo videokonferenčno rešitev tesno povezal s svojimi programskimi paketi, tako da za op-timalno delovanje potrebuje strežniško okolje Office Com-munications Server 2007, brez težav pa deluje tudi z Office Live Meeting. Cena rešitve Microsoft RoundTable se giblje okoli tri tisoč dolarjev.

Nova izkušnja videokonferencePo pojavu splošno dostopnih širokopasovnih povezav ter zaslonov in kamer, sposobnih zajemanja slike in zvoka v visoki ločljivosti, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo ponudniki posamezne dele povezali v celoto in uporabni-kom ponudili novo izkušnjo videokonference. Ogledali smo si, kako so se iz-ziva lotili velikani v IT-industriji.

Cisco TelePresence

Cisco Systems je bil prvi, ki je oktobra 2006 močno prevetril po-nudbo videokonferenčnih rešitev. Njegov sistem TelePresence je po-nudil do tedaj nepredstavljive razsežnosti in izjemno uporabniško izkušnjo. Inženirjem je uspelo združiti večino visokotehnoloških rešitev (visokoločljivi zasloni in kamere) in jih vgraditi v poslovno okolje, temelječe na sodobni arhitekturi komunikacijskih omrežij. Po zaslugi zmogljivih algoritmov kodiranja signalov se visokoločljivi video in av-dio lahko prenašata tudi po javnih IP-omrežjih, če ponudniki storitev zmorejo zagotoviti nekajmegabitno prepustnost povezave v obe smeri. Cisco se je s tem kar najbolj približal popolni uporabniški izkušnji, saj sistem TelePresence ne zajema samo kamer, zaslonov, mikrofonov in nekaj kosov pisarniškega ohišja, temveč je zasnovan kot celota. To pomeni, da je ustrezno poskrbljeno za zvočno izoliranost prostora, postavitev ozvočenja, optimalno osvetlitev in postavitev elementov. Končni rezultat je odličen – sogovornika vidimo in slišimo tako, kot bi dejansko bil pred nami na drugem koncu omizja. Cisco ima v prodajnem programu štiri različne sisteme – od takšnih za posameznega uporab-nika do konferenčne sobe. Cene za njihovo postavitev se gibljejo med 30 in 100 tisoč dolarji.

HP Halo

Rešitev HP Halo se zelo zgleduje po Ciscovi implementaciji, vendar je za odtenek manj napredna. Najzmogljivejša različica je prav tako opremljena s tremi velikimi plazemskimi zasloni, nad katerimi je še četrti, ki skrbi za prikaz izmenjevanih informacij (dokumenti, preglednice ...). HP-jeva rešitev je v primerjavi s Ciscovo bolj modularna, zato jo je mogoče hitreje implementi-rati v obstoječe prostore (za doplačilo HP v nekaterih državah ponuja namestitev čez vikend). Dodatna možnost vsebuje montažo manjše kamere za prikaz podrobnosti na konferenčni mizi, kar je uporabno predvsem pri predstavitvi posameznih izdelkov, denimo prototipov. HP svojo videokonfrenčno rešitev ceni zelo visoko, o čemer pričajo njene prodajne cene, ki se za dvosedežno postavitev začnejo pri 120 tisoč dolarjih, HP Halo Collaboration Studio pa stane 350 tisoč dolarjev. Kljub visoki ceni je nekatere elemente vseeno treba doplačati, denimo poseben sistem optimalne osvetlitve.

H.264 videokodeki zagotavljajo visoko kakovost posnetka in obenem kar najmanj bremenijo omrežje. SIP-protokol. Visokoločljive kamere in zasloni (diagonale od 37 do 65

palcev, polna visoka ločljivost, 1.080 pik). Podprto kodiranje videa v ločljivostih 720 ali 1.080 pik. Arhitektura sistema zagotavlja nizko stopnjo latence. Kakovostno kodiranje avdiosignalov – večkanalni prostor-

ski zvok, preprečevanje odmeva. Združljivost s klasičnimi videokonferenčnimi sistemi. Izjemno realistična okoljska postavitev. Možnost vključitve do 48 lokacij, ob postavitvi dveh oseb

na en zaslon lahko hkrati sodeluje tudi do 96 ljudi.

Visokoločljive kamere (720 pik, opcijsko omogočajo do 64-kratno povečavo). Grafični vmesnik za vzpostavitev in urejanje videokonfe-

renc – na voljo v 15 različnih jezikih, med njimi ni slovenšči-ne. Vrhunsko pisarniško pohištvo (omizje, do šest direktor-

skih stolov ...). Enkripcija podatkov (AES, 256-bitna). Trije zvočniki in trije namizni mikrofoni. 50-palčni plazemski zasloni.

360-stopinjska kamera. Panoramski posnetek 3.000 x 480 pik. Več zvočnih senzorjev. Optimalno delovanje na strežniku Microsoft Office Com-

munications Server 2007.

TEHNIČNE PODROBNOSTI

TEHNIČNE PODROBNOSTI

TEHNIČNE PODROBNOSTI

Sodobne videokonferenčne rešitve niso prav poceni, še posebno, če si jih podjetje omisli na več lokacijah. Zato podjetja, ki imajo ustrezno infrastrukturo, to ponujajo v najem. Prvo tako podjetje pri nas je NIL, ki ima v svojih pisarnah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu postavljene videokonferenčne dvorane, opremljene s sistemom Cisco TelePresence.

Podjetje NIL je trenutno edini certificirani partner Cis-co Systems v Sloveniji, ki ima vse potrebno znanje, da lahko postavlja in vzdržuje omenjene videokonferenčne sisteme. Po besedah generalnega direktor-

Videokonferenčna dvorana v najem

»Cisco TelePresence je sistem, ki danes sodi predvsem v poslovna okolja, jutri pa bo ta tehnologija našla svoj prostor v naših dnevnih sobah, o tem sem prepričan,« pravi Klemen Štular, generalni di-rektor podjetja NIL.

ja Klemna Štularja se z izjemo NIL-a v Sloveniji doslej še no-beno podjetje ni odločilo za nakup sistema TelePresence, so pa omenjeni sistem že pos-tavili naročniku v Južni Afriki, v prihodnje pa jih v tujini čaka še obilo dela.

Iz poslovnega okolja tudi v dnevno sobo

»Podobno kot pred časom z zvokom se zdaj dogaja z videom. Video postaja oziroma je mar-sikje že postal del združenega komuniciranja. Podjetje NIL je trdno odločeno, da ujame ta val, da tudi v tem primeru opravi svojo tradicionalno vlo-go prinašalca novih tehnologij v slovenski prostor. Sistem Cisco TelePresence je dokaz za to. Je

sistem, ki danes sodi predvsem v poslovna okolja, jutri pa bo ta tehnologija našla svoj prostor v naših dnevnih sobah, o tem sem prepričan. Vesel sem, da imamo ta privilegij, da jo mi uporabljamo že danes, ko je nekateri še niti ne poznajo,« je sistem Cisco TelePresence ko-mentiral Štular.

Pozitiven vpliv na kakovost življenja

Kot vsak poslovnež se tudi Štular pri svojih odločitvah zanaša na matematične izračune. »Prihranek denarja je izračunljiv. Čas je dragocen. Sam kot direktor podjetja čas enačim s kakovostjo življenja. Potovanje v ne tako oddaljeni Beograd na nekajurni sestanek

s predstavniki našega podjetja mi vzame v povprečju dva dni. Dobro bi se bilo z njimi sestajati vsak teden. Izračun stroškov je enostaven, porabljenega časa tudi. Vpliv na kakovost življenja pa je zelo velik,« ugotavlja.

Navdušenje med direktorji»Čeprav sistem TelePre-

sence stane toliko kot povprečen direktorski avtomobil, se zanj slovenska podjetja za zdaj še niso odločila,« pove Štular. »Zato smo sklenili, da jim omogočimo prikaz delovanja v praksi – na-jem videokonferenčnih pros-torov za omejen čas sestankov. Zdaj so vsi po vrsti navdušeni nad odličnostjo delovanja, spoz-navajo pa tudi, da takšna rešitev prihrani denar in čas.«