Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 4, 23. december 2011, letnik IX

Glavna tema4 Skupina Elektro Gorenjska v letu 2011

Znanje je moË18 S kompaktiranim daljnovodom do lažjega umešËanja elektroenergetskih objektov v prostor

Iz Gorenjskih elektrarn24 Letna proizvodnja v sonËnih elektrarnah med 1,5 mio in 1,7 mio kilovatnih ur

ELGO, december 2011

Kažipot po vsebini

�

3 Besedauprave

Glavna tema4 SkupinaElektroGorenjskavletu2011

Aktualno8 UspešnoiztekajoËeseleto,optimistiËnovleto201210 Plemenitostseizražazdejanji,nezbesedami11 Kakouspešnajebilaizvedbainvesticijvletošnjemletu?12 Programskoorodjezapreventivnovzdrževanje elektroenergetskihnapravinobjektov13 VkljuËevanjerazpršenihvirovvdistribucijskoomrežje

14 OdsevËetrtletja

Znanje je moË18 SkompaktiranimdaljnovodomdolažjegaumešËanja elektroenergetskihobjektovvprostor

Standardi kakovosti 20 Zunanjapresojasistemovvodenja201121 SkupinaElektroGorenjska-družiniprijaznopodjetje

Iz Elektro Gorenjska Prodaja 22 ElektroGorenjskaProdajainKošarkarskiklubTriglavKranjskupaj zarazvojšportavgorenjskiregiji23 ZakljuËeknagradneigrePodarimoelektrikozaenoletoEnergija11

Iz Gorenjskih elektrarn24 LetnaproizvodnjavsonËnihelektrarnahmed1,5mioin 1,7miokilovatnihur26KakovostsepriËneprivoditeljstvuinsistemskihpristopih27SolidarnostzasocialnikapitalnakonferenciMIT

Predstavljamo se28 PredstavitevSlužbezaprojektivo

Elektro Gorenjska smo ljudje29 Kadrovskenovice Prvivtisinovozaposlenih

Za vsakogar nekaj30 Najseptembrskiprispevek Zalepšidan:Dotikljubezni Upokojencisopraznovali31 DruštvoupokojencevElektroGorenjska32 Zimskeaktivnostiπportnegadruštva33 Sekcijazapohodništvo34 SindikatEDS:SindikatElektroGorenjskaznovimvodstvomin izvršnimodborom SindikatSDE:UspelismopodaljšatiPodjetniškokolektivno pogodbo35 Fotogalerija36 GrËija38 Nagradnakrižanka39 PlanizrabedelovnegaËasavletu2012

Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska.Št. 4, december 2011; tekoËa št. 33, leto IX

Glavnaurednica:mag. Mateja Nadižar SvetOdgovornaurednica:mag. Renata KrižnarPredsednikuredniškegasveta:mag. Bojan Luskovec»laniuredniškegasveta: Aleš Ažman, MBA, Romana Božnar, mag. Edvard Košnjek, Iztok Sotošek, MBAUredniškaskupina: Alenka Andolšek, Teja Bizjak, Drago Papler, Majda Repnik, Marko Vilfan, Alojz Žumer

Uredništvo:Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 KranjTelefon:04 20 83 684, faks 04 20 83 600e-pošta: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.siwww.elektro-gorenjska.si

Izdajatelj:Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriËne energije, d. d.Zaizdajateljaupravadružbe:predsednik uprave mag. Bojan LuskovecOglasnotrženje:telefon 04 20 83 684, faks 04 20 83 600, e-pošta: info@elektro-gorenjska.si

Lektoriranje: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p.Oblikovanjeinprelom:Nimbus d. o. o., Tisk:Tiskarna Pleško, d. o. o.Naklada:850 izvodovISSN 1581-8020Fotografijananaslovnici:mag. Marjan JerelePoslovno glasilo Elgo izhaja štirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, štipendisti in poslovni partnerji.

Naslednja številka izide 30. marca 2012.

Spoštovani!Naj bo vsaka naslednja številka Elga še bolj zanimiva za branje tudi z vašo pomoËjo.V uredništvu glasila Elgo se veselimo vaših prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naše glasilo. Za naslednjo številko jih sprejemamo do 1. �. �01� na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si

V letu 2012 bodo izšle štiri številke Elga:1. številka: 30. marec 2. številka: 29. junij3. številka: 28. september 4. številka: 21. december.

Beseda uprave

ELGO, december 2011 �

Leto 2011 je bilo tako kot leto 2007 in še prej leto 2001 prelomno za dejavnost energetike, prav tako tudi za naše podjetje.

NajveËji izziv letošnjega leta je bila zagotovo izËlenitev tržne dejavnosti in ustanovitev nove hËerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja. Bili smo prvi izmed distribucijskih podjetij, ki smo skladno z zahtevami evropske direktive in raËunskega sodišËa izvedli pravno formalno loËitev dejavnosti ter nakup in prodajo elektrike zaupali novi družbi. Ta je s poslovanjem zaËela septembra 2011. Elektro Gorenjska Prodaja je podedovala osnovno dejavnost, ki jo bo morala negovati in nadgraditi še z novimi tržnimi priložnostmi, predvsem na energetskem podroËju.

Ponovno se lahko pohvalimo s prejemom odmevnih priznanj. V procesih poslovne odliËnosti smo prejeli dve priznanji: srebrno diplomo v kategoriji organizacij z veË kot 250 zaposlenimi na podroËju zasebnega sektorja in diplomo za uvrstitev v ožji izbor med finaliste za nagrado PRSPO. Revija Naša žena nas je v akciji Ljudje odprtih rok prepoznala kot darovalca leta 2011. Pridobili smo osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, s katerim bomo lažje usklajevali družinsko in poklicno življenje.

Tudi na investicijskem podroËju smo bili zelo aktivni; smo prvi, ki smo prestopili meje klasiËnega projektiranja s projektom postavitve kompaktiranega daljnovoda. Inovativno smo pristopili k prenovi starih daljnovodov na 110 kV nivo. Optimalno in prizadevno vlaganje v energetsko infrastrukturo poveËuje zanesljivost omrežja, ki nas z velikim naskokom uvršËa na prvo mesto glede mednarodno priznanih kazalcev zanesljivosti. Med prihodnjimi cilji je vredno omeniti tudi razvoj pametnih omrežij.

Gorenjske elektrarne so ob koncu leta vkljuËile v obratovanje najveËjo sonËno elektrarno na Gorenjskem na strehah skladišË Merkur Kranj v Naklem. Z izgradnjo novih proizvodnih kapacitet bodo nadaljevali tudi v prihodnje.

Naj konËam z naštevanjem prejetih priznanj, o dogodkih in aktivnostih letošnjega leta si boste lahko prebrali v glavni temi Ëasopisa, ki je pred vami.

Nekaj besed bi rad namenil še vam, spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci. Brez vas, vašega truda in neizmerne energije teh dosežkov ne bi bilo. Za vsakim rezultatom stoji trdo delo posameznikov.

Zato se vam zahvaljujem za vso vašo voljo, znanje in nepopustljivost, ki ste jo vlagali v svoje delo in s tem prispevali k skupnim uspehom na naši letošnji poti.

Pravijo, da nas v prihodnjem letu Ëakajo še težje poti, nazadovanja, negotovosti. PrepriËan sem, da bomo kos tudi novim, težjim oviram in da bomo s svojim razmišljanjem dokazali, da zmoremo tudi veË.

Želim vam dobro in sreËno novo leto �01�!

Z iztekajoËim letom smo zadovoljni in optimistiËno zremo v leto 2012

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec

Glavna tema

�

JANUAR

• Elektro Gorenjska na Brdu pri Kranju prejme dve priznanji za poslovno odliËnost; srebrno diplomo v kategoriji organizacij z veË kot 250 zaposlenimi na podroËju zasebnega sektorja in diplomo za uvrstitev v ožji izbor.

• Na 18. zimskih športnih igrah EDS, ki so potekale v organizaciji Elektra Gorenjska na Pokljuki, so zaposleni v skupini Elektro Gorenjska z velikim naskokom osvojili prvo mesto v skupni razvrstitvi.

• Elektro Gorenjska sodeluje na prvi poslovni konferenci slovenskih elektrodistribucijskih podjetij z naslovom Razvojne možnosti in priložnosti elektrodistribucije.

MAREC

• Na novinarski konferenci Elektro Gorenjska predstavi poslovanje v preteklem letu, strategijo poslovanja ter poslovne in tržne aktivnosti za leto 2011.

• TehniËni kolegij Elektro Gorenjska si v okviru ekskurzije, ki jim omogoËa slediti novitetam, ogleda projekt vgradnje preËnega transformatorja 400/400 kV v RTP DivaËa.

• Gorenjske elektrarne izvedejo redno letno revizijo HE Savica s poudarkom na izvedbi dodatnih in zelo zahtevnih del.

Športnice in športniki na 18. zimskih športnih igrah EDS

FEBRUAR

• Elektro Gorenjska ustanovi novo hËerinsko družbo Elektro Gorenjska Prodaja d. o. o., ki bo skrbela za tržno dejavnost nakupa in prodaje elektriËne energije. Za direktorja družbe je imenovan Iztok Sotošek.

• Družba Soenergetika, ki jo sestavljajo štiri podjetja, med njimi tudi Gorenjske elektrarne, prejme gradbeno dovoljenje za postavitev dveh kogeneracijskih motorjev v kotlarni Planina v Kranju za izgradnjo soËasne proizvodnje toplote in elektrike.

• Na prošnjo Zavoda RS za varstvo narave Elektro Gorenjska v Tenetišah postavi lesen gnezdilni drog, na katerega prestavi gnezdo belih štorkelj in jim tako pomaga do novega doma.

Ekskurzija tehniËnega kolegija Elektra Gorenjska

Skupina Elektro Gorenjska v letu 2011 ? Alenka Andolšek

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Arh

iv E

lekt

ra G

oren

jska

Podpis ustanovitvenih aktov nove hËerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja

Foto

: mag

. Mar

jan

Jere

le

ELGO, december 2011

Glavna tema

�

APRIL

• Gorenjske elektrarne slavnostno predajo v najem poslovne prostore Lokalni energetski agenciji Gorenjske (LEAG), ki so njihov najemnik na Stari cesti.

• V sklopu projekta Loško je ekološko skupina Elektro Gorenjska ponovno izkaže svojo družbeno odgovornost in sodeluje na preda- vanjih o varËni rabi energije in energetskih potencialih ter organizira dan odprtih vrat sonËne elektrarne na Trati.

• S projektom S kolesom potujem, okolje varujem Elektro Gorenjska zaËne spodbujati zeleno mobilnost in trajnostni turizem v krajih na Gorenjskem, kjer že stoji elektriËna polnilnica. S sredstvi Sklada Reenergija kupi in podari skupaj 28 elektriËnih koles osmim turistiËnim društvom oziroma organizacijam, prav tako slavnostno preda namenu že sedmo elektriËno polnilnico na Breznici pri Žirovnici.

• Zaposleni v Gorenjskih elektrarnah izvedejo Ëistilno akcijo in poËistijo okolico upravne stavbe.

Novi Ëlani Sveta delavcev

JUNIJ

• Skupina Elektro Gorenjska sodeluje na najveËjem dogodku stroke, deseti konferenci slovenskih elektroenergetikov.

• Elektro Gorenjska na svetovni dan okolja izda šesto številko revije Klub Reenergija.

• Športniki skupine Elektra Gorenjska na 17. letnih igrah EDS prejmejo osem odliËij.

Slavnostna predaja prostorov v najem Lokalni energetski agenciji Gorenjske

(Aleš Ažman, mag. Bojan Luskovec, Mohor Bogataj in Anton PogaËnik)

MAJ

• S podjetjem Ekvilib Elektro Gorenjska podpiše pogodbo in pristopi k pridobitvi osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje.

• Zaposleni v Elektru Gorenjska izvolijo nove Ëlane Sveta delavcev Elektra Gorenjska.

• Skupina Elektro Gorenjska organizira eko dan na Osnovni šoli Križe v okviru evropskih sonËnih dni.

• V kotlovnici Osnovne šole TržiË Gorenjske elektrarne postavijo koge- neracijsko napravo s toplotno moËjo 65 kW in elektriËne moËi 30 kW.

• Elektro Gorenjska v Galeriji Elektra gosti nekaj izbranih del akadem- skega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Valentina Omana.

Zaposleni skupine Elektro Gorenjska na deseti konferenci slovenskih elektroenergetikov

Foto

: Arh

iv E

lekt

ra G

oren

jska

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Arh

iv E

lekt

ra G

oren

jska

ELGO, december 2011

Glavna tema

�

JULIJ

• Gorenjske elektrarne v obratovanje vkljuËijo že osmo lastno sonËno elektrarno z moËjo 35 kilovatov, ki je postavljena na strehi skladišËa Elektro Gorenjska na Primskovem.

• Elektro Gorenjska pridobi lastne frekvence pri APEK-u za digitalni komunikacijski sistem WiMax za dobo 10 let. Z njegovo pomoËjo in petimi baznimi postaji bo pokril kar 70 % lastnega energetskega omrežja. OmogoËen bo hiter, zanesljiv, predvsem pa kakovosten prenos energetskih podatkov.

• Elektro Gorenjska izda Letno poroËilo 2010 v slovenskem in angleškem jeziku, PoroËilo o ravnanju z okoljem in PoroËilo o varnosti in zdravju pri delu 2010.

Nova nadstrešnica za gospodarska vozila in ostalo opremo

SEPTEMBER

• Skupina Elektro Gorenjska na novinarski konferenci predstavi spremenjen naËin poslovanja družb v skupini, hËerinska družba Elektro Gorenjska Prodaja zaËne samostojno pot.

• Elektro Gorenjska prejme osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, s katerim se zaveže k izboljševanju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih v skupini.

• V sodelovanju s podjetjem Energosolar Gorenjske elektrarne pridobijo franšizo za Borzo streh nemškega podjetja Alpensolar Dach Borze.

SonËna elektrarna Primskovo

AVGUST

• V nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska so izvoljeni novi Ëlani nadzornega sveta: mag. Alenka BradaË, dr. Aleš Groznik, mag. Darjan PetriË, mag. Dušan Kapevski, Vojko Oman in Leopold Zupan. Za novega predsednika nadzornega sveta je imenovan mag. Darjan PetriË.

• Elektro Gorenjska zakljuËi z izgradnjo nadstrešnice, ki predstavlja trajnostno rešitev zašËite gospodarskih vozil in ostale opreme na sedežu družbe.

Novinarska konferenca ob spremenjenem poslovanju družb v skupini Elektro Gorenjska

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Arh

iv E

lekt

ra G

oren

jska

Foto

: Dra

go P

aple

r

ELGO, december 2011

Glavna tema

�

OKTOBER

• Elektro Gorenjska uspešno prestane redno presojo sistema vodenja kakovosti, redno presojo sistema ravnanja z okoljem in obnovitveno presojo sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.

• Elektro Gorenjska je med prvimi distribucijskimi podjetji, ki razpolaga z ekipo usposobljenih zaposlenih za delo pod napetostjo na nizki napetosti.

• Elektro Gorenjska Prodaja postane zlati sponzor Košarkarskega kluba Triglav Kranj. Na sedežu družbe Elektro Gorenjska je organizirana novinarska konferenca.

Prejemniki zahvalnih listih v akciji Ljudje odprtih rok

DECEMBER

• Kot podpornik vseslovenske kampanje Ne-odvisen.si predstavniki Elektra Gorenjska sodelujejo na veËernem družabnem dogodku v Mestni obËini Kranj.

• Skupina Elektro Gorenjska se odpove nakupu poslovnih daril in finanËna sredstva nameni v dobrodelne namene. Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka pomaga z nakupom sobnega kolesa za hendikepirane osebe. Društvu SonËek Zgornje Gorenjske omogoËi lažjo in kakovostnejšo organizacijo programov, ki jih pripravljajo za SonËkove otroke. Z nakupom novoletnih vošËilnic in izdelkov pomaga tudi uporabnikom iz Zveze SonËek.

• Gorenjske elektrarne v obratovanje vkljuËijo najveËjo sonËno elektrarno na Gorenjskem na strehah skladišË Merkur Kranj v Naklem moËi 800 kilovatov. Ob tem skupaj s partnerji projekt predstavijo tudi medijem.

• Gorenjske elektrarne intenzivno širijo proizvodnjo kapacitet izrabe sonËne energije. Ob zakljuËku leta so opravljeni tehniËni pregledi naslednjih sonËnih elektrarn: SE Radovljica 2, SE ŠenËur, SE Osnovna šola Jela JanežiËa.

Ekipa zaposlenih iz Elektra Gorenjska na usposabljanju za delo pod nape- tostjo na nizki napetosti

NOVEMBER

• Skupina Elektro Gorenjska sodeluje v akciji Ljudje odprtih rok, ki že 18 let poteka pod okriljem revije Naša žena, in prejme zahvalno listino za dobrotnika leta 2011.

• Elektro Gorenjska sodeluje na prvi konferenci Tehnološke platforme za pametna omrežja na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani.

SonËna elektrarna Merkur

Foto

: Ale

š Nag

ode

Foto

. J. R

.

Foto

: Mih

a Fl

egar

ELGO, december 2011

Aktualno

�

1. Gospod Luskovec, zaËniva najprej na koncu, ki pravzaprav predstavlja nov zaËetek. Kako ocenjujete letošnje leto, ki je skoraj že za nami?

Ocenjeni poslovni rezultati vseh družb v skupini Elektro Gorenjska za leto 2011 so dobri, s potekom dogodkov in z rezultati sem zadovoljen. VeËina aktivnosti je bila v letošnjem letu podrejena postopku izËlenitve tržne od omrežne dejavnosti.

Smo prva distribucija, ki je postopek izËlenitve formalno izpeljala že septembra. Smo prva distribucija, ki je postavila temelje spremenjenega poslovanja. Zastavljene cilje na podroËju investicij smo izpolnili, rekon-struirali smo dva pomembna SN-objekta: RTP Radovljica in RP Balos, veliko uspešnih naporov je bilo vloženih v pridobivanje ustreznih soglasij za iz-gradnjo najzahtevnejšega projekta, 110-kilovoltne daljnovodne povezave med Železniki in Bohinjem. Smo prva distribucija, ki je prestopila prag klasiËnega projektantskega in investitorskega razmišljanja pri naËrtovanju 110-kilovoltnih daljnovodov, saj smo pilotno predstavili kompaktirani daljnovod, novo tehnološko rešitev spremembe starega 35 kV daljnovoda v novega, 110 kV. Le-ta se uvršËa tudi med temeljne letošnje inovacije podjetja. Smo med prvimi distribucijami, ki se lahko pohvali z ekipo usposobljenih zaposlenih za delo pod napetostjo na nizki napetosti. Z vsemi aktivnostmi smo ustvarjali stabilno poslovanje. Na vseh nivojih smo skrbeli za zanesljivo delovanje omrežja, poslediËno smo po mednarodnih kazalcih z naskokom uvršËeni na prvo mesto po zanesljivosti omrežja. Kljub turbulentnemu okolju na svetovnih trgih dogodki v Fukušimi niso omajali naših zavez. Edino naše podjetje se je zavezalo, da ne bo zvišalo cene elektriËne energije in tega smo se dosledno držali. Postali smo tudi lastnik osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje. Skratka, v letu 2011 smo ustvarjali koristi za vse: za lastnike, odjemalce, za zaposlene in za okolje.

2. Pri vsem tem verjamem, da smo izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili. Smo katerega presegli? Kje so še vedno možne izboljšave?

Cilje, ki smo si jih zastavili, smo dosegli, kar pa še zdaleË ne pomeni, da ne moremo biti boljši. Prihodnje obdobje, napovedi glede nove gospodarske krize, ki naj bi bila hujša od tiste v letih 2008 in 2009, bo od vseh nas zahtevalo veliko prilagodljivost spremembam. V prvi vrsti bo temeljni pou-darek namenjen še dodatni optimizaciji poslovnih procesov in poslovanja. Ocenjujem, da bodo z novonastalimi družbami v skupini Elektro Gorenj-ska uËinki izrazitejši. Gorenjske elektrarne so v letošnjem letu zgradile kar pet novih, lastnih sonËnih elektrarn, med njimi tudi daleË najveËjo sonËno

elektrarno na Gorenjskem. Tudi v prihodnje bodo vse napore vložili v do-datno izkorišËanje proizvodnih kapacitet, tako na podroËju izrabe sonËne energije kot na drugih podroËjih. Za Elektro Gorenjska Prodaja se priËakuje zelo naporno obdobje. Veliko naporov bodo morali vlagati v obvladovanje tveganj plaËilne sposobnosti in cen na trgu. Njihovi temeljni nalogi bosta obvladovati, nadzorovati in upravljati s tveganji ter nadgraditi obstojeËo ponudbo z novimi tržnimi priložnostmi, predvsem na energetskem podroËju.

3. Pri poslovanju se ves Ëas sooËamo s pozitivnimi in z nega-tivnimi ukrepi, razliËnimi dejanji in odloËitvami, ki doloËajo naše delovanje, poslovanje. Kaj se je izkazalo za najbolj pozitivno oz. uËinkovito?

KljuË do uspeha je dobro poznavanje organiziranosti in naËina dela v energetiki ter okolja, v katerem delujemo. To znanje nam omogoËa prepoznati priložnosti in nevarnosti, ki se jih lahko izkoristi s pomoËjo sposobnega tima. Sam menim, da ni težav, so le izzivi. Ti pa so namenjeni temu, da se jih rešuje, premaguje. Vsak strokovnjak ima rad izzive, saj z njihovo pomoËjo hitreje pride do inovacije, ki poslediËno preseže izziv. Leto 2011 je bilo prelomno tako kot leto 2007 in še prej leto 2001. Potrebno je bilo veliko naËrtovanja, sprotnega spremljanja in prilagajanja glede na dogodke, ki so se odvijali (predvsem pri postopku izËlenitve in z njo povezanih postopkih reorganizacije družb v skupini).

4. Kako bi ocenili naše poslovanje glede na tržne razmere, s katerimi se sooËamo na trgu? Kje smo v primerjavi s konkurenco?

Za naše podjetje je vedno veljalo: majhnost nas ni ovirala pri dosegi ciljev. Zaradi majhnosti ne dosegamo visokega tržnega deleža, vendar sem prepriËan, da ga bomo s trdim delom in z zanimivo ponudbo lahko poveËevali. Konkurence se ne bojimo, jo spoštujemo. Nam je navdih, da ne zaspimo, jo budno spremljamo, vsekakor pa smo si ustvarili svojo poslovno politiko. Ta se izkazuje za uspešno, saj v prid njej govorijo naši poslovni rezultati, na katere smo seveda ponosni. Še bolj sem ponosen na inovacije, razvoj, nove storitve in izdelke, ki jih skupina Elektro Gorenjska ustvarja in ponuja uporabnikom, odjemalcem. Mislim, da lahko mirno reËem, da skupina Elektro Gorenjska ne sledi trendom, paË pa jih postavlja.

Uspešno iztekajoËe se leto, optimistiËno v leto 2012 ? mag. Renata Križnar

ELGO, december 2011

Pestro dogajanje v letu 2011 je zaznamovalo skupino Elektro Gorenjska. O poslovanju družb v skupini v letu 2011 ter o naËrtih smo se pogovarjali s predsednikom uprave Elektra Gorenjska, mag. Bojanom Luskovcem.

Aktualno

�

5. Kaj je tisto, kar dela skupino Elektro Gorenjska drugaËno od drugih? Katere razlikovalne prednosti bi izpostavili?

KljuËna razlikovalna prednost pred ostalimi je naša inovativnost in skrb za razvoj na distribucijskem omrežju. Smo prvi, ki smo v celoti ukinili neper-spektivni 35-kilovoltni napetostni nivo, imamo daleË najveË GIS-stikališË, najveËji odstotek kabliranega omrežja, daleË najbolj zanesljivo distribucij-sko omrežje, smo pionirji na podroËju uvajanja pametnih omrežij. Naša temeljna razlikovalna prednost je inovativnost in razvoj.

6. Nadzorni svet je potrdil Poslovni naËrt od leta 2012 do leta 2014. Kaj nas Ëaka? Kateri so kljuËni cilji, ki jih bomo poskušali dosegati v letu 2012?

Leta, ki prihajajo, ne bodo primerljiva z letošnjim in s preteklimi leti. Kljub temu naš temeljni cilj ostaja enak - uspešno poslovati na vseh podroËjih v vseh družbah v skupini. PriËakovanja lastnikov so visoka, zato bo potrebno veliko optimizacije v poslovanju, prav tako bo potrebno veliko sinergije in sodelovanja med vsemi družbami v skupini. KljuËna poslovna cilja sta: poveËati kazalnike donosnosti in optimizirati poslovanje z iskanjem sinergij med družbami v skupini.

Brez ustreznih vlaganj v distribucijsko omrežje ravno tako ne bo rezulta-tov. V energetsko infrastrukturo bomo predvidoma vložili 15 mio EUR, ki bodo namenjeni tekoËim projektom: pridobivanju gradbenega dovoljenja

za daljnovodno povezavo Bohinj in Železniki, izgradnji RTP Bohinj, RP Visoko. Prav tako bomo aktivni na podroËju pametnih omrežij, ki bodo ob uspešnih testih implementirani v prihodnjem letu. Tudi hËerinski družbi bosta aktivni in ambiciozni na svojem podroËju. Gorenjske elektrarne imajo cilj širitve proizvodnje, optimizacijo stroškov in doseganje tržnih cen za proizvedeno elektriko. Elektro Gorenjska Prodaja pa bo skrbela za rast odjemalcev s pomoËjo zanimive ponudbe. Vsi zaposleni se bomo morali zelo potruditi, vendar sem prepriËan, da bomo vse zastavljene cilje ne samo dosegli, temveË presegli.

7. Kaj pa spremembe? Zagotovo se bomo v novem letu Ëesa lotili tudi drugaËe. Kaj bo to pomenilo za nas, zaposlene?

Vsi se bomo morali prilagajati spremembam. Potrebna bo optimizacija poslovanja na vseh podroËjih, saj niË kaj obetavne napovedi glede nove gospodarske krize ne dopušËajo veliko prostora. In za vse to bo zagotovo potrebna naša maksimalna prilagodljivost. Spremembe so edina stalnica v življenju. »e jih sprejmemo dobronamerno, so koristne, omogoËajo nam rast, v nasprotnem primeru so na zaËetku zgolj zelo neprijetne, sËasoma pa jih sprejmemo. To smo že dokazali v minulih letih.

8. Kako ocenjujete zunanje okolišËine, ki nas Ëakajo v letu 2012? Se obetajo pretresi na elektriËnih trgih? Kako smo pripravljeni?

Elektrika je izrazito tržno blago, ki se spreminja glede na gospodarske razmere. »e poslušamo Ërne scenarije, se nam obeta gospodarsko zelo zahtevno obdobje. Vodstvo vseh podjetij je pripravilo stabilno poslovno politiko, ki je usmerjena v razvoj. Skrbeli bomo za individualno obravnavo odjemalcev, oblikujemo sistem obvladovanja tveganj, ki nam bo omogoËal prepoznati, upravljati in nadzorovati vsa tveganja. NajveËje tveganje bo zagotovo plaËilna sposobnost odjemalcev.

9. Kako menite, da se bo v teh tržnih razmerah znašla skupina Elektro Gorenjska?

PrepriËan sem, da bomo ponovno dosegli in presegli cilje. Vendar to lahko dosežemo, kot že v preteklosti, samo z odliËno ekipo sodelavcev. To pa smo vsi. Prav vsak izmed nas tvori kamenËek v mozaiku vesolja skupine Elektro Gorenjska in vsak izmed nas šteje ter je hkrati odgovoren za naše rezultate.

10. Tudi mi tako menimo. Bliža se Ëas božiËnih in novoletnih praznikov. Morda kakšna želja? Za vas in za nas?

Vsem skupaj želim, da bi v Ëasu, ki prihaja, prisluhnili dobri besedi in poiskali trenutek za mnogo lepih želja. Lepe praznike in vse dobro v novem letu 2012!

ELGO, december 2011Fo

to: R

oman

Bra

tun

Aktualno

10

Na naslov naše družbe prispe veliko prošenj, ki odkrivajo žalostne zgodbe ljudi. Ob njihovem prebiranju nihËe ne more ostati ravnodušen.

Družbena odgovornost, skrb za okolje in odgovornost do lokalne skupnosti predstavljajo temeljne vrednote skupine Elektro Gorenjska. Tako marsikomu pomagamo “prižgati luË” bodisi s finanËnimi sredstvi bodisi v obliki storitev v naravi. In vedno znova dokazujemo, da odgovor-nost ni zgolj v besedah, paË pa v dejanjih.

Že ob zakljuËku leta 2008 smo zaËeli s plemenito prakso, s katero še dodatno pomagamo družbenemu okolju. Tako sredstva, namenjena nakupu poslovnih daril, darujemo v dobrodelne namene, pri Ëemer sledimo cilju, da naša pomoË ni usmerjena zgolj k posameznikom, paË pa k skupini ljudi. Vesela sem, da med nami obstaja veËinska podpora takim dejanjem, saj je pomoË, predvsem pa odzivi tistih, ki jim pomagamo, neprecenljiva. Še posebej se ta hvaležnost nesebiËno izkazuje v dogodkih, ki jih v zahvalo po svojih možnostih in zmožnostih izkazujejo tisti, ki so prejeli našo pomoË.

Smo ljudje odprtih rok Skupina Elektro Gorenjska je letos za svoja dobrodelna ravnanja prejela ne samo številne zahvale tistih, ki smo jih pomagali, paË pa tudi zasluženo priznanje širše javnosti. Tako nas je kot darovalca leta 2011 prepoznala in nagradila tudi revija Naša žena, in sicer v okviru akcije Ljudje odprtih rok, ki jo izvajajo že 18 let. V akciji izberejo dobrotnika, darovalca in izjemno oseb-nost leta. Akcija se ne nanaša na medijsko promocijo, saj so v njej predstav-ljeni preprosti ljudje, ki s svojimi vsakodnevnimi prizadevanji poskrbijo za žarek veselja in sreËe tistim, ki jih je usoda, nesreËa ali bolezen prikrajšala za samostojno skrb za lastno dobrobit. Vsako leto vsi dobrotniki, darovalci in izjemne osebnosti prejmejo priznanje, znotraj posamezne skupine pa bralci sami izberejo tudi tiste, ki so se v preteklem letu najbolj izkazali s svojimi dobrodelnimi dejanji. Naše priznanje smo prejeli zaradi pomoËi Zvezi SonËek, centru Kranj, saj smo jim ob zakljuËku leta 2010 pomagali pri ureditvi novega dnevnega prostora in nakupa opreme za njihove uporab-nike. Ne glede na priznanja je edina želja vseh sodelujoËih, poleg seveda primarne želje pomagati, da bi taka ravnanja postala navdih tudi drugim.

Dobrodelnost v letu 2011 So ljudje, ki jim drobna pozornost nariše velik nasmeh na obraz. In so dejanja, ki ta nasmeh privabijo iz nas. Dobra dejanja pa predstavljajo korak do osebnega zadovoljstva.

S to mislijo se je skupina Elektro Gorenjska v letošnjem letu odpovedala nakupu poslovnih daril ob zakljuËku leta in finanËna sredstva namenila v dobrodelne namene. Ob zakljuËku leta smo tako najprej razveselili Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. V tednu, ko so v centru pripravili številne aktivnosti ob odprtju prenovljenih prostorov, so predstavniki družb v skupini Elektro Gorenjska - mag. Bojan Luskovec, mag. Ambrož Bogataj in Rudolf Ogrinc - varovancem centra predali kolo, ki je posebej prilagojeno njihovim potrebam in možnostim.

Predaja sobnega kolesa Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka

Silva Košnjek, direktorica Centra slepih, slabovidnih instarejšihŠkofjaLoka

Kolo je namenjeno starejšim, slepim, slabovidnim in invalidnim osebam. Stanovalci ga lahko uporabljajo kot sedeËe kolo na priloženem sedežu, v primeru uporabe invalidskega voziËka pa ga oseba lahko uporablja direktno z invalidskega voziËka. Enostavna uporaba daje možnost samostojne uporabe, odvisno od potreb in zdravstvenega stanja posameznika. Ob uporabi lahko spremljamo srËni utrip, hitrost, porabo kalorij, Ëas in prevoženo razdaljo. Pri stanovalcih, ki hodijo, ohranja gibljivost spodnjih okonËin in nudi možnost razgibavanja zgornjih okonËin. S tako vadbo ohranjajo mišiËno moË ali jo celo nadgrajujejo. PripomoËek je še pomembnejši v zimskem Ëasu, ko je manj možnosti za sprehode v naravi ali omejeno razgibavanje v športnem parku centra. Kolo je namešËeno na oddelku in je na voljo vsakemu, ki se želi razgibati.

V imenustanovalcevCentraslepih,slabovidnih instarejšihŠkofjaLokasešeenkratiskrenozahvaljujemozaprejetodonacijo.

Foto

: Mat

ic Z

orm

an

Plemenitost se izraža z dejanji, ne z besedami ? mag. Renata Križnar

Predsedniku uprave mag. Bojanu Luskovcu je zahvalno listino podelil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik

Foto

: mag

. Ren

ata

Križ

nar

ELGO, december 2011

Aktualno

11

Malo pred božiËem, 20. decembra, je skupina Elektro Gorenjska razve- selila tudi SonËkove otroke iz DruštvaSonËekZgornjeGorenjske. Kako-vostno izvajanje programov za otroke, mladostnike in odrasle s posebnimi potrebami, kot je cerebralna paraliza, je možno le s pomoËjo dobrotnikov, ki prisluhnejo njihovim prošnjam. Z našo pomoËjo bodo SonËkovi otroci Zgornje Gorenjske deležni kakovostnih aktivnosti, ki jim bodo pomagale premagati težave, ki jih imajo zaradi cerebralne paralize.

VandaHrovatin,v.d.predsednicaDruštvaSonËekZgornjeGorenjske

Smo neprofitno, prostovoljno in samostojno invalidsko društvo, ki združuje otroke in odrasle osebe s cerebralno paralizo, njihove starše in vse, ki želijo prispevati svoj delež za Ëim bolj samostojno, neodvisno in ustvarjalo življenje oseb s cerebralno paralizo. Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje s Ëlanarino, donacijami, prispevki uporabnikov in javnih sredstev. V težkih Ëasih, s katerimi se spopada ves svet in z njim tudi naša država, me je vaša novica o dona-ciji 1.000 EUR prijetno presenetila in razveselila, kajti spoznala sem, da še obstajajo ljudje, ki jim ni vseeno za soËloveka in so pripravljeni pomagati v stiski. Zavedam se, da je finanËnih sredstev vse manj, tako da smo veseli vsakega evra, ki je nakazan na naš transakcijski raËun, še bolj pa smo veseli, Ëe so posamezniki pripravljeni nameniti 0,5 % dohodnine SON»KU ZGORNJE GORENJSKE - Društvu za cerebralno paralizo, Cesta maršala Tita 65, Jesenice (TRR 03186 - 1000368041). Obenem moram pripomniti, da pri drugih veËjih distributerjih elektriËne energije nismo bili deležni takega razumevanja in rado-darnosti kot pri Elektru Gorenjska, d. d., zato se vam še enkrat prijetno zahvaljujem v svojem imenu in v imenu oseb s cerebralno paralizo.

Želimvamvelikoposlovnihuspehov!

Skupina Elektro Gorenjska je v letošnjem letu z nakupom novoletnih vošËilnic in izdelkov pomagala tudi uporabnikom iz Zveze SonËek.

Trasa umestitve 110 kV daljnovodne povezave med RTP Železniki in RTP Bohinj

Kako uspešna je bila izvedba investicij v letošnjem letu? ? mag. Miha Zajec

Podobno kot že vrsto let doseganje realizacije plana investicij ne pred-stavlja veËje težave za zaposlene v Službi za investicije. »e bi se merila uspešnost po doseganju realizacije, bi bili lahko vsako leto nadpovpreËni. VeËji problem pri investicijah je zagotoviti zadostna sredstva za uresniËitev vseh zadanih nalog in potreb, ki se kažejo na omrežju in so zapisana v do-kumentu razvoja elektroenergetskega omrežja za prihodnje desetletno obdobje. Nekatere od teh so posledica dotrajane in zastarele opreme, nekatere so nastale zaradi potreb po veËji zanesljivosti in kakovosti sistema ter poslediËno dobavljene elektriËne energije do posameznih odjemalcev in slednje zaradi širitev elektroenergetskega omrežja.

Vsako leto smo tako pred isto nalogo: kako z omejenimi fi-nanËnimi sredstvi uvrstiti v plan investicij vse objekte, ki so potrebni za vzdrževanje in izboljševanje stanja elektro-energetskega omrežja, ki ga pokriva Elektro Gorenjska. Mislim, da nam je tudi v tem letu to uspelo.

Za leto 2011 bi lahko izpostavili naslednje investicije:zakljuËili smo veËino služnosti in soglasij v zvezi s pridobit-vijo dovoljenj za izgradnjo 110 kV DV RTP Železniki-RTP Bohinj. PriËakujemo, da bomo v naslednjem letu pridobili gradbeno dovoljenje in priËeli z izgradnjo.

SoËasno s tem projektom smo bili uspešni tudi pri pridobivanju gradbe-nega dovoljenja za razširitev in dograditev obstojeËega 35/20 kV RTP Bohinj v 110/20 kV RTP Bohinj, kjer smo že zaËeli s pripravljalnimi deli.

V letošnjem letu smo zakljuËili prenovo in rekonstrukcijo 20 kV stikališËa v RTP Radovljica in RP Balos ter priËeli z izgradnjo že veË let naËrtovanega RP Visoko.

NajveË rekonstrukcij in novogradenj se vsako leto izvede na srednje in nizko napetostnem omrežju, kjer je omrežje najbolj razvejano. Izpeljali smo nekaj odmevnejših projektov:• ZakljuËili smo prvi 20 kV kabelski razvod iz nove RTP Moste (7 kablovodov in pripadajoËih transformatorskih postaj v smeri jug), vkljuËno z infrastrukturo v obrtni coni Lesce. • Izvedli smo zahtevna gradbena in elektromontažna dela v zvezi z napajanjem smuËišËa in doma na Zelenici.• V celoti smo prenovili NN-omrežje na obmoËju Srednje Bele pri Preddvoru.• Sodelovali smo pri vseh potrebnih prestavitvah in širitvah omrežja v sklopu izgradnje loške obvoznice.• Bili smo vedno pripravljeni sodelovati pri rekonstrukcijah cest in kana- lizacijskih omrežij povsod tam, kjer smo tudi sami videli interes in potrebo po bližnji prenovi.

Foto

: Arh

iv E

lekt

ra G

oren

jska

Gradbena in elektromontažna dela na smuËišËu in domu na Zelenici

ELGO, december 2011

Aktualno

1�

Vzdrževanje naprav je ena od najpomembnejših funkcij v podjetju. Od naËina vzdrževanja naprav je odvisen marsikateri poslovni proces. Preventivno vzdrževanje elektroenergetskih naprav v podjetju ni le moda, temveË je stalnica, ki nam omogoËa zanesljivo in varno obratovanje elektroenergetskega omrežja.

Zaradi razpršenosti elektroenergetske infrastrukture je njeno vzdrževanje specifiËno. Služba za obratovanje in vzdrževanje skrbi za naËrtovanje preventivnega vzdrževanja veË kot 5400 km elektriËnih vodov in 1500 transformatorskih postaj. Obvladovanje vzdrževalnih del na tako številnih napravah je na dolgi rok mogoËe le z ustreznimi programskimi orodji. Poleg funkcije vzdrževanja programska orodja omogoËajo povezavo z drugimi informacijskimi sistemi v podjetju (nadzorni sistemi, materialno poslovanje, dokumentacija).

V letošnjem letu smo v proces naËrtovanja uvedli novo programsko orodje, ki nam omogoËa hitro in enostavno pripravo vseh potrebnih vzdrževalnih del na dogovorjenem podroËju.

Osnova za pripravo in kreiranje remonta je program SDMS, v katerem po predhodnem dogovoru s krajevnim nadzornikom izberemo - kreiramo želeno obmoËje. SDMS nam v pogonski karti omogoËa, da z izklopi stikal pripravimo shemo, v kateri vzpostavimo neko breznapetostno stanje in obenem kreiramo obmoËje remonta (slika 1).

Slika 1: Prikaz dela omrežja, kjer se planirajo vzdrževalna dela (poudarjeno z zeleno)

V nadaljevanju se kreira projektna naloga Remont v E-Križanki. Pro-jektna naloga nam v E-Križanki avtomatsko oblikuje DELOVNI PROGRAM enega od dokumentov za varno delo. OmogoËa nam nabor vseh sredstev TP, stikal, ki so navedena v sklopu remonta, in izpis zavedenih evidenc pomanjkljivosti, ki se odpravljajo ob remontu. Na osnovi odprte projektne naloge se spremljajo finanËni podatki, kot so stroški storitev, material, ure, kilometrina itn. V primeru, da se v projektu menja oprema oziroma mate-rial, se ob zakljuËevanju naloge avtomatsko izdelajo poroËila o zamenjani

opremi na EE-napravah. S konËanjem projektne naloge Remont se nam vsi podatki o opravljenem remontu datumsko arhivirajo. Zavedene evi-dence pomanjkljivosti, obdelane pri remontu, pa se samodejno izbrišejo iz programa pomanjkljivosti. Program SDMS nam v zavihku Analize omogoËa trenuten pregled statis-tike nad že opravljenimi remonti, remonti v izvedbi in remonti v pripravi (slika 2). Prav tako nam omogoËa analizo opravljenih evidenc po letih ter prikaz opravljenih posekov in škod na SN-napravah.

Slika 2: Prikaz trenutnega stanja poteka vzdrževalnih del: zelena (zakljuËeno), rumena (v pripravi), modra (v izvajanju)

Programski paket nam torej omogoËa kakovostno pripravo in analizo preventivnih vzdrževalnih del. V službi se že dolgo zavedamo, da k uspešnosti podjetja ne pripomore obilo dela, ampak strokovno, planirano in organizirano delo. Tudi rek, da smo v podjetju lahko najbolj veseli, Ëe vzdrževalci ne delajo, ne drži. Vzdrževalno osebje vsakodnevno izvaja preventivne preglede naprav, beleži pomanjkljivosti in jih tudi po planu z minimalnimi prekinitvami elektriËne energije odjemalcem tudi odpravi. Samo s takšnim delom je vzdrževalcem in vsem udeležencem v procesu vzdrževalnih del omogoËeno strokovno in zmerno delo z najnižjimi stroški.

Slika 3: Prikaz rezultatov kakovostnega naËrtovanja vzdrževalnih del. Zanesljivost napajanja na podroËju Elektra Gorenjska je najboljša v Sloveniji in primerljiva z najboljšimi evropskimi distributerji elektriËne energije.

Programsko orodje za preventivno vzdrževanje elektroenergetskih naprav in objektov ? Gregor Štern, Boštjan MarkoviË

ELGO, december 2011

1�

Aktualno

Moderna civilizacija se sreËuje s pomembnimi ekološkimi vprašanji in s stalnim veËanjem porabe energentov. Pri tem ne zaostaja rast porabe elektriËne energije. Vse veËjo vlogo pri pokrivanju porasta porabe elektriËne energije imajo obnovljivi in razpršeni viri (RV). To so viri manjših moËi, ki so vkljuËeni v razdelilno omrežje. Število teh virov v zadnjih letih moËno narašËa. Razlog za to so subvencije, ki jih dodeljuje država. Republi-ka Slovenija je podpisnica sporazuma 20-20-20, v katerem smo se zavezali za zmanjšanje emisij za 20 % glede na leto 1990 in pokrivanje 20 % potreb po elektriËni energiji iz obnovljivih virov do leta 2020.

Zaradi nakazanih razlogov se tudi v podjetju Elektro Gorenjska sreËujemo s problematiko vkljuËevanja velikega števila RV v naše omrežje. Število vkljuËenih RV v zadnjih letih je prikazano na sliki 1. Vidimo, da število RV, vkljuËenih v omrežje, od leta 2005 strmo narašËa. Tak trend lahko priËaku-jemo tudi v naslednjih letih.

Slika 1: Število RV, vkljuËenih v omrežje Elektra Gorenjska

VkljuËevanje RV v klasiËna razdelilna omrežja poleg že omenjenih pozitivnih lastnosti prinaša obratovalcem tudi nove probleme. V klasi-Ëno grajenih omrežjih se energija pretaka iz prenosnega omrežja 400 kV-220 kV-110 kV preko transformacije 110/20 kV v srednjenape-tostno (SN) razdelilno omrežje in naprej prek transformacije 20/0,4 kV v nizkonapetostno (NN) omrežje vse do odjemalcev. VeËina RV je vkljuËenih v NN-omrežje, zato lahko pride do obratnih pretokov moËi, kot je obiËajno. Energija tako teËe iz NN- v SN-omrežje. Spremenjeni pretoki moËi spre-menijo napetostni profil distribucijskega omrežja. DrugaËe povedano: v prikljuËnih toËkah RV se napetosti v Ëasu proizvodnje elektriËne energije dvignejo. Zaradi tega se sreËujemo s problemom regulacije napetosti oziroma s problemom zagotavljanja kakovosti napetosti znotraj pred-pisanih meja. Spremenjeni pretoki moËi lahko poleg tega povzroËijo tudi napaËno delovanje zašËite. RV, ki proizvajajo elektriËno energijo z rotira-joËimi stroji, nam v prikljuËni toËki dvigajo kratkostiËno moË, kar moramo upoštevati pri dimenzioniranju opreme v distribucijskem omrežju. Stati-Ëni RV pa za pretvorbo proizvedene enosmerne napetosti v izmeniËno potrebujejo razsmernike. Ti nam ob nepravilnem naËrtovanju povzroËajo višjeharmonsko onesnaženje. Razsmerniki omrežje onesnažujejo tudi z

visokofrekvenËnimi motnjami, ki motijo komunikacijske protokole, ki za prenos informacij uporabljajo NN-omrežje. DoloËene probleme lahko predvidimo in jih pred vkljuËitvijo odpravimo z analizami.

V Službi za razvoj se od zaËetka letošnjega leta aktivno ukvarjamo s pro-blematiko vkljuËevanja RV. Ukvarjamo se predvsem z zmanjševanjem vpliva RV na dvig napetosti in njeno regulacijo. Opravljamo analize po postopku, ki ga predpisujejo Sistemska obratovalna navodila za distribucij- sko omrežje (SONDO) s prilogo Navodila za prikljuËevanje in obratovan-je elektrarn inštalirane elektriËne moËi do 10 MW. Postopek preverjanja vpliva sestoji iz dveh kriterijev. Vhodni podatek za prvi kriterij je kratkosti-Ëna moË v prikljuËni toËki. Na podlagi tega podatka doloËimo maksimalno prikljuËno moË RV, pri Ëemer znaša najvišji dovoljeni dvig napetosti 0,5 %. V kolikor je moË RV manjša od izraËunane moËi po prvem kriteriju, je vkljuËitev možna. V nasprotnem primeru se poslužimo drugega kriterija. Za izraËun po drugem kriteriju potrebujemo tedenske meritve maksimal-nih napetosti v dveh toËkah omrežja, ki ju ravno tako predpisujejo navodi-la. Na podlagi izmerjenih maksimalnih napetosti in kratkostiËne moËi v prikljuËni toËki doloËimo maksimalno možno moË RV, pri Ëemer ta ne sme dvigniti napetosti nad dogovorjeno mejo. V naših izraËunih dovoljujemo dvig napetosti do +5 % nazivne napetosti. Standard EN 50160 predpisuje napetosti v mejah +/-10 %, vendar si moramo zagotoviti tudi nekaj rezerve. V kolikor je želena moË RV manjša od izraËunane moËi po drugem kriteriju, je vkljuËitev RV možna. V veËini primerov ta kriterij ni izpolnjen, zato išËemo rešitve, s katerimi poveËamo prikljuËno moË RV. Maksimalno prikljuËno moË lahko poveËamo z menjavo transformatorja 20/0,4 kV v transformatorski postaji, z menjavo NN-kabla z veËjim presekom ali z izvedbo “globokega prikljuËka”. Glede na fizikalne in tehniËne lastnosti omrežja se odloËimo za ustrezno rešitev. V postopku tesno sodelujemo tudi s Službo za uporabnike omrežja. S skupnim znanjem vedno poišËemo ustrezne rešitve za investitorja in omrežje.

V podjetju se je pokazala želja in potreba po preverjanju vpliva RV tudi po vkljuËitvi vira v omrežje. Meritve vpliva RV na posamezne parametre kako-vosti elektriËne energije so dosti bolj kompleksne kot meritve napetosti za izraËun pred vkljuËitvijo. Težko je namreË brez izklapljanja elektrarne izmeriti vpliv vira na posamezne parametre kakovosti. Pri meritvah virov z razsmerniki se zaradi visokofrekvenËnih motenj sreËujemo s problemom merjenja visokih frekvenc. Za njihovo merjenje pa so potrebni posebni merilni inštrumenti in visoka usposobljenost merilca.

V tem Ëlanku sva želela predstaviti širino problematike vkljuËevanja. Sodelavce v Službi za razvoj nas v prihodnje Ëaka še obilo odprtih vprašanj in izzivov reševanja predstavljene problematike. Upamo, da bomo veËino teh tudi uspešno rešili.

VkljuËevanje razpršenih virov v distribucijsko omrežje ? Miha NoË, Anže Vilman

0

50

100

150

200

250

1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010Leto

Število RV vključenih v omrežje EG

ELGO, december 2011

1�

Odsev četrtletja

Skupina Elektro Gorenjska na 16. Ljubljanskem maratonu

? mag. Marko Vilfan in Mateja Purgar

23. oktober - Predzadnji vikend oktobra je po ulicah Ljubljane potekal 16. Ljubljanski mara-ton, ki se ga je udeležilo veË kot 18.000 tekaËev in tekaËic iz 46 držav. Med njimi je bilo tudi 23 tekaËev in tekaËic iz skupine Elektro Gorenjska, ki so se pomerili na 10 oziroma 21 kilometrov. Enajst tekaËev je preteklo polmaraton, in sicer 21 kilometrov, dvanajst pa jih je uspešno premagalo desetkilometrsko progo.

Start teka je bil na Slovenski cesti, cilj pa na Trgu Republike. Trasa je potekala po ulicah in cestah v središËu mesta, ViËu, Šiški in Bežigradu. VeËtisoËglava množica tekaËev, ki so se kot dolga kaËa premikali od starta do cilja, je preplavila ljubljanske ulice. TeËi v takšni množici ustvari posebno vzdušje, zaradi katerega se maratona vsako leto udeleži veË in veË tekaËev. Organiza-cija prireditve je bila vrhunska, naklonjeno nam je bilo tudi vreme.

Na letošnjem ljubljanskem maratonu je v nedeljo, 23. oktobra 2011, zmagal Kenijec Daniel Too s Ëasom 2:08:25 in postavil nov rekord ljubljanskega maratona (dosedanji rekord je bil 2:10:12). V ženski konkurenci je zmagala njegova rojakinja Lydia Kurgat 2:33:01. Slovenska prvaka na tej razdalji sta postala Mario VraËiË s Ëasom 2:31:48, ki je v skupnem zasedel 12. mesto, in Neža Mravlje s Ëasom 2:42:00, ki je v skupnem slavila 5. mesto.

Tekaška ekipa Elektra Gorenjska

Tekaška ekipa Elektra Gorenjska Prodaja

Vsi udeleženci našega podjetja so bili s svojimi dosežki zadovoljni in odloËeni so, da se v naslednjem letu zopet pomerijo v teku ter svoje rezultate še izboljšajo.

IskreneËestitkevsemsodelujoËim.

Merilno vozilo z vgrajeno merilno in diagnostiËno opremo

? Foto: Viljem BonËa

24. oktober - V Elektru Gorenjska imamo 33 odstotkov srednjenapetostnega (SN) kabel-skega in 67 odstotkov srednjenapetostnega

daljnovodnega omrežja (DV). Trend polaganja kablov, namesto gradnje DV v SN-omrežjih, je zaradi razliËnih tehniËnih in okoljevarstvenih razlogov vse veËji. Zato se bo tudi naša kabelska mreža v prihodnosti še poveËevala.

Kljub velikim prednostim, ki jih prinašajo kabelski sistemi, je težava, ko pride do okvare na kablovodih. Napake ne vidimo, ker je kabel pod zemljo, in brez ustreznih merilnih instru-mentov lokacije okvare ne moremo doloËiti. Za odkrivanje teh napak smo do sedaj imeli na voljo nekaj manjših instrumentov in prenosni udarni generator, ki pa je bil bolj namenjen iskanju napak na nizkonapetostnih (NN) kablih. Pri odkrivanju napak na SN-kablih pa smo bili v kritiËnih situacijah mnogokrat odvisni od tuje pomoËi.

Z leti bo diagnostika kablov vse pomembnejša, saj vemo, da se vsi materiali starajo in bo zato potrebna sprotna diagnostika starejših kablov, v smislu zgodnjega odkrivanja oslabljenih delov kabelske izolacije. Z ustrezno diagnostiko lahko odkrijemo in odpravimo napako brez nepredvi-denih izpadov, kar dodatno prispeva h kakovost-ni oskrbi z elektriËno energijo naših odjemalcev, kar pa je v današnjem Ëasu zelo pomembno.

Že dlje Ëasa smo izpostavljali potrebo po naku-pu ustreznega merilnega vozila z vso potrebno opremo za iskanje napak na kablih, kabelskih plašËih, diagnostiko kablov in druge meritve. V letošnjem letu nam je nakup uspel. Pridobili smo kombinirano vozilo s pogonom na vsa štiri kole-sa in vgrajeno merilno in diagnostiËno opremo proizvajalca SEBA.

Foto

: Izto

k So

toše

k

Foto

: mag

. Mar

ko V

ilfan

ELGO, december 2011

1�

Odsev četrtletja

Merilni sistem omogoËa veliko variabilnosti. Merilni instrumenti delujejo kot samostojne enote ali kot del celotnega trifaznega merilnega sistema. Varnostna oprema v vozilu samodejno prepreËuje napake in pravoËasno opozarja na nevarne situacije ter po potrebi tudi izklopi in ozemlji merilni sistem.

Robusten in moËan visokonapetostni sistem omogoËa preizkušanje z DC-napetostjo do 80 kV. Srce je robustno visokonapetostno stikalo, ki ne zahteva vzdrževanja in je odporno na kratkostiËne obremenitve. V sistem je vgrajen tudi izžigalec z napetostjo do 15 kV. Kadar je potrebno vzeti v obzir prostorske in masne obre-menitve, lahko uporabimo v merilnem sistemu veËnamenske instrumente, kot je kombinacija VN preizkušanja in izžiganja. Prav tako je na voljo veË kombinacij DC-preizkusov, vkljuËno z VLF-testom. Udarni generator z napetostnim obmoËjem od 0 do 32 kV z zvezno nastavljivo napetostjo nudi energijo do 3500 J na vsakem podroËju. V merilnem vozilu je tudi oprema za makro in mikro lokacijo napak na plašËu kabla ter standardni napetostni preizkus plašËa z na-petostjo do 5 kV.

Poleg osnovnih instrumentov merilni sistem vsebuje tudi kvaliteten tonski generator za doloËanje trase kabla, identifikacijo iz snopa kablov in doloËanje poškodb na plašËu. Digitalni ehometer podpira vse metode makro lokacije,

avtomatsko prepoznavanje konca kabla in mesta okvare, opravljene meritve pa je možno shraniti v interni pomnilnik ali na USB-pomnilnik. Merilni sistem ima vgrajeno tudi enoto za stabilizacijo obloka in nekaj manjših instrumentov, kot so sprejemnik udarnega vala, tonski sprejemnik, instrument za iskanje zemljospojev za natanËno doloËanje napak na plašËu kabla …

Novo merilno vozilo

Seveda se s sodelavci v Službi za podporo obra-tovanju, oddelku za RTP, RP, DVS in meritve,

zavedamo, da bomo sedaj imeli tudi nekaj veË dela in odgovornosti, vendar pa nam je merilno vozilo velika spodbuda in motivacija za naprej, saj bomo z moderno opremo ter lastnim znanjem in izkušnjami še dodatno prispevali h kakovostni oskrbi z elektriËno energijo, kar pa je pomembno za celotno skupino Elektra Gorenjska.

Prva konferenca Tehnološke platforme za pametna omrežja

? Foto: Jurij Jerina

16.november - V prostorih Gospodarske zbor-nice Slovenije (GZS) je v sredini novembra potekala prva konferenca Tehnološke plat-forme za pametna omrežja. V družbi skoraj 40 podjetij, Ëlanov TP PO, smo tudi Gorenjci. »lane združuje skupen interes, to so pametna omrežja. Po uvodnih nagovorih evropskega komisarja Janeza PotoËnika, predsednika GZS Sama Hribarja MiliËa, predsednika slovenskega CIGRE-CIRED mag. Krešimirja BakiÊa in predsednika TP PO dr. Igorja PapiËa je bil na vrsti vsebinski del konference, ki je tokrat potekal v obliki okro-gle mize. K vsebini okrogle mize je pomem-bno prispeval tudi predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec. Diskusija med udeleženimi je ponovno pokazala, da je vse-binski okvir pametnih omrežij izredno širok ter da so pametna omrežja dejstvo in prihod-nost. Diskusija je dala tudi nekaj odgovorov na temo pametnih omrežij, izpostavljenih je bilo kar nekaj vprašanj na teme, kot so standardi, vloga države, financiranje projektov, pilotni projekti, poslovni modeli, korist neposred-nih odjemalcev, dolgoroËnost ekonomike in drugo. Konferenca je pokazala, da je še veliko neznank, pomembno pa je, da za njih vemo, ker le tako lahko zaËnemo enaËbo sploh reševati. Ob robu konference so imela sodelujoËa podjetja tudi možnost predstavitve svojih “pametnih” rešitev. Koristna so bila tudi medsebojna sreËan-ja in izmenjava mnenj. Udeležba je bila nad priËakovanji, saj je bilo na konferenci skoraj 180 udeležencev.

Udeleženci okrogle mize

ELGO, december 2011

Šolanje in prevzem merilnega vozila; od leve proti desni: Bojan BrezniËar, mag. Janez Smukavec, Viljem BonËa, Toni KavËiË (predstavnik podjetja SEBA v Sloveniji) in Marjan KavËiË

Odsev četrtletja

1�

Ljudje odprtih rok

? Alenka Andolšek

16. november - Sredi meseca novembra so v Narodni galeriji v Ljubljani podelili priznanja in zahvalne listine dobrotnikom, darovalcem in izjemnim osebnostim v akciji Ljudje odprtih rok.

Akcija Ljudje odprtih rok poteka pod okriljem revije Naša žena že od leta 1994. V njej pred- stavljajo humanitarno delovanje ljudi na ra-zliËnih podroËjih z željo, da bi postali navdih tudi drugim, hkrati pa se jim zahvalijo za njihovo plemenitost. Vsako leto posebna komisija izmed predlaganih kandidatov izbere dobrot-nika, darovalca in izjemno osebnost, bralci revije pa izmed vseh predlaganih še dobrega Ëloveka.

Komisija je za naj dobrotnico leta 2011 izbrala Danico Ozimic iz Mežice, za darovalca leta 2011 Novalija MuninoviÊa iz Šoštanja, za izjemno osebnost 2011 Majdo Struc iz Maribora, do-bri Ëlovek leta 2011 pa je po mnenju bralcev postala Nada VerbiË iz Ljubljane. Vsi ostali no-minirani posamezniki in podjetja, ki izkazujejo svojo dobroto na najrazliËnejše naËine so prejeli zahvalne listine. Med njimi je bila tudi skupina Elektro Gorenjska, ki skladno z dolgoletno tradi-cijo družbene odgovornosti pomaga lokalnemu okolju, v katerem deluje. Humanitarna dejanja, kot so pomoË Porodnišnici Kranj, Zavodu Korak, lani pa Zvezi SonËek, so naletela na pozitiven odziv in skupina Elektro Gorenjska je tako v letošnjem letu postala ena izmed kandidatk za darovalca leta. Zahvalne listine sta podeljevala minister za delo Ivan Svetlik in urednica revije Naša žena Marta KrpiË.

Zahvalna listina

Študentje s Fakultete za elektro- tehniko predstavili vtise s strokovne ekskurzije

? Alenka Andolšek

30. november - V okviru sponzorske in dona-torske strategije Elektro Gorenjska del sredstev namenja tudi v izobraževalne namene. Tako smo v letošnjem letu podprli študente ljubljanske fakultete za elektrotehniko in jim v mesecu maju pomagali pri izvedbi strokovne ekskurzije po deželah EU. Njihov glavni namen je bil spoznati elektroenergetsko opremo in objekte, kar jim bo v pomoË pri razumevanju elektroenergetskega sistema in z njim povezanih naprav.

Svoje vtise, spoznanja in primere dobrih praks z ekskurzije, ki je potekala po NemËiji, Nizozem-skem in Luksemburgu, so študentje predstavili predstavnikom Elektra Gorenjska na sedežu podjetja konec meseca novembra. Sprejel jih je izvršni direktor organizacijske enote Distribucij-sko omrežje mag. Edvard Košnjek, ob koncu predstavitve pa so jim razkazali tudi distribucij-ski center vodenja.

Študente je sprejel izvršni direktor OE Distribucijsko omrežje mag. Edvard Košnjek

Na strehah RTP objektov Elektra Gorenjska že Ëetrta sonËna elektrarna

? mag. Renata Križnar

30. november - Konec meseca je bil opravljen tehniËni pregled že devete lastne sonËne elektrarne, SE Radovljica 2, ki so jo v letošnjem letu zgradile Gorenjske elektrarne.

SonËna elektrarna nazivne moËi 15,84 kilovatov je že druga lastna sonËna elektrarna v Radovljici, nahaja se na strehi RTP Radovljica. S tem objek-tom ima Elektro Gorenjska na strehah že šest sonËnih elektrarn, ki so postavljene na strehe elektroenergetskih objektov (kar štiri na RTP objektih: Labore 1, Labore 2, Trata in Radovljica 2, ena je na strehi Krajevnega nadzorništva v

Radovljici, ena pa na strehi skladišË na Prim-skovem). Nova pridobitev bo letno proizvedla 16.553 kilovatnih ur, kar zadošËa za potrebe štirih gospodinjstev in pomeni kar 7.777 kg CO2 manj.

SonËna elektrarna na strehi RTP Radovljica 2

Kampanja NE-ODVISEN.SI

? Alenka Andolšek

30.novemberdo1.december - V Mestni obËini Kranj je v dneh od 30. novembra do 1. decembra potekala vseslovenska kampanja NE-ODVISEN.SI z naslovom Nariši nov dan.

Naj še enkrat povemo, da je NE-ODVISEN.SI program, ki otroke, mlade in odrasle osvešËa o razliËnih pasteh kemiËnih in nekemiËnih zas-vojenosti (npr. droge, tobak, alkohol, nepravilna uporaba raËunalnika, igre na sreËo, negativne informacije, hrana itd.) in jim predstavlja razliËne možnosti pomoËi ter spodbuja zdrav naËin življenja.

Kampanjo je v letošnjem letu podprlo tudi naše podjetje. Za osnovnošolce je program potekal 30. novembra in 1. decembra 2011 v Športni dvorani na Planini, in sicer loËeno in prilagojeno vsaki triadi osnovnošolcev posebej. Sodelovali so tudi priljubljeni posamezniki in vzorniki otrok. V Ëetrtek, 1. decembra 2011, ob 18.30 pa je bil v prostorih Mestne obËine Kranj družabni veËer Nariši nov dan, namenjen vsem staršem in odraslim.

VeËerno diskusijo je povezoval Bojan Kodelja, vodja kampanje NE-ODVISEN.SI, v sodelovanju z gosti veËera: Vlasto Nussdorfer, predsednico društva Beli obroË Slovenija, Mihom Kramlijem, vodjem centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, in predstavnico kriminalistiËne policije iz Kranja.

Dogodka se je udeležil tudi predsednik uprave Elektra Gorenjska, ki je bil ob zakljuËku letošnje kampanje vidno navdušen.

ELGO, december 2011

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Arh

iv G

oren

jskih

ele

ktra

rn

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Odsev četrtletja

1�ELGO, december 2011Fo

to: m

ag. R

enat

a Kr

ižna

r

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec na prireditvi Nariši nov dan, ki je potekala v Mestni obËini Kranj

Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka pomagali pri nakupu sobnega kolesa

? Foto: mag. Renata Križnar

1. december - V Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka so v prvem tednu decembra potekali razliËni dogodki ob njihovi 75. obletnici. V okviru dogodka, praznovanja za njihove stanovalce, ki je bil 1. decembra, so predstavniki skupine Elektro Gorenjska - mag. Bojan Luskovec, mag. Ambrož Bogataj in Rudolf Ogrinc - centru predali v uporabo sobno kolo za hendikepirane osebe. Skupina Elektro Gorenjska je tudi v letošnjem letu denar names-to za nakup poslovnih daril namenila dvema organizacijama - Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka in Društvu SonËek Zgornje Gorenjske z Jesenic.

Ob zakljuËku leta v obratovanje vkljuËeni tudi dve lastni sonËni elektrarni Gorenjskih elektrarn na strehe osnovnih šol na Gorenjskem

? mag. Renata Križnar

8. december - V mesecu decembru je bilo tehniËno pregledanih veË novih sonËnih elektrarn, med njimi je bil 8. decembra tehniËni pregled sonËne elektrarne, ki so jo v letošnjem letu postavili predstavniki Gorenjskih elektrarn na strehi OŠ ŠenËur. SonËna elektrarna, na-zivne moËi 241,41 kilovatov, je najveËja sonËna elektrarna, ki so jo Gorenjske elektrarne postavile na strehi javnega objekta. Letno bo sonËna elektrarna proizvedla 253.480,50 kilovatnih ur elektriËne energije.

Prav tako je bil 8. decembra tehniËni pregled sonËne elektrarne moËi 100 kilovatov na strehi osnovne šole Jela JanežiËa in Ivana Groharja. Letno bo sonËna elektrarna proizvedla 109.337 kilovatnih ur elektriËne energije, ob tem pa bo prihranila 75.443 kg CO2 v ozraËje.

Gorenjske elektrarne so do danes tako postavile lastne sonËne elektrarne na strehe osnovnih šol v Križah, v Preddvoru in na strehe hlevov Bioteh-niËnega centra Naklo. Izvajalni inženiring so v letošnjem letu izvajale tudi za sonËno elektrarno, postavljeno na strehi OŠ Besnica.

SonËna elektrarna na strehi OŠ ŠenËur

SonËna elektrarna na strehi OŠ Jela JanežiËa in

Ivana Groharja

Slavnostna podelitev osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje

? mag. Renata Križnar

8.december - V Cankarjevem domu v Ljubljani je potekala slavnostna podelitev osnovnih certifikatov Družini prijazno podjetje. Letos je osnovne certifikate Družini prijazno podjetje pridobila že Ëetrta generacija podjetij in orga-nizacij, ki so se odloËila, da še izboljšajo možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja svojih zaposlenih.

Zbrane je nagovoril minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, ki je predsedniku uprave Elektra Gorenjska, mag. Bojanu Luskovcu, podelil osnovni certifikat.

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec podeljuje sredstva direktorici centra, Silvi Košnjek

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Izto

k Je

nko

Foto

: Rud

olf O

grin

c

1�

Znanje je moč

Vsakodnevno se sreËujemo s težavami pri umešËanju elektroenergetske infrastrukture v prostor. Vendar pa se pri tem lahko pohvalimo, da sta mag. Borut ZemljariË in mag. Marjan Jerele izoblikovala novo tehnološko rešitev - kompaktirani daljnovod. Prednost takšnega daljnovoda predstav-lja izkorišËanje obstojeËe trase daljnovoda, s Ëimer se v prostor vnaša Ëim manj sprememb, ki bi bile za ljudi moteËe.

S kompaktiranim daljnovodom se objekti oziroma infrastruktura umešËa na tehnološko sodoben in okoljevarstveno prijaznejši naËin, kar veliko prispeva tudi k varovanju okolja ter k ohranjanju Ëim bolj nespremenjene naravne in krajinske slike.

Samo leto in pol so potrebovali, da so od idej in študij prešli na konkretna dejanja. Kot pilotni projekt je kompaktirani daljnovod prviË uporabljen pri rekonstrukciji 35 kV daljnovoda Jesenice-Kranjska Gora, ki je bil zgrajen leta 1971 v dolžini 20 kilometrov. Enosistemski daljnovod je bil zgrajen v kombinaciji nosilnih lesenih drogov (skupaj 103) ter jeklenih predalËnih stebrov (skupaj 27). Opremljen je bil z razliËnimi vodniki, pretežno 70/12 ACSR, deloma 95/15 ACSR in 120/20 ACSR.

O rekonstrukciji 35 kV daljnovoda Jesenice-Kranjska Gora z uporabo novega kompaktiranega daljnovoda smo se pogovarjali z mag. Marjanom Jereletom in mag. Borutom ZemljariËem.

1. Zakakšnorekonstrukcijoješlopri35kVdaljnovoduJesenice-KranjskaGora?Pri rekonstrukciji 35 kV daljnovoda Jesenice-Kranjska Gora smo zamenjali tri obstojeËe daljnovodne stebre z novim kompaktiranim daljnovodom. Gre za jeklene poligonalne stebre, ki so bolj estetski in bolj sovpadajo z okoljem. Na tem mestu smo želeli preizkusiti novo tehnologijo.

2. Namlahkoopišete,kakojevidetikompaktiranidaljnovod.Kateresonjegoveprednostiinizboljšave?Kompaktirani daljnovod predstavlja povsem novo tehnologijo. Življenjska doba daljnovoda znaša tudi veË kot 50 let. Spremembe so tudi v rekonstrukciji glave. Vodi so vpeti neposredno na izolacijo, ki pa je hkrati tudi nosilni element daljnovoda. Prednost je v tem, da se pridobi na manjši širini, manjša je zasedba daljnovodnega koridorja in manjši so elektromagnetni vplivi. Uporabljeni so togi izolatorji, ki so moËnejši in konstrukcijsko narejeni nekoliko drugaËe.

3. KolikoËasasotrajalagradbenainmontažnadelakompaktiranegadaljnovoda?Gradbena in montažna dela kompaktiranega daljnovoda so bila izvedena zelo hitro. Betoniranje temeljev na obstojeËih stojnih toËkah je potekalo teden dni. Stebri so bili montirani v enem dnevu, saj so monterji stebre samo sestavili skupaj, jih postavili pokonci, privijaËili na prej vgrajene sidrne elemente, montirali izolatorje, obesni material in demontirani vodnik.

S kompaktiranim daljnovodom do lažjega umešËanja elektroenergetskih objektov v prostor ? Alenka Andolšek

Postavitev kompaktiranega daljnovoda v sliki, avtor fotografij mag. Marjan Jerele

ELGO, december 2011

1�

Znanje je moč

4. Kakšnetežaveselahkopojavijopriobratovanju?VeËjih težav ne priËakujemo, lahko pa seveda vpliva višja sila, kot je npr. padec drevesa oziroma vej na vodnike in podobno. Trasa namreË poteka po gozdnatem obmoËju in v preteklosti je prihajalo do številnih izpadov 35 kV daljnovoda Jesenice-Kranjska Gora. Nov tip stebra in nov naËin temeljenja bosta pripomogla k veËji zanesljivosti dobave elektriËne energije.

5. Kaj ste še pridobili s postavitvijo kompaktiranega daljnovoda natrasiJesenice-KranjskaGora?V primeru 35 kV daljnovoda Jesenice-Kranjska Gora je bil izhodišËe star, obnove potreben daljnovod, ki smo ga nadgradili. Gre za enosistemski daljnovod, zato so novi stebri relativno vitki in imajo v spodnjem delu maksimalno širino 45 centimetrov. To ni veliko veË kot pri prejšnjem daljnovodu, ko so bili leseni stebri dvojne izvedbe.

Zasedba prostora za temelje stebrov je praktiËno enaka, kar je bilo še zlasti pomembno pri pridobivanju služnosti lastnikov zemljišË. Rekonstruirani daljnovod je tako le nekoliko višji, saj je potencialno že pripravljen za obra-tovanje na 110 kV napetostnem nivoju. S tem se je ustrezno podaljšala življenjska doba daljnovoda, hkrati pa tudi poveËala njegova prenosna moË.

6. Kakšenjebilodzivokoliškihprebivalcev?Nova stojna mesta stojijo že štiri mesece in v tem Ëasu nismo prejeli nobenih pritožb oziroma pripomb okoliških prebivalcev. Pritožb ni bilo niti med delom. Vse to potrjuje, da smo presegli dosedanje projektantske rešitve v našem prostoru.

Prav zaradi negativnih izkušenj pri umešËanju elektroenergetske infra-strukture v prostor smo se projektanti želeli približati ljudem s pristopom, ki bo Ëim bolj sprejemljiv za vse.

7. Kje vse se lahko uporablja nova tehnologija kompaktiranegadaljnovoda?Nova tehnologija kompaktiranega daljnovoda je uporabna za rekonstruk-cije in za novogradnje razliËnih napetostnih nivojev. Pri višjih napetostnih nivojih je zaradi drugaËnih vodnikov treba temu ustrezno nadgraditi le nosilne stebre v moËnejše, tehnologija pa ostaja enaka.

Za zakljuËek naj navedemo naslednja kljuËna dejstva, ki so bila ugotovljena ob zakljuËku rekonstrukcije in bodo pozitivno vplivala na nadaljnja dela na tem podroËju:

• Inovativen pristop ob optimiziranem elektroenergetskem naËrtovanju je omogoËil pripravo sodobne tehnološke rešitve.• Dosledno upoštevanje zahtev umešËanja tovrstnih objektov v prostor in obdelava razliËnih tehnoloških rešitev je omogoËilo optimalno izvedbo konstrukcije stebra tako v stilskem kot v konstrukcijskemu pogledu.• Uspešno pridobivanje služnostnih pogodb z lastniki zemljišË v varoval- nem pasu daljnovoda je temeljilo na ustreznem informiranju in vrednotenju odškodnin v skladu z veljavno prakso.• Gradbena dela so bila izvedena v najkrajšem možnem Ëasu praktiËno brez vplivov na okolico. • Elektro montaža treh stebrov z napenjanjem vodnika je trajala le en dan, glede na izkušnje pa bo ta Ëas v prihodnje še krajši.• Za izvedena dela smo pridobili pozitivno strokovno oceno Elektroinštituta Milan Vidmar Ljubljana, kar predstavlja osnovo za pridobitev uporabnega dovoljenja.• Uspešno je bil opravljen tehniËni pregled energetskega inšpektorja IRSER.• V celotnem Ëasu izvedbe nismo prejeli nobene pritožbe oziroma pripombe na naše delo.• Pridobljene pozitivne izkušnje predstavljajo pomembno osnovo za nadaljevanje dela.

ELGO, december 2011

�0

Standardi kakovosti

24. in 25. oktobra so v družbi Elektro Gorenjska, d. d., potekale naslednje zunanje presoje sistemov vodenja:• obnovitvena presoja - ISO 9001 : 2008• redna presoja - ISO 14001 : 2004 • redna presoja - BS OHSAS 18001 : 2007.

Presojo je izvajala certifikacijska hiša SIQ iz Ljubljane pod vodstvom Igorja Bizjaka. Ostali Ëlani presojevalske ekipe so bili še mag. Alojz Bitenc, dr. Slavko Plazar in Marjan Velepec.

Urnik poteka presoje je zajel tako vodenje družbe kot tudi delovanje vseh treh sistemov (SVK, SRO in VZD). Poleg omenjenih podroËij so bila presojana še podroËja projektiranja, vzdrževanja, kadrovskega delovanja, vodenja, obratovanja in dostopa do distribucijskega omrežja, skladišËnega poslovanja, arhiviranja dokumentov, vzdrževanja mehanizacije in vozil ter podroËje koordinacije in vodenja investicij. Presoja ni potekala samo na lokaciji družbe, temveË tudi na dislociranih enotah. Letošnja presoja je preverjala delovanje vseh sistemov na naslednjih lokacijah: Krajevno nadzorništvo Jesenice in Kranjska Gora, Krajevno nadzorništvo Škofja Loka in Medvode, Krajevno nadzorništvo Radovljica in Bled in Krajevno nadzorništvo Kranj. Urnik poteka presoje je na voljo v dokumentnem arhivu (EBA) pod številko ead - 611947.

Presojevalska ekipa ni ugotovila nobenega neskladja, podala pa je 38 priporoËil, od tega 24 s podroËja Sistema vodenja kakovosti (SVK), 6 s po-droËja Sistema ravnanja z okoljem (SRO) in 8 s podroËja Sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu (VZD). Podano poroËilo je na voljo v dokumen-tnem arhivu (EBA) pod številko ead - 616466, v nadaljevanju pa posredu-jem nekaj kljuËnih ugotovitev:

PodroËje vodenja družbe:• V letošnjem letu je prišlo do veËjih organizacijskih sprememb, saj se je med drugim izËlenilo podroËje prodaje elektriËne energije. Vodstvo je izdalo in posredovalo PriroËnik za zaposlene, s katerim so zaposlene seznanili s spremembami v organizaciji in predvsem s spremembami, ki jih prinaša izËlenitev dejavnosti prodaje. Neposreden stik z zaposleni- mi je zagotovljen tudi z letnimi razgovori, ki so se že uveljavili in so dobro sprejeti tudi na dislociranih enotah.• V letošnjem letu se je število zaposlenih zmanjšalo tudi zaradi upokojitev (okoli 40 zaposlenih). Ker smo zaradi teh odhodov zaposlili le približno tretjino novih zaposlenih, so bile nekatere naloge prerazporejene.• Organizacija se je odloËila, da bo izvajanje svojih procesov podprla tudi s celovitejšim obvladovanjem tveganj. Ta proces poteka v sodelovanju z zunanjim partnerjem.• Z letošnjim letom smo ponovno vzpostavili svete za ravnanje z okoljem in svete za varnost in zdravje pri delu. Ti se sestajajo kvartalno ali pogosteje, Ëe je to potrebno. Oba skrbnika (za SRO in za sistem VZD), ki sveta vodita, sta hkrati Ëlana odbora za kakovost, kar omogoËa neposreden prenos pereËe problematike do širšega vodstva.• Organizacija je prenovila svoje intranetne strani, kjer so sistemska podroËja pregledno urejena. Po podroËjih so razvidni sistemski doku- menti, podroËna zakonodaja, sreËanja obeh svetov itd.

PodroËje sistema vodenja kakovosti:• Zaradi prenosa nekaterih dejavnosti v hËerinske družbe se je število procesov zmanjšalo (izËlenitev OE Nakup in prodaja).• Presojevalci so pohvalili razliËne inovativne pristope in informacijske rešitve za izboljšano obvladovanje procesov.• Vzpostavljena je tudi informacijska povezava tehniËnih podatkov, ugotovitev o pregledih in posegih na omrežju ter napravah z grafiËnim modelom v okviru aplikacije SDMS (Spatial Data Management System). V okviru E-Križanke je vzpostavljeno planiranje in spremljanje investicijskih, vzdrževalnih in obratovalnih aktivnosti. Uvedeno je tudi ažurno dopolnjevanje shem elektriËnega omrežja z vsemi spremem- bami. Sheme se redno posredujejo dežurnemu osebju.• Ugotavljanje zadovoljstva odjemalcev med drugim poteka na osnovi informacij, ki jih prejme klicni center, in na osnovi vpisov v knjige pritožb in pohval.

PodroËje sistema ravnanja z okoljem:• Nova sestava Sveta za ravnanje z okoljem preko svojih Ëlanov (10 oseb) zagotavlja, da so v tem svetu smiselno zastopana vsa kljuËna podroËja (npr. pravna funkcija, sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, finance, razvoj, sistem vodenja, skrbniki okoljskih vidikov).• Trenutno je aktivnih deset okoljskih programov, med katerimi se jih veËina nadaljuje iz predhodnega obdobja. Kot nov program je bil potrjen program za ustreznejše obvladovanje vseh vrst odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju pisarniških del. Tudi ta program je oblikovan po ustaljeni metodi, tako da se deli na konkretnejše aktivnosti, odgovorne osebe itd.• V zadnjem obdobju okoljskih izrednih razmer ni bilo. Vzpostavljen je sistemski dokument Navodila za ukrepanje v primeru izrednih razmer (25. 9. 2006), ki je nadgrajen še z drugimi izvedbenimi navodili za razliËne primere izrednih razmer (npr. izlitij olja, goriva ipd.).

PodroËje sistema varnosti in zdravja pri delu:• Spremembe ocene tveganja so trenutno v teku. Izdana je bila revizija Izjave o varnosti z oceno tveganja. V povezavi s tem so se elektro- monterji, ki bodo izvajali dela pod napetostjo, šolali na Hrvaškem.• V teku je še nekaj programov iz prejšnjega obdobja. Tako pri programu za zmanjšanje nevarnosti zaradi osamljenih delovnih mest še išËemo ustrezno tehniËno rešitev. Prav tako nadaljujemo s programom za zmanjšanje nevarnosti pri izvajanju pisarniških del, v okviru katerega smo nabavili nove stole in s tem pripomogli k boljši ergonomski ureditvi delovnih mest. Kot nov program so oblikovali program za izboljšanje požarne varnosti v poslovnem objektu, ki poleg tehniËnih sredstev predvideva še izvedbo evakuacijske vaje v letu 2012.• Delovni prostori na nadzorništvih so urejeni in s strani zaposlenih je prepoznana visoka stopnja okoljskega zavedanja ter zavedanja glede zahtev podroËja varnosti in zdravja pri delu. S strani vseh zaposlenih se letno izvede pregled delovne in osebne varovalne opreme, kar se dokumentacijsko potrdi.• V letošnjem letu so bile na predpisan naËin podane štiri prijave nevarnih pojavov, na osnovi katerih so bili oblikovani ukrepi. Prav tako je organizacija ukrepala na osnovi nezgod. Na uËinkovitost minulih aktivnosti kažeta kazalnika za resnost in pogostost nezgod, oba sta namreË v upadu. Zaradi boljšega obvladovanja razliËnih ukrepov (tudi

Zunanja presoja sistemov vodenja 2011 ? Mojca Kremsar

ELGO, december 2011

�1

Foto

: Arh

iv E

kvlil

ib In

štitu

t

Standardi kakovosti

ukrepov, ki izhajajo iz ocene tveganja) trenutno vzpostavljamo aplika- cijo za vodenje ukrepov. S tem bomo izboljšali pregled nad ukrepi, pred vsem pa olajšali spremljanje ukrepov trajnega znaËaja.

Z veseljem sporoËamo, da smo 23. septembra 2011 prejeli sklep revizor-skega sveta o podelitvi osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje, ki velja za skupino Elektro Gorenjska.

SveËana podelitev osnovnih certifikatov Družini prijazno podjetje je tako potekala 8. decembra 2011 v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani, v okviru strokovno-družabne prireditve Certifikat Družini prijazno podjetje 100+, na kateri je Ekvilib Inštitut obeležil vkljuËitev veË kot sto slovenskih podjetij in organizacij v pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje. S strani podjetja Elektro Gorenjska so se podelitve udeležili Mojca JelovËan, Mojca Kremsar, mag. Mateja Nadižar Svet in predsednik uprave mag. Bojan Luskovec. Osnovni certifikat je podeljeval minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, prevzel pa ga je predsednik uprave mag. Bojan Luskovec.

Projekta družini prijazno podjetje smo se lotili letošnjo pomlad, natanËne-je 1. 5. 2011. V ta namen je bila ustanovljena projektna skupina, katere Ëlani so bili: Mojca JelovËan (predsednica), Mojca Kremsar (namestnica predsednice), Nina Petric (Ëlanica), Metka Juvan (Ëlanica), Irena Jekovec (Ëlanica), Jani Klužar (Ëlan), Borut Jereb (Ëlan), Marko Vilfan (Ëlan), Klemen Romih (Ëlan) in Roman Bratun (Ëlan). V postopku je projektna skupina izbrala 14 ukrepov, ki jih mora implementirati v svoj sistem delovanja v roku treh let.

Seznamukrepovgledenaletovpeljave:

Za prejeta priporoËila mora družba Elektro Gorenjska, d. d., najkasneje v roku treh mesecev podati poroËilo o izvedenih ukrepih, katere primernost izvedbe bodo presojevalci preverili ob ponovni presoji sistemov, ki bo predvidoma oktobra 2012.

Dva izmed ukrepov, ki smo ju že vpeljali, smo vam predstavili v septembr-ski številki internega Ëasopisa ELGO. Implementacija preostalih ukrepov bo sledila glede na terminski plan, ki ga je potrdil revizorski svet. Podrobnejši pregled plana si lahko pogledate v dokumentnem sistemu (EBA) pod številko ead - 598931 ali na intranetni strani http://sredisce/standardiKakovosti/druzina/default.aspxkjer boste našli najnovejše informacije s podroËja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec ob prejetju osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje

Skupina Elektro Gorenjska - družini prijazno podjetje ? Mojca Kremsar

Št. ukrepa Ukrep - naziv »as zaËetka aktivnosti Predvideno leto vpeljave

Ukrep 5 Fiksni osrednji delovni Ëas z izbiro prihoda in odhoda zakljuËeno 2011

Ukrep 6 Otroški Ëasovni bonus zakljuËeno 2011

Ukrep 1 Komuniciranje z zaposlenimi september-december 2011 2011

Ukrep 2 Komuniciranje z zunanjo javnostjo september-december 2011 2011

Ukrep 4 Izobraževanje in informiranje za vodilne za podroËje usklajevanja dela in družine

september-december 2011 2011

Ukrep 8 PooblašËenka za vprašanja usklajevanja dela in družine september-december 2011 2011

Ukrep 9 Delovna sreËanja november-december 2011 2012

Ukrep 10 Druženje med zaposlenimi januar-marec 2012 2012

Ukrep 12 Obdaritev novorojenca november 2011 2012

Ukrep 14 Varstvo šolskih otrok in poËitniška ponudba januar-marec 2012 2012

Ukrep 3 Mnenjske raziskave med zaposlenimi marec-maj 2013 2013

Ukrep 7 Ukrepi za varovanje zdravja - aktivni preventivni oddih januar-april 2012 2013

Ukrep 11 Ocenjevanje vodij s strani podrejenih maj 2012 2013

Ukrep 13 Psihološko svetovanje in pomoË januar 2012 2013

ELGO, december 2011

��

Iz Elektro Gorenjska Prodaja

Elektro Gorenjska Prodaja nadaljuje tradicijo družbene odgovornosti skupine Elektro Gorenjska. V sezoni 2011/2012 je Elektro Gorenjska Prodaja kot zlati sponzor postal partner s Košarkarskim klubom Triglav Kranj, ki predstavlja vodilno košarkarsko sredino v gorenjski regiji. Na novinarski konferenci 27. oktobra 2011, ki je potekala na sedežu podjetja Elektro Gorenjska, so predstavili razvoj in naËrte kluba, katerega Ëlanska ekipa ima ime po podjetju Elektro Gorenjska Prodaja.

Z izbranim sponzorstvom želi podjetje Elektro Gorenjska Prodaja spodbu-jati družbeno odgovornost in skrb za razvoj mladih v športu, ki se v okviru delovanja skupine Elektro Gorenjska sicer izraža že veË kot 45 let. Elektro Gorenjska Prodaja želi s sponzoriranjem košarkarskega kluba zaokrožiti svojo povezanost z lokalnim okoljem v skladu z aktivnostmi skupine Elektro Gorenjska in še naprej aktivno prispevati k razvoju lokalnega okolja.

Predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec je uvodoma poudaril zavezanost in odgovornost skupine Elektro Gorenjska do vseh svojih deležnikov, še posebej okolja, v katerem skupina deluje. Povedal je: “Skupina Elektro Gorenjska je v preteklih letih uspešno krmarila med zahtevnimi spremembami trga, zakonodaje, normativov in okoljskih dejavnikov. Naš uspeh dokazujejo tudi naši poslovni rezultati. Verjamem, da smo bili uspešni tudi zato, ker smo odgovorni do lastnikov, zaposlenih, odjemalcev in do okolja. In vesel sem, da tudi naše novo, hËerinsko po-djetje, Elektro Gorenjska Prodaja, sledi tradiciji in odgovornosti skupine, kar se izkazuje tudi z današnjo priložnostjo.”

Kot je poudaril direktor podjetja Elektro Gorenjska Prodaja Iztok Sotošek, si želijo, da bi ljudje podjetje povezovali tudi z zdravim naËinom življenja. Za sponzoriranje košarke so se odloËili zato, ker je dostopna vsakomur in ker v njenem razvoju vidijo velik potencial. S podporo KK Elektro Gorenj-ska Prodaja bo košarka na Gorenjskem ponovno prepoznana po kakovosti kluba in priljubljenosti, zato menijo, da je prav, da mladim košarkarjem omogoËijo dobre pogoje za treninge in tekmovanja. Z odgovornostjo do lokalnega okolja želijo aktivno prispevati k dinamiki in razvoju regije in tako bodo korak bližje njihovim skupnim ciljem.

Predsednik kluba Franci Podlipnik je na novinarski konferenci povedal, da so sponzorska sredstva za njih kljuËnega pomena, saj prav vsem Ëlanom kluba omogoËajo še kvalitetnejše treninge in optimalnejše pogoje za delo in doseganje dobrih rezultatov. V veliko veselje jim je, da je mlado podjetje Elektro Gorenjska Prodaja, ki ima prav tako velike poslovne izzive, v njih prepoznalo športno znamko, da bodo skupaj v naslednjih letih še uspešnejši na športnem in poslovnem podroËju.

KK Elektro Gorenjska Prodaja se v novo sezono podaja z ambicioznimi naËrti, s katerimi želijo okrepiti ekipo in pozicionirati klub na višjo raven, kot jo dosega v tem trenutku. Klub, iz katerega so vedno prihajali številni odliËni košarkarji, med njimi Gregor FuËka, Marko MiliË, Gregor Hafnar, Roman Horvat, Marko Tušek, Dragiša Drobnjak, Darijo KrejiË, se bo s po-moËjo sponzorja Elektra Gorenjska Prodaja še bolj razvijal v enega izmed

najpomembnejših slovenskih košarkarskih klubov. Novega sodelovanja med KK Triglav Kranj in podjetjem Elektro Gorenjska Prodaja so se zato razveselili tudi številni drugi podporniki slovenske košarke.

Novinarska konferenca ob podpisu sponzorskega sodelovanja med Elektro Gorenjska prodaja in Košarkarskim klubom Triglav Kranj

Marko MiliË, legenda slovenske košarke, je ob tem povedal: “Vesel sem, da se je v Kranju združila skupina ljudi, ki bo ob sebi zbrala vse košarkaško talentirane otroke in se odloËila, da jim pokaže pravo pot pod koši, jih odvrne od posedanja po kavarnah in druženja na ulicah ter jim dokaže, da je prava droga žoga in igra, imenovana košarka. »eprav sem igral v NBA, pri KK Real Madrid in številnih drugih klubih v tujini, me na neobremenjeno mladost in prijatelje iz Triglava vežejo najlepši spomini moje kariere. Upam, da bodo imele priložnost doživeti kaj takega tudi generacije mulcev za nami, ob tem pa jim želim tudi veliko sreËe in uspeha pri projektu nove generacije kranjske košarke. Ko poleti zakljuËim sezono v Italiji, se oglasim na basket.”

Elektro Gorenjska Prodaja in Košarkarski klub Triglav Kranj skupaj za razvoj športa v gorenjski regiji ? mag. Renata Križnar

Foto

: Arh

iv K

K Tr

igla

v Kr

anj

ELGO, december 2011

��

Iz Elektro Gorenjska Prodaja

Oktobra smo pet odjemalcev razveselili z brezplaËno elektriËno energijo za eno leto v vrednosti 237 evrov.

Sestavni del obvestila o izloËitvi tržnega dela iz Elektra Gorenjska v samostojno podjetje Elektro Gorenjska Prodaja je bila tudi nagradna igra Podarimo elektriko za eno leto, s katero smo želeli pritegniti pozornost odjemalcev in opozoriti na najbolj oËitno spremembo, in sicer na ime in znak novega podjetja. Na nagradnem kuponu smo objavili znake v rdeËi, oranžni in zeleni barvi, med katerimi je bilo treba izbrati pravi znak Elektra Gorenjska Prodaja.

Nagradna igra je trajala od 7. septembra do 24. oktobra 2011. Med 10.474 prejetimi kuponi smo v Ëetrtek, 27. oktobra 2011, v skladu s pravili in pogoji sodelovanja v nagradni igri Podarimo elektriko za eno leto izžrebali 5 nagrajencev, ki so pravilno ugotovili, da je pravi znak podjetja Elektro Gorenjska Prodaja oranžne barve.

Odjemalci, ki bodo prejeli elektriko za eno leto v vrednosti 237 evrov, so:1. Stane BalantiË, Duplje 2. Simon »ebulj, Jesenice 3. Ivan HrkaË, Naklo4. Jože Košir, Kranj 5. TonËka Kristan, TržiË.Nagrajence smo o prevzemu nagrade obvestili po pošti.

V zaËetku novembra je v Mariboru v hotelu Habakuk potekala dvodnevna mednarodna konferenca o distribuciji, prenosu in trgu elektriËne energije - Energija 11. Dogodek, že sedmi po vrsti, velja za enega najodmevnejših energetskih strokovnih dogodkov v jugovzhodnem delu Evrope.

Prvi dan konference je bil namenjen vprašanjem usmeritve nove energet-ske investicijske politike; predstavljeni so bili tehnološki izzivi, ki Ëakajo energetiko v prihodnje.

Drugi dan konference je bil namenjen tržnim vsebinam. Potekala je raz-prava o prihodnosti maloprodajnega trga z elektriËno energijo, ki jo je vodil Jani Soršak, nekdanji direktor urada za konkurenco. Na razpravi so sodelovali predstavniki hËerinskih družb štirih distribucijskih podjetij ter predstavnika Petrola in družbe Gen I. Dejstvo je, da je maloprodajni trg elektriËne energije v Sloveniji majhen, vendarle je v zadnjem Ëasu zaznati precejšen napredek, saj se pojavlja vse veË družb za trženje elektriËne energije. To vsekakor vpliva na porast konkurence in dvig kakovosti storitev posameznih ponudnikov. SodelujoËi so predstavili svoj pogled na razvoj trga in priložnosti za lasten razvoj. Glede na majhnost trga je v prihodnje vsekakor priËakovati povezovanje posameznih igralcev na trgu.

Iztok Sotošek, direktor Elektra Gorenjska Prodaja, je med drugim predstavil izkušnje v postopku izËlenitve. Ta družba se je namreË prva med vsemi

Vrednost nagrade je izraËunana na osnovi podatkov StatistiËnega urada Republike Slovenije za referenËno gospodinjstvo v Sloveniji, ki v povpreËju porabi 10,85 kWh elektrike na dan, od tega eno polovico v veËji in drugo polovico v manjši tarifi. Vrednost porabe elektrike referenËnega gospo-dinjstva je izraËunana po ceniku organizatorja nagradne igre za Osnovni paket 2 oziroma 3 in znese 237 evrov. Znesek vkljuËuje strošek elektrike in DDV, ne vkljuËuje pa prispevkov za uporabo omrežij in drugih dodatkov na raËunu za elektriko.

Nagrajence sta izžrebala direktor Iztok Sotošek in vodja prodaje gospodinj- skim odjemalcem mag. Milan Košir

petimi podjetji izËlenila iz distribucijskega podjetja. Poudaril je, da se Elektro Gorenjska Prodaja intenzivno pripravlja na vstop na druge povezane trge (kot je, na primer, trg plina). Osnova za to je ustrezen informacijski sistem, ki ga je družba priËela razvijati v zaËetku letošnjega leta in bo pripravljen do konca leta.

Iztok Sotošek, direktor Elektra Gorenjska Prodaja, je na konferenci predstavil izkušnje v postopku izËlenitve. Vir:http://www.energija11.si/utrinki.php

Foto

: Mat

eja

Purg

ar

ZakljuËek nagradne igre Podarimo elektriko za eno leto ? Mateja Purgar

Energija 11 ? Karmen Šmon

ELGO, december 2011

Iz Gorenjskih elektrarn

��

Pred dobrim letom je vodenje hËerinske družbe Gorenjske elektrarne prevzel Aleš Ažman. V letu 2011 so tako zaËeli z intenzivnim širjenjem proizvodnih kapacitet z namenom poveËati in diverzificirati proizvodnjo elektriËne energije.

Samo v letošnjem letu so zgradili kar pet lastnih sonËnih elektrarn. Prvo so postavili na strehi skladišËa Elektra Gorenjska na Primskovem, ki so jo v obratovanje vkljuËili konec julija 2011. Konec leta so v obratovanje vkljuËili še ostale štiri sonËne elektrarne. Na strehi RTP Radovljica od 30. novembra že obratuje sonËna elektrarna moËi 15,84 kW, 8. decembra so izvedli teh-niËni pregled sonËne elektrarne na strehi OŠ ŠenËur in sonËne elektrarne na strehi osnovnih šol v Škofji Loki.

Na strehi Osnovne šole ŠenËur se nahaja najveËja sonËna elektrarna na javni ustanovi moËi 241,4 kW, ki je v lasti Gorenjskih elektrarn; na strehah osnovne šole Jela JanežiËa in Ivana Groharja pa se nahaja sonËna elektrar-na moËi 100 kW.

SonËna elektrarna na strehi Osnovne šole Jela JanežiËa

SonËna elektrarna na strehi Osnovne šole ŠenËur

Zagotovo so najbolj ponosni na sonËno elektrarno, ki so jo postavili na strehe skladišË poslovnega sistema MERKUR KRANJ v Naklem, moËi kar 800 kW, ki so jo v obratovanje vkljuËili 15. decembra. Ob tem se lahko pohvalijo, da je realizacija od podpisa pogodbe do postavitve modulov

na streho skladišËa Merkur potekala rekordno hitro, in sicer manj kot 20 dni. Izgradnja SE Merkur je prvi projekt skupnega sodelovanja Gorenjskih elektrarn s pomembnim poslovnim subjektom na drugi strani, ki je v sonËni elektrarni prepoznal koristne uËinke. V MERKURJU so odloËitev takole pojasnili: “V skladu z optimizacijo smo tudi pri velikih strešnih površinah našli možnost, ki prinaša dodatne prihranke oziroma celo prihodke in prispeva k obnovljivim virom energije.”

Družba bo tudi v prihodnje krepila svojo prisotnost na podroËju inženiringa sonËnih elektrarn. Lani so tako izvedli šest takih projektov, letos pa tri. V prihodnjem letu ocenjujejo, da bodo na novo zgradili med 500-1000 kW moËi, ki jih bodo pridobivali iz sonËnih elektrarn. Zaradi slabših podpor pa ocenjujejo, da delež izgradnje sonËnih elektrarn v prihodnje ne bo rastel s tako hitrostjo kot v zadnjih treh letih. Glede na trende razvoja v tej panogi se priËakuje, da bo izgradnja sonËnih elektrarn ekonomsko upraviËena brez podpor pri zagotovljenem odkupu elektriËne energije v petih letih.

GradnjasonËnihelektrarnpoletihLeto 2005: streha KN Radovljica, moËi 16,3 kWLeto 2006: streha RTP Labore, moËi 36 kWLeto 2007: strehe hlevov na BC Naklo, moËi 89,8 kWLeto 2008: streha na OŠ Preddvor, moËi 60,2 kWLeto 2008: streha na OŠ Križe, moËi 80,4 kWLeto 2009: streha RTP Škofja Loka, moËi 43,7 kWLeto 2010: streha na RTP Labore 2, moËi 23,03 kWLeto 2011: streha skladišË Primskovo, moËi 35,1 kWLeto 2011: streha na RTP Radovljica, moËi 15,84 kWLeto 2011: streha skladišË Merkur Kranj, moËi 800 kWLeto 2011: streha na OŠ ŠenËur, moËi 241,4 kWLeto 2011: streha na OŠ Jela JanežiËa in streha OŠ Ivana Groharja, moËi 100 kW

Skupaj imajo tako kar 12 sonËnih lastnih elektrarn moËi 1.500 kW, v katerih bodo proizvajali kar med 1.500.000 kWh in 1.700.000 kWh elektriËne energije letno.

SonËna elektrarna Merkur

Na strehi skladišËa podjetja Merkur je namešËenih 2.856 fotonapetostnih (PV) modulov kitajskega proizvajalca Suntech STP280-24/Vd, skupne moËi 799,68 kWp. Moduli so izdelani iz 72 celic polikristalnega silicija, kar zago-tavlja izkoristek 14,4 % pri standardiziranih testnih pogojih STC (Standard Test Conditions). PV-generator je namešËen pod kotom 21° in iz južne lege izmaknjen za 45°. Moduli so namešËeni na nosilno podkonstrukcijo Tectoflat, ki omogoËa namestitev generatorja brez pritrjevanja v strešno konstrukcijo. Tectoflat je enostavno položen na ravno streho in primerno obtežen tako, da zagotavlja statiËno stabilnost. Za zmanjševanje uËinka podtlaka je na hrbtni strani konstrukcije namešËena vetrna zašËita.

Letna proizvodnja v sonËnih elektrarnah med 1,5 mio in 1,7 mio kilovatnih ur ? Miha Flegar, mag. Renata Križnar

Foto

: Rud

olf O

grin

cFo

to: Iz

tok

Jenk

oELGO, december 2011

Iz Gorenjskih elektrarn

��

Nosilna podkonstrukcija Tectoflat. Vir: www.phoenixsolar.com

PV-generator je razdeljen na 168 nizov po 14 PV-modulov, ki so preko DC-zašËite in odklopa prikljuËeni na 42 razsmernikov Sunny Tripower (STP) 17000TL vodilnega proizvajalca razsmernikov SMA. Razsmerniki so trifazne izvedbe in so poleg svoje osnovne naloge, to je razsmerjanje enosmerne napetosti v izmeniËno, zmožni tudi aktivno sodelovati pri vzdrževanju na-petostnih razmer v omrežju.

Tako so zmožni proizvajati jalovo moË induktivnega in kapacitivnega znaËaja. Jalova moË je lahko nastavljena kot konstantna vrednost Q ali cosϕ, lahko pa se regulira po vnaprej nastavljeni karakteristiki Q=f(U) ali cosϕ=f(P).

OmogoËajo tudi “mehek” zagon s postopnim obremenjevanjem omrežja in nadfrekvenËno razbremenjevanje. Razsmerniki omogoËajo tudi dinamiËno podporo omrežju (Ride through) v primeru upadov elektriËne napetosti do 1.500 ms.

SonËna elektrarna Merkur

Sunny Tripower. Vir: www.sma.de

Razsmerniki STP so brez omrežnega transformatorja (galvanske loËitve), kar zagotavlja višji izkoristek razsmernika, manjšo težo naprave in nižjo ceno. Nadzor nad delovanjem sistema je bistvenega pomena za opti-malne energijske donose, varnost fotonapetostnega sistema in zago-tavljanje dolge življenjske dobe vseh komponent sonËne elektrarne. Redno pregledovanje podatkov nam pomaga pri zgodnjem odkrivanju napak. Razsmerniki so preko komunikacije RS485 prikljuËeni na kontrolno enoto SolarLog 1000, ki zajema in shranjuje podatke iz razsmernikov. Za podrobnejšo analizo obratovanja elektrarne so na kontrolno enoto pri-kljuËeni senzorji temperature modula in okolice, senzor osvetljenosti na ploskev PV-generatorja in hitrosti vetra. Podatki se po internetu prenašajo in shranjujejo na nadzorni raËunalnik.

SonËna elektrarna Merkur bo najveËji tovrstni proizvodni vir v Gorenjskih elektrarnah in bo k letni proizvodnji prispeval okrog 845.000 kilovatnih ur letno. V obratovanje je bila vkljuËena v sredini decembra 2011. Okvirna vrednost investicije znaša 1,5 mio. EUR. Interna stopnja donosa investicije ob upoštevanju vseh stroškov pa znaša dobrih 7 %.

Foto

: Mih

a Fl

egar

ELGO, december 2011

��

Jubilejna 20. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odliËnost (SZKO) z naslovom Kakovost vËeraj, danes, jutri je potekala 10. in 11. novembra 2011 v Portorožu.

“BodoËi razvoj kakovosti v svetu in pri nas bo sledil stopnji doseženega razvoja družbe, njegova osredotoËenost pa se bo od tehniËnih podroËij vse bolj pomikala k celostnemu, holistiËnemu pristopu k Ëloveku,” je menil predsednik SZKO Jožko »uk. V Sloveniji imamo na državni ravni sprejeto Strategijo kakovosti in državne uprave. Pri SZKO pa so poleg tega predla-gali tudi ustanovitev Vladnega sveta za kakovost in odliËnost, ki pa se ni realiziral. Kakovosti se ne da in ne sme uvajati s prisilo. Vendar pa mora po naËelih kakovosti vsak opraviti svoje delo in izpolniti dane obljube.

“Dve kljuËni usmeritvi za prihodnost sta posedovanje ter posredovanje znanja in izkušenj s ciljem prispevati k razvoju družbe, ki bo temeljila na znanju ter proizvodih in storitvah najboljše kakovosti, ter razvoj celovitih rešitev, saj, kot je poudaril, verjamejo v svet, v katerem šteje vsebina in ne le kratkoroËni finanËni rezultati,” je povedal direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) Igor Likar.

“Kakovost je etiËno vprašanje in med drugim predstavlja odnos, ki ga imamo posamezniki do opravljanja obveznosti. Obveznosti so prva etiËna kategorija, saj jih lahko opravljamo skrbno ali pa površno in brez odnosa do konËnega rezultata. Problem etike je v tem, da je vselej zelo individu-alna, saj nadomestila za lasten obËutek odgovornosti ni. Odgovornosti ne moremo prenašati na druge in ne moremo priËakovati, da bo nekdo drug poskrbel za veËjo odgovornost pri odloËanju, na primer za bolj kakovosten razvoj podjetja, organizacije, javnega zavoda ali ne nazadnje države. Dokler ne bomo razvili ustrezne etiËnosti v ravnanju ljudi, bomo tudi težje dose-gali skupne rezultate,” je v nagovoru dejal Ëastni pokrovitelj konference predsednik RS Danilo Türk. Spodbudni so bili tudi njegovi pogledi na pri-hodnost, z vero, da bo razvoj v Ëasu nizke rasti bruto domaËega proizvoda odvisen predvsem od stopnje kakovosti in ne od koliËinske rasti.

Kakovost v 21. stoletjuKonferenca je potekala v plenarnem delu in v sekcijah (gospodarstvo, šolstvo, javna uprava, zdravstvo). Na plenarnem delu so nastopili priznani strokovnjaki, ki so predstavili najnovejša dognanja na podroËju kakovosti in podali tudi svoja razmišljanja o njenem prihodnjem razvoju. ZakljuËuje se obdobje analitiËnega gledanja na svet; vstopamo v obdobje sistemskih pristopov in sistemskih rešitev. Kakovost v 21. stoletju temelji na razume-vanju celostnega pristopa h kakovosti, ki se mora zaËeti pri voditeljstvu ter pri sistemskemu pristopu in mišljenju. Prof. Tito Conti, nekdanji predsednik Evropske organizacije za kakovost - EOQ, ki je dejal, da samo tisti voditelji, ki so predani sistemski kakovosti, lahko spodbujajo razvoj celostnega odnosa do kakovosti na ravni podjetja. Usodne so situacije, ko odliËno implementiramo orodja in pristope za napaËne stvari. OsredotoËati se je treba na vsebinske stvari, vizije in strategije razvoja, medtem ko sistemi kakovosti te le podpirajo. Pomembno je, da razumemo, da se vrednost ustvarja v reakcijah, v odnosih, v skupinah. Še posebej pomembno vlogo pri tem igra komunikacija, jasne definicije pojmov in pripravljenost na sodelovanje.

“Razvijte lasten sistem in upravljajte lastne vzvode uspeha za trajnostni razvoj, ki naj bodo takšni, da bodo resniËno služili vašim potrebam”, je dejal strokovnjak za vitkost organizacij prof. Peter Hines s prispodobo ledene gore, ki je jasno pokazala na pomen vizij in strategij podjetja, ki so po na-vadi navzven nevidne (pod gladino), a so osnova uspešne implementacije vitke proizvodnje v organizaciji (vidni uËinki). Poudaril je potrebo po sis-temskem pristopu in umestil vitko proizvodnjo in metode, ki jo pomagajo implementirati, med kljuËna orodja sodobnega vodenja. Pomembno je, da razumemo, kako in zakaj so se posamezne metode in orodja razvila ter Ëemu so izvorno služila. Šele tedaj jih lahko suvereno uporabljamo in dopolnjujemo z novimi orodji ter nadgrajujemo glede na našo poslovno situacijo. S pomoËjo modela “smeti, neuravnoteženost in poenostavitev” je orisal bistvo vitkih organizacij.

“Nepravilno uvajanje in uporaba sistema kazalnikov se lahko hitro spre-meni v zbiranje kopice neuporabnih številk, ki niËemur ne služijo. V takem primeru so menedžerji le opazovalci številk in ne izvajalci sprememb na bolje”, je opozoril Gavin Lawrie, strokovnjak za sisteme uravnoteženih kazalnikov. Na predavanju je prikazal, kako se je orodje BSC razvijalo in dinamiËno prilagajalo skozi Ëas ugotovitvam raziskav o uporabniških potrebah. BSC je eno tistih orodij, ki sodi med osnovna orodja uspešnega vodenja in kot tako velja za brezËasno. Uspešnost je odvisna od številnih elementov. BSC je orodje za uspešno upravljanje strategij razvoja orga-nizacije, zato je predmet neprestanih spreminjanj in dopolnitev. Prilagaja se razumevanju vsebine vodenja in organizaciji kot celoti. Sledi spremen-jenim vzorcem obnašanja voditeljev in njihovemu pristopu k obvladovan-ju organizacij in stilu uspešnega vodenja.

Posamezniki in organizacije 21. stoletjaKakovost je sestavni del vsega, kar smo in kar ustvarjamo. Pogojena je s stopnjo naše zavesti, dojemanjem Ëasa in prostora, v katerem delujemo. Kakovost je lastnost, etiËni ustroj posameznika, ustroj vodstva, vzvod organizacijske uspešnosti, kultura. Njeni vidiki so raznoliki: potrošniški, organizacijski, državni, civilizacijski. Danes jo vse bolj navdihuje sistem-ski pristop, ki kliËe po celovitih rešitvah, ki izžareva odnos do življenja, odnos do planeta Zemlja kot celote. Slednje na veliko odpira vrata razvoju netehnoloških inovacij: organizacijskih in družbenih. Cilj je kakovostno celostno in smiselno soustvarjanje, je bila zakljuËna misel okrogle mize Posamezniki in organizacije 21. stoletja.

Dejavniki tveganja pri uvajanju ISO standarda v mala podjetjaDelo v štirih razliËnih sekcijah - zdravstvo, šolstvo, javna uprava in gos-podarstvo - je bilo namenjeno izmenjavi znanja in praktiËnih izkušenj. Sekcija gospodarstvo je kljub velikemu številu referatov, predstavljenih tako neposredno na sekciji kot na posterjih, opozorila na to, da je kakovost v letih krize v marsikateri organizaciji potisnjena na stran. OsredotoËanje menedžmenta predvsem na zmanjševanje stroškov in zagotavljanje priËa-kovanih finanËnih rezultatov zmanjšuje pozornost vodstev in vire za sis-

Kakovost se priËne pri voditeljstvu in sistemskih pristopih ? Foto: Drago Papler

ELGO, december 2011

Iz Gorenjskih elektrarn

��

tematiËen razvoj in izboljševanje kakovosti izdelkov in storitev, procesov, sistemov vodenja in drugih menedžerskih orodij. Tudi rezultati merjenja organizacijske klime SiOK opozarjajo, da je kakovost med kategorijami, ki so v obdobju 2009-2010 padle. Kljub temu vrsta podjetij uspe slediti konkurenci in sodobnim trendom na podroËju kakovosti in odliËnosti. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks uvajanja naËel vitke proizvodnje in standardiziranega poroËanja o korporativni odgovornosti in trajnost-nem poslovanju. SporoËilna so bila opozorila o poteh in stranpoteh uva-janja in uporabe menedžerskih pristopov in orodij, še posebej takrat, ko jih v organizacijah uvajajo kot “modne muhe”. Upoštevati je potrebno de-javnike tveganja pri uvajanju ISO standarda v mala podjetja, ki se razliku-jejo glede na velike korporativne organizacije. VeËina referatov je bila še vedno povezana z uvajanjem in uporabo razliËnih standardov za sisteme vodenja (kakovost, varovanje informacij, varnost živil …), vendar z vse bolj prepoznavnim poudarkom: kako skozi vse te pristope poveËati koristi za organizacije, ki jih uporabljajo.

V okviru sekcije gospodarstvo sta bila na konferenco sprejeta in predstav-ljena referata Draga Paplerja in Štefana Bojneca Znanja zaposlenih in ino-vativni pristopi pri trženju elektriËne energije na dereguliranem trgu ter Cena dobave elektriËne energije.

Novo vodstvo SZKOObËni zbor Ëlanov SZKO 2011, ki se je sestal po konferenci, je izglasoval novo vodstvo združenja. Na podlagi tajnega glasovanja, na katerem je sodelovalo 86 Ëlanov združenja, je bil za predsednika SZKO izglasovan Janez BenËina, za Ëlane Upravnega odbora so bili izglasovani Zoran LekiË kot predstavnik certifikacijskih organov ter Aleš Košir in Franc Župec kot predstavnika gospodarstva.

Eminentni gostje s predsednikom države Danilom Türkom na 20. konferenci SZKO 2011

Dolgoletni predsednik SZKO Jožko »uk pravi, da se bo osredotoËenost kakovosti od tehniËnih podroËij vse bolj pomikala k celostnemu pristopu k Ëloveku

Usmeritev SIQ in SZKO v prihodnosti je povzel Igor Likar, predsednik Sloven-skega inštituta za kakovost in meroslovje

Evropsko leto prostovoljstva 2011:Solidarnost za socialni kapital na konferenci MIT? Drago Papler

Konferenca MIT 2011 ostaja tudi letos zvesta spodbudam Evropske unije, ki leto 2011 posveËa prostovoljstvu in solidarnosti. S tem spodbuja k aktivnemu državljanstvu, kooperativnosti in rasti socialnega kapitala v Evropi. Socialni kapital je relativno nov pojem, ki je povezan s Ëloveškim kapitalom, oznaËuje pa vkljuËenost posameznika in kolektivov v družbene vezi in omrežja. Razvite družbe so že prepoznale vpliv socialnega kapitala na dinamiko ekonomske rasti in na razvojno uËinkovitost držav. Socialni kapital namreË spodbuja mrežno povezovanje in projektno delovanje organizacij. Slovenija sodi med države s srednje razvitim socialnim kapitalom. V zadnjem desetletju se pri nas sicer poveËuje angažiranje v prostovoljnih in dobrodelnih dejavnostih, sodelovanje organizacij z okoljem in s civilno družbo ter poslediËno zaupanje posameznika v družbo. Zaradi prepoËasnega obujanja vrednot solidarnosti pa socialnega kapitala še ne znamo obrniti družbi v prid. Na 3. konferenci MIT 2011, ki je potekala 20. in 21. oktobra 2011, so bili glede na razpisane teme v sekcijah blagovne znamke v luËi solidarnosti, upravljanje s Ëloveškimi viri ter naravovarstvo in ekologija predstavljeni štirje prispevki avtorjev Draga Paplerja in prof. dr. Štefana Bojneca na teme trajnostnega razvoja elektroenergetike. V prvem referatu je bil poudarek na pomenu ozavešËenosti in pripravljenosti prostovoljnega plaËevanja dodatka za okolju prijazne blagovne znamke elektriËne energije. V drugem referatu je bila pozornost namenjena pomenu znanja zaposlenih in inovativnim pristopom pri trženju elektriËne energije na dereguliranem trgu. V tretjem referatu je bil poudarek na prikazu pomena in percepciji porabnikov glede promocije rabe obnov-ljivih virov energije in konkurenËne dobave energije. V Ëetrtem referatu je bil poudarek na trajnostnem razvoju sonËnih elektrarn in družbeni odgo-vornosti pri naložbah in s tem pri njihovem nadaljnjem razvoju. Plod sodelovanja doktoranda Draga Paplerja in mentorja prof. dr. Štefana Bojneca sta dve znanstveni monografiji: Deregulacija cen, tržne strukture in uËinki na trgu elektriËne energije (2011) in Distribucija, potrošnja in ekološko osvešËena proizvodnja elektriËne energije (2011). Slednjo je na razpisu za sofinanciranje izdajanja znanstvenih del v letu 2011 podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

ELGO, december 2011

Iz Gorenjskih elektrarn

Predstavljamo se

��

Služba za projektivo je del organizacijske enote Distribucijsko omrežje. Od leta 2006 jo uspešno vodi Florijan Cerkovnik, pomagajo pa mu Jure Jenko, Andrej Jesenko, Marko Kozelj, Domen Kržišnik, Matej Logonder, Anja PintariË, Vinko Šijanec in mag. Borut ZemljariË.

Služba za projektivo je bila ustanovljena leta 1968 in v tem Ëasu je bilo izdelanih veË kot 5950 razliËnih primerov projektne dokumentacije za elektroenergetske objekte. Odgovorni so za projektiranje elektroener-getskih objektov in naprav ter za izdelavo projektne dokumentacije za potrebe Elektra Gorenjska in za tuje naroËnike.

O delu v službi, ki ga opravljajo, smo se pogovarjali z vodjem službe Florijanom Cerkovnikom.

1. Projektna dokumentacija je osnova za zaËetek pridobivanjaustreznih dovoljenj in nato temeljni pripomoËek za izvedbo del. VËemviditetemeljneprednostilastneslužbezaprojektiranjevElektruGorenjska?NajveËja prednost lastne službe je projektna dokumentacija, izdelana po zahtevah tipizacije Elektra Gorenjska (EG). Služba za projektivo je vpeta med vse ostale službe EG. Projektant pridobi vse potrebne podatke o na- Ërtovanem objektu znotraj hiše, kakovost izdelane projektne dokumen-tacije je zato boljša, Ëas izdelave pa krajši. Projektanti so Ëlani tehniËnih skupin, v katerih spremljajo tehnološke novosti in doloËajo tehniËne ka-rakteristike za posamezno elektroenergetsko (EE) opremo, ki se uporablja v EG. Vsak projektant je seznanjen s tehnološkimi novostmi na svojem podroËju.

2. Kakšnaizobrazbajepotrebnazapoklicprojektantavelektroenergetskistroki?Za odgovornega projektanta za zahtevni objekt je potrebna univerzitetna izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj na podroËju projektantskih storitev oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na podroËju projek-tantskih storitev, Ëe nastopa kot odgovorni projektant za manj zahtevni objekt. Poklic odgovornega projektanta se lahko pridobi tudi z zakljuËkom visokega strokovnega študija, potrebno pa je veË let delovnih izkušenj, in sicer najmanj sedem pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj za-htevnih objektih. Poleg izobrazbe je potreben tudi strokovni izpit, Ëlanstvo v Inženirski zbornici Slovenije in vpis v imenik pooblašËenih projektantov.

3. Skladno s tržnimi razmerami, zakonskimi spremembami inpotrebaminašihodjemalcevsepravgotovospreminjajotudielektro-energetski objekti. S kakšnimi spremembami (težavami in izzivi) sesreËujetepridelu?Jepotrebnovelikododatnegaizobraževanja?V zadnjih letih so se zahteve za izgradnjo EE-naprav in objektov zelo spremenile. Vedno bolj se v ospredje postavlja varovanje okolja, požarna zašËita objektov in varstvo pri delu. Novih 20 kV DV na obmoËju EG se skoraj veË ne gradi, projektiramo pa SN- in NN-elektroenergetske naprave, s katerimi zagotavljamo varno obratovanje z minimalnim vzdrževanjem. Vse te spremembe od projektanta zahtevajo stalna izobraževanja. Sprem-ljati je potrebno nove tehnologije, ki se pojavljajo na trgu, prav tako nove zakonodaje. Zakonodaja je zelo obsežna, najveËkrat sploh ni prevedena v slovenšËino. Projektantom v distribucijskih podjetjih so v veliko pomoË

študije Elektroinštituta Milana Vidmarja, v katerih je zajeta nova zako-nodaja za posamezno podroËje in pregled najnovejše tehnologije.

4. SoinovacijenapodroËjuprojektiranjadelvsakdanaaligrezadokajustaljennaËinpripraveprojektnedokumentacije?VeËina dokumentacije se izdela na ustaljen naËin. Projektant mora v posameznih projektih poiskati izvirno rešitev za uspešno tehniËno rešitev. V takih primerih je posameznemu projektantu v veliko pomoË timsko delo, ki je v Službi za projektivo zelo prisotno.

5. Sprojektomizgradnjekompaktiranegadaljnovoda,ki je inovacijasodelavcamag.BorutaZemljariËa,jeEGprviprestopilpragklasiËnegarazmišljanja pri naËrtovanju daljnovodov. Kako ocenjujete vlogoprojektanta pri izgradnji EE-objekta in kaj je tisto, kar spodbudi kizvedbitovrstnihinovacij?Projektant ima poleg naroËnika (investitorja) kljuËno vlogo pri izbiri teh-niËne rešitve za EE-objekt. NajveËkrat je spodbuda v zapleteni zakonodaji in pogojih soglasodajalcev, ki jih zelo težko uresniËimo v projektni doku-mentaciji. Prav to je vodilo mag. Boruta ZemljariËa, da je razvil kompak-tirano konstrukcijo daljnovoda Jesenice-Kranjska Gora. S to rešitvijo ni potreben dodatni poseg v okolje na obstojeËi daljnovodni trasi.

6. Nakatereprojektestenajboljponosni?V Službi za projektivo je bilo izdelanih veliko projektnih dokumentacij za zahtevne objekte. Verjetno je trenutno najzahtevnejši projekt 110 kV DV Bohinj-Železniki. Poleg tega smo ravno v tem Ëasu oddali projekt za iz-vedbo najveËje sonËne elektrarne na Gorenjskem - SE Merkur. V zadnjih letih zopet sami izdelujemo projektno dokumentacijo za RTP (RP Balos, RTP Jesenice, RTP Radovljica, RP Visoko). V teh projektih je veliko tehniËnih izboljšav in inovacijskih rešitev.

7. KaterisonajveËjiizzivisodobnegaelektroprojektiranja?Trenutno so najveËji izzivi pri projektiranju sonËnih elektrarn in umešËanju EE-vodov v okolje. Seveda bo veliko energije še potrebno vložiti v pri- dobitev gradbenega dovoljenja za 110 kV DV Bohinj-Železniki in nato v izdelavo projekta za izvedbo. Velik izziv bo tudi izgradnja nove RTP 110/20 kV Brnik. Na splošno pa je velik izziv naše službe izdelava programa za izraËun ozemljitvenega sistema RTP-ja in dimenzioniranje NN vodov, v ka-terih so razpršeni proizvodni viri.

Predstavitev Službe za projektivo? mag. Renata Križnar, Alenka Andolšek

ELGO, december 2011

Foto

: Rom

an B

ratu

n

��

Elektro Gorenjska smo ljudje

ElektroGorenjska,d.d.

ZAPOSLITVE

V mesecu oktobru2011sta se v podjetju na novo zaposlili:

• ŠPELA DOLINAR - strokovni sodelavec - OE Splošne in tehniËne storitve • ANJA PINTARI» - strokovni sodelavec - OE Distribucijsko omrežje.

ODHODI

V mesecu septembru2011 sta iz podjetja odšla:

• SIMON OJSTERŠEK - samostojni projektant - OE Distribucijsko omrežje • ZVONKO TAV»AR - tehnik za izdajo soglasij - OE Distribucijsko omrežje.

ElektroGorenjska,d.d.

ŠpelaDolinar

V podjetju Elektro Gorenjska, v Službi za informatiko, se v prijetnem in strokovnem kolektivu poËutim naravnost odliËno. Upam, da tako kot v prvih tednih ostane tudi v prihodnje ter da bodo z mojim delom in pripadnostjo zadovoljni tudi ostali.

AnjaPintariË

V podjetju Elektro Gorenjska sem v pre-teklih letih že delala preko študentskega servisa, zato so prvi vtisi o podjetju pozi-tivni. Rada bi se zahvalila svojim sode-lavcem, ki so me lepo sprejeli v kolektiv, pri spopadanju z novimi delovnimi nalogami pa mi tudi vedno pomagajo. Upam, da se bomo tudi v prihodnje dobro razumeli.

ElektroGorenjskaProdajad.o.o.

ZAPOSLITVE

V mesecu septembru2011 sta se v podjetju na novo zaposlila:

• GREGOR BOGATAJ - strokovni sodelavec - OE Prodaja• TANJA BRATUN - strokovni sodelavec - OE Prodaja.

ElektroGorenjskaProdajad.o.o.

TanjaBratun

Leta 2009 sem priËela s študentskim delom v podjetju Elektro Gorenjska na oddelku OE NP gospodinjskim odjemalcem. S septembrom 2011 sem zaposlena v Elektru Gorenjska Prodaja, kjer še naprej opravljam delo s strankami - tako na informacijskem pultu kot v klicnem centru. Z odnosom med sodelavci v podjetju sem zelo zadovoljna in se veselim nadaljnjega sodelovanja ter

izzivov, ki nas Ëakajo v prihodnje.

GregorBogataj

Zaposlitev v Elektru Gorenjska Prodaja je zame nov izziv. Moje življenjsko vodilo je, da me prav vsaka izkušnja bogati in pripravi za nadaljnje korake v življenju. Sodelavci so me zelo lepo sprejeli medse in glede na razmere, ki se v poslovnem svetu vsako- dnevno zaostrujejo, sem prijetno prese-neËen nad pozitivno klimo v podjetju. Zaradi prijetne klime in dobrih delovnih

pogojev menim, da mi bo zaposlitev omogoËila uresniËitev zastavljenih ciljev.

Kadrovske novice ? Mojca JelovËan

Prvi vtisi novozaposlenih ? Alenka Andolšek

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Arh

iv Š

pela

Dol

inar

Foto

: Arh

iv A

nja

Pint

ariË

ELGO, december 2011

Foto

: Rom

an B

ratu

n

�0

Za vsakogar nekaj

Zelena elektrika v Preddvoru je naslov Ëlanka, ki ste mu v septembrski številki Elga namenili najveË glasov. Avtor Ëlanka je Drago Papler.

Nagrajenec je prejel vrednostni bon, ki mu ga je podelila glavna urednica Elga mag. Mateja Nadižar Svet.

Iskrene Ëestitke!

Upokojenci so praznovali? mag. Rozalija Sabo

V mesecu septembru so svoj okrogli življenjski jubilej praznovali:• Jože Trplan - 80 let• Marija NagliË - 60 let.

V mesecu oktobru so svoj okrogli življenjski jubilej praznovali:• Terezija Marn - 90 let• Mirko Papler - 70 let.

V mesecu novembru so svoj okrogli življenjski jubilej praznovali:• Marija Sekne - 70 let• Andrej Kozina - 60 let.

Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in želimo še vrsto zdravih in sreËnih let.

Za lepši danDotik ljubezni

Pred mene stopil tiho si,s prsti se dotaknil me,pobožal moje si dlani,

poiskal moje si oËi.

V meni Ëustvo se zbudi,tiho me vso prepoji,

telo nežno mi vzdrhti,rdeËica na licih zažari.

V srcu se ljubezen prebudi,gonilna sila lepih dni,

združena v ustvarjanju stvari,od zaËetka in do konca dni.

Srce me žene v objem - širok,v globino modrih oËi - potop,na ustne v nasmeh - ljubeË,v naroËje ljubljenosti - spet.

A um ustavi mi korake,me vrže tja v spomine stare,

pokaže mi strahove moje,pred me postavi mi ovire trpke.

Ti zaznal govorico uma si,uvidel moj umik nazaj si,

Ëakaš name na obali,pridem še nocoj - obljubim ti.

Agi

Povabilo k sodelovanju - nagrajevanje prispevkovŽelimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejši in zanimivejši vsebini našega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse bivše sodelavce, da napišete kaj o svojem prostem Ëasu, o svojih hobijih, o potovanjih, o nenavadnih dogodivšËinah.Veseli bomo, Ëe nam boste prispevek poslali po pošti ali na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si

V vsaki številki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Za prispevek, ki vam je najbolj všeË, boste lahko glasovali tudi vi.Svoj glas za “naj decembrski prispevek” pošljite po elektronski pošti urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si do1.februarja2012.

Naj septembrski prispevek

Foto

: mag

. Ren

ata

Kriæ

nar

ELGO, december 2011

�1

Za vsakogar nekaj

Za septembrski izlet smo izbrali slovensko obalo - s piknikom na ladjici. V lepem sonËnem dnevu smo se odpravili proti Kopru, kjer nas je priËakal lokalni turistiËni vodnik. Popeljal nas je skozi staro mestno jedro in nam na kratko predstavil zgodovino mesta. Izvedeli smo, da je bil Koper vodil-no pomorsko mesto v tem delu Jadranskega morja, šele kasneje sta ga prehitela Trst in Benetke. Ogledali smo si mestna vrata Muda, vodnjak Da Ponte, pot nas je naprej vodila do Titovega trga, kjer stoji Pretorska pa-laËa in stolna cerkev Marijinega vnebovzetja z zanimivimi poslikavami. Ura in pol je za ogled starega mestnega jedra hitro minila in odpravili smo se proti pomolu, kjer nas je Ëakala ladjica. Po vkrcanju smo odpluli proti Piranu in Portorožu. Na ladjici so nam postregli z morskimi dobrotami in domaËo kapljico. Bil je lep in topel soËni dan, zato se je naša barka ustavila tudi za kopanje. V prelepem vremenu je dan hitro minil in po šestih urah potepanja po morju smo se z avtobusom odpravili proti domu. Izleta se je udeležilo 31 Ëlanov društva.

Na ladjici smo imeli piknik

Izlet v Salzburg ? Foto: Janez PotoËnik

Oktobrska pot z 32 udeleženci nas je peljala na sever Avstrije in jug NemËije. Skozi Karavanški predor in naprej po Turski avtocesti smo prispeli do mesteca Berchtesgadna. Tam smo se presedli v posebne avtobuse, ki so prirejeni za tako strme ceste, kot je gorska cesta, ki pelje proti vrhu Kehlsteina. Na vrhu Kehlsteina stoji znamenita Hitlerjeva rezidenca, ki jo je dobil v dar od svojih podrejenih šefov za 50. rojstni dan. Lepo vreme na vrhu 1834 m visokega Kehlsteina nam je nudilo lep razgled na okoli 2500 m visoke hribe. Med njimi je bil znameniti Watzmann, ki je visok 2713 m in je tretji najvišji vrh v NemËiji. Pomemben je tudi za Slovence, saj ga je med svojim študijem filozofije in teologije v Salzburgu v zaËetku 19. stoletja osvojil Slovenec Valentin StaniË. Po njem je poimenovana tudi koËa pod Triglavom. »as za razglede je hitro minil in odpravili smo se nazaj v dolino. Odšli smo na ogled rudnika soli. Preoblekli smo se v rudarje za izkop soli. V rudnik smo se odpeljali z rudniškim vlakcem. Rudnik smo si nato ogledali peš in se ustavili pri posameznih mejnih delih rudnika, ki so znaËilni po pridobivanju kamene soli. Podrobnosti so nam prikazali z avdio-vizualnimi posnetki v slovenskem jeziku. Zanimivost rudnika je, da so se rudarji spušËali z višjega nivoja rudnika na nižji nivo po lesenih drËah, kar smo tudi sami preizkusili. Tudi tu je Ëas hitro minil in odpravili smo se na ogled starega dela mesta Salzburga, ki je Ëetrto najveËje mesto v Avstriji in glavno mesto dežele Salzburg. V Salzburgu se je rodil veliki glas-

benik Wolfgang Amadeus Mozart - Ëudežni deËek. Dobre volje in z lepimi vtisi smo se v veËernih urah vrnili domov.

PreobleËeni v rudarje smo odšli na ogled rudnika soli

Izlet v neznano ? Janez PotoËnik

Prav tako kot v preteklih letih je tudi letos Društvo upokojencev Elektro Gorenjska kot zadnji izlet v letu 2011 organiziralo izlet v neznano. Na pot smo se odpravili v sredo, 9. novembra 2011. Kar nekaj Ëasa je v avtobusu trajalo ugibanje, v kateri konec Slovenije se odpravljamo, vendar ni ni-hËe uganil. Ko smo bili v bližini Trebnjega, smo jim izdali, da se peljemo v Belo krajino. V Metliki nas je priËakala turistiËna vodnica in nam pred-stavila, kaj vse si bomo ogledali in spoznali. Odpravili smo se v belokran-jsko vas DrašiËi, kjer nas je priËakal predsednik skupnosti Soseske zidanice DrašiËi. Soseska zidanica DrašiËi ima vlogo “vaške vinske banke”. V zidanici je shranjeno vino, ki ga vašËani enkrat letno prispevajo vanjo. Vsak Ëlan mora v zidanico prispevati 15 litrov belega vina, v primeru pa, da je v pre- teklem letu iz zidanice vzel vino, mora prihodnje leto poleg redne obvezne Ëlanarine 15 litrov za vsak sposojeni liter vrniti liter in pol. Osnovno zalogo so si pridobili tako, da vsak ob vstopu v skupnost prispeva 200 litrov vina. V DrašiËih smo si ogledali še podružniËno cerkev sv. Petra, nato pa smo se odpravili v Rim (staro ime JankoviËi), kjer smo si ogledali ekološko kmetijo Raztresen. Sledil je še ogled starega dela mesta »rnomelj. 26 udeležencev izleta se je nato okrepËalo v gostišËu pri Samarinu.

Na ogledu “vaške vinske banke”

Vsem zaposlenim v Elektru Gorenjska želimo veliko poslovnih uspehov,vsemupokojenceminËlanomnašegadruštvapapredvsemzdravja.Najboleto2012,kiprihaja,vedroinprijaznodovseh.

Upravni in nadzorni odbor Društva upokojencev Elektro Gorenjska

Društvo upokojencev Elektro Gorenjska

Piknik na ladjici ? Janez PotoËnik

Foto

: Mat

ija K

enda

Foto

: Mat

ija K

enda

ELGO, december 2011

��

Foto

: Alo

jz Æ

umer

Za vsakogar nekaj

ELGO, december 2011Fo

to: m

ag. R

enat

a Kr

iæna

r

Foto

: Arh

iv se

kcije

za b

owlin

g

Foto

: Dam

jan

Praπ

nika

r

Foto

: Bor

is M

uöiË

S hladnejπim in bolj muhastim vremenom je na voljo manj πportnih aktivnosti in moænosti gibanja na prostem. Posamezne sekcije πportnega druπtva Elektro Gorenjska so zato pripravile termine jesensko-zimskih aktivnosti, da bomo lahko tudi pozimi vzdræevali telesno kondicijo. Za podrobnejπe informacije so vam na voljo vodje sekcij.

Poskrbimo zase in za svoje zdravje, redno se ukvarjajmo s πportom, saj s tem krepimo miπice, utrjujemo fiziËno kondicijo in se na sploh poËutimo bolje.

MALI NOGOMETLokacija: ©portna dvorana O© ©enËurTermin: sreda, od 17.30 do 19.00.

Vodja: Alojz Æumer

ODBOJKA Lokacija: O© Naklo Lokacija: TVD Partizan, Æirovnica Termin: sreda, od 20.30 do 22.00 Termin: ponedeljek, od 20.30 do 22.00

Vodja: Renata Kriænar Vodja: Damijana Pernuπ

BOWLINGLokacija: Hotel Marinπek, NakloTermin: torek, od 20.00 do 22.00

Vodja: Milan Pristavnik

BADMINTONLokacija: ©portna dvorana Zlato Polje, Kranj

Termin: sreda, od 20.00 do 21.00

Vodja: Iztok ©tular

KEGLJANJELokacija: KegljiπËe Triglav, Savska cesta 34, KranjTermin: ponedeljek, od 15.00 do 16.00

Vodja: Boris MuπiË

Športno društvo Elektro Gorenjska

Zimske aktivnosti πportnega društva ? Alenka Andolπek

SNEŽNIK

Na vrhu Snežnika nam je megla prepreËila Ëudovit razgled

TURSKA GORA

Na vrhu Turske gore

Sestop s Turske gore poteka skozi okno

PRISANK

V steni Prisanka

Skupinska fotografija na vrhu Prisanka

KUCELJ NA »AVNU

Na vrhu razglednega Kuclja

Za vsakogar nekaj

��

Sekcija za pohodništvo ? Florijan Cerkovnik

Sekcija za pohodništvo je v letošnjem letu izpeljala vse planirane planinske ture. Vreme nam je bilo bolj ali manj naklonjeno, pohodniki smo bili s turami zelo zadovoljni, na njih smo si nabrali veliko novih izkušenj in nove energije.Gorski navdušenci smo tako osvojili: Snežnik, Tursko goro skozi ŽmavËarje, Prisank po KopišËarjevi poti in Kucelj na »avnu. Kot dokaz prilagamo nekaj fotografij, ki so jih prispevali Niko StevanoviË, Aleš Nagode in Florijan Cerkovnik. Še veË si jih lahko ogledate na: S/Športno društvo/Sekcija za pohodništvo.

Planinske ture za leto 2012 bomo predstavili v marËevski številki internega Ëasopisa Elgo.

Lep planinski pozdrav!

Že na zaËetku KopišËarjeve poti je zelo strmo

KljuËno mesto KopišËarjeve poti na Prisank

ELGO, december 2011

��

UËinki globalne krize nas niso zaobšli in sooËiti smo se morali z veËjimi težavami kot poprej. Zato smo se morali sindikati in vodstvo podjetja aktivno vkljuËiti v reševanje nekaterih nalog s strani vlade in evropske direktive. Sindikat SEG deluje pod okriljem ZRSS (Zveze reprezentativnih sindikatov Slovenije), ki je letos uradno postala osma centrala, ki enako-vredno nastopa na vseh pogajanjih vladnega nivoja.

Temeljni cilj sindikata SEG ostaja skrb za vsebino Podjetniške kolektivne pogodbe družbe Elektro Gorenjska in aktivno sodelovanje ter spreje-manje vseh pomembnih aktov podjetja. Seveda bomo svojim Ëlanom še naprej nudili vso potrebno zašËito in ostale bonitete. Pomembno nam je sodelovanje z vsemi sindikati v skupini Elektro Gorenjska. Namesto razdruževanja si želimo veËje povezovanje, saj le skupaj lahko izvajamo pomembne projekte in akcije, zato ne vidimo razlogov, da ne bi bilo tudi v prihodnosti tako.

Letošnje leto je zaznamovalo kar nekaj pomembnih dogodkov v naši družbi in sindikatu Elektro Gorenjska, pri katerih je naš sindikat aktivno sodeloval in prispeval predloge, pripombe in rešitve. Med glavnimi do-godki so bili zagotovo: izËlenitev nove družbe Elektro Gorenjska Prodaja; pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje; reorganizacija in sistemiza-cija delovnih mest; uskladitev in podpis Podjetniške kolektivne pogodbe za obdobje 5 let; sodelovanje pri raznih pomembnih aktih skupine Elektro Gorenjska; izvolitev novega predsedstva za obdobje 4 let; organizacija strokovne ekskurzije ter sprejem in potrditev novih aktov za uËinkovito delovanje sindikata Elektro Gorenjska.

Leto 2011 je zaznamovala tudi izredna skupšËina, na kateri smo izvolili novo predsedstvo in izvršni odbor sindikata za naslednje mandatno ob-

dobje. Novi predsednik sem postal Iztok Štular, ki bom naslednja štiri leta vodil sindikat SEG. Dosedanji “kapitan” sindikata SEG Milan Pristavnik se od aktivnega dela poslavlja in odhaja v zaslužen pokoj. Iskreno se mu zahvalju-jemo za opravljeno delo ter mu želim veliko sreËe še naprej. Zahvala seveda tudi vsem, ki ste prispevali svoj del Ëasa za delovanje sindikata SEG.

Iztok Štular

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi vam, spoštovane Ëlanicein spoštovani Ëlani sindikata SEG, za dosedanje sodelovanje in zaupanje.Vsem Ëlanom sindikata in sodelavcem skupine Elektro GorenjskaželimprijetenintopelbožiËtersreËno,zdravoinuspešnonovoleto2012.

Kot smo napovedali v lanskem letu, je leto 2011 Elektru Gorenjska prineslo številne spremembe. Prisiljeni smo bili v loËitev tržne dejavnosti od omrežne, kar je prineslo med nas zaposlene kar nekaj negotovosti in nemira. Zaradi teh sprememb smo v sindikatu SDE vložili veliko truda in potrebnih je bilo veliko dogovarjanj med upravo Elektra Gorenjska in vod-stvom Elektra Gorenjska Prodaja v želji, da bodo naši sodelavci še naprej delali pod enakimi pogoji kot vsi ostali. V ta namen je bil podpisan tri-partitni dogovor o pravicah in obveznostih zaposlenih v zvezi s prenosom zaposlenih v hËerinsko podjetje, sklenjen je bil tudi aneks k Podjetniški kolektivni pogodbi, pogodba o oblikovanju pokojninskega naËrta, veljajo vsi certifikati, tudi Družini prijazno podjetje.

Kot sem že napovedal v naslovu, smo podaljšali Podjetniško kolektivno pogodbo za dobo petih let, in sicer velja do 1. 9. 2016. Zaradi velikih pri-tiskov lastnika in AUKN po zniževanju stroškov dela in odpovedi pogodbe je to podaljšanje za našo socialno varnost zelo pomembno.

Avgusta je bila sprejeta nova sistemizacija delovnih mest v Elektro Gorenj-ska, s katero smo popravili nepravilnosti, ki so jih povzroËile organizacijske spremembe ali pa so te izhajale še iz preteklosti.

V mesecu oktobru je bil organiziran dvodnevni izlet v Beograd. Doživetje in vzdušje je bilo enkratno.

Ne smem zanemariti tudi ostalih naših prizadevanj: izplaËilo regresa, izplaËilo nagrade ob zakljuËku ko-ledarskega leta, izravnave plaË zaradi poveËanja življenjskih stroškov, spre-membe meril za ugotav- ljanje delovne uspešnosti, pripombe na Nacionalni energetski program in

Energetski zakon, organiziranje naše družbe v slovenskem prostoru, piknika, druženja na smuËarskih izletih. To so le delËki, iz katerih je raz-vidno, da nismo samo sindikat za ozimnico.

V ponos mi je, da uprava vidi v nas enakovrednega partnerja, da smo za-posleni v Elektru Gorenjska sposobni delavci, ki z zadovoljstvom prihajamo na delo in v delu vidimo priložnosti za doseganje rezultatov.

VsemËlanomsindikata,ostalimzaposlenimvskupiniElektroGorenj-skainvsemnajbližjimželimveselebožiËnepraznikeinsreËnoteruspešnonovoleto2012.

Za vsakogar nekaj

Sindikat elektrodistribucije Slovenije

Sindikat Elektro Gorenjska

Sindikat Elektro Gorenjska z novim vodstvom in izvršnim odborom ? Iztok Štular

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije

Sindikat podjetja Elektro Gorenjska

Uspeli smo podaljšati Podjetniško kolektivno pogodbo ? Leopold Zupan

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Na ogledu mesta Beograd

Foto

: Arh

iv si

ndik

ata

SDE

ELGO, december 2011

��

Za vsakogar nekaj

Fotogalerija Fotografski utrinki Milana Jezerπka

ELGO, december 2011

��

Za vsakogar nekaj

GrËija ? Foto: Majda Repnik

Ste že gledali film Moja obilna grška poroka? No, Grki so natanËno takšni, kot jih prikazuje film: temperamentni, patriotski in izredno prijazni ljudje. Vzamejo si Ëas za klepet, nasmejani so in niË nenavadnega ni, Ëe se pelješ skozi vas in ti morebitni mimoidoËi ali ob cesti sedeËi pre- bivalci z nasmehom pomahajo v pozdrav.Naše letošnje popotovanje se je kot vedno priËe-lo z veËno dilemo: kam? Za spremembo smo se odloËili, da gremo kljub visokim poletnim tem-peraturam na jug. OdloËili smo se: GrËija naj bo. Tudi mlajša hËi in neËakinja sta blagovolili iz-javiti, da Ëe gremo v GrËijo, pa gresta zraven. Kot po navadi so se priprave na potovanje priËele že kakšen teden prej, z naËrtovanjem poti in s pripravo vse potrebne krame, brez katere si ne moremo zamišljati življenja na poti. Preden smo se, kot vedno, sprli z otroki glede pogledov na “nujno potrebno prtljago”, je zadnji dan odhoda neËakinja morala odpovedati udeležbo. Solidar-no z njo se je tudi mlajša hËi odloËila, da ostane doma. Tudi prav, odrinila sva sama. Na deževno sobotno popoldne sva se konËno odpeljala. Mahanje hËera v slovo je bilo na koncu že bolj podobno tistemu “no, pojdita že vendar” kot pa “sreËno pot in pogrešali vaju bova”. Svobodna in brez omejitev otrok, ki ne razume-jo jugo nostalgije, sva si za zaËetek privošËila nenaËrtovani dan v Sarajevu. Pohajkovanje po ulicah BašËaršije, nakup unikatnih malenkosti bosanskih obrtnikov, srebanje kave iz džezvic ter seveda uživanje ob bosanskih ËevapËiËih in bu-reku je trajalo ves dan. Podobno se je dogajalo tudi skozi »rno Goro in Makedonijo. Takoj ko sva prestopila makedonsko mejo, nama je postalo jasno, kam so šli vsi naši fiËkoti, jugoti in stoenke, ki smo jih že zdavnaj nehali voziti. Vsi so pristali tam in se še vedno veselo vozijo po cestah. Najbolj naju je presenetila Albanija. Ceste so v iz-gradnji, veËinoma so makadamske, z ogromnimi luknjami. Oznake krajev so za Albance oËitno popolnoma nepotrebna krama in s še enim

Albansko mesto Skader

francoskim avtodomom smo bolj instinktivno iskali pot proti Skadru. Napredovali smo v metrih na uro, pešec z nekaj kondicije bi nas z lahkoto prehitel. Skader je podoben starim socialistiËnim mestom, poln sivih stavb in umazanih ulic. Najbolj pogosto prevozno sredstvo je mercedes, veËina modelov ima Ëastitljivo starost veË kot dvajset let. Kot bi gledal muzej na prostem.Proti morju se pokaže povsem drugaËna slika. Tam na veliko rastejo hoteli in poËitniški objekti, plaže so urejene z ležalniki in s sonËniki, turistov je ogromno. Ob pogledu na Ëudovito morje se je tudi nama zahotelo malo kopanja in po na-kljuËju sva v Durresu opazila kažipot za kamp, do katerega se je zgodba s cesto ponovila. Do kampa je bilo dobrih pet kilometrov, vožnja pa je trajala dobre pol ure. Pot so preËkale volovske vprege, domaËini na oslih in stari mercedesi, za katere nisva bila prepriËana, kdaj bo dokonËno kakšen izdihnil na cesti. Toda prispela sva v kamp in to kakšnega! Nepregledna mivkasta plaža, liËna lesena brunarica z recepcijo, restavracijo in s sobami. V kampu je bilo vsega skupaj nekaj veË kot deset zasedenih parcel. No, kasneje sva ugotovila, da so bili štirje od teh Slovenci, ki so tudi zgolj po nakljuËju našli ta biser. Nastanjena sva bila na plaži, na s streho pokriti parceli, od ka-terih je imela vsaka svoje klopi in mizo, oddaljeno deset metrov od morja. Kamp je zajemal tudi umeten, iz kamnov izdelan pomol, na katerem je bila okrepËevalnica in ležalniki z mizicami ter s sonËniki v stilu havajskih plaž.

Kamp v Albaniji se lahko primerja z najlepšimi in najËistejšimi evropskimi kampi

Že med potjo sva se odloËila, da bo ogled zgodovinskih zanimivosti GrËije obsegal le najnujnejše, saj so se temperature gibale okoli 35 stopinj Celzija. Ob prihodu v GrËijo nama je na bencinski Ërpalki lastnik, simpatiËen starejši Grk, opral stekla, nato pa izginil za vogal in mi v avto-

dom prinesel sveže odrezano vrtnico. Že na za-Ëetku sva se sreËala s spontanostjo teh prisrËnih in odprtih ljudi, ki se je potrjevala z vsakim dnem najinega popotovanja. Za zaËetek sva si ogledala Meteoro, kraj “na nebu viseËih samostanov”. Meteora je poseben kraj pod okriljem UNESCA, zajema pa ogromno gmoto Ërnih skal, ki jih je pred 60 milijoni let oblikovala narava in na katerih so med 11. in 16. stoletjem zgradili kar 24 samostanov, od katerih se jih je do danes ohranilo le šest. V vsakem samostanu je danes manj kot deset prebivalcev.

Meteora - kraj na nebu viseËih samostanov

Naslednji postanek je bil slavno preroËišËe Delfi z veliËastnim Apolonovim templjem. Sem so se pred veË kot 2500 leti zgrinjali romarji iz celotne GrËije in tudi drugih dežel v upanju, da bodo tu dobili odgovore na svoja vprašanja. Vzpon na griË, kjer je bilo vËasih svetišËe, je terjal od naju kar nekaj poguma, glede na to, da sva ogled zaËe-la ob dveh popoldan, ko so se temperature gibale proti 40 stopinjam. Kraj in njegova lega še danes vzbujata posebno spoštovanje obiskovalcev.

Ostanki slavnega preroËiπËa Delfi

V Atenah se je tipiËna mestna kolona zaËela že nekaj kilometrov proti središËu mesta. Ciljala sva na kamp v središËu mesta, vendar ker naša navi-gacija nima pojma o dimenzijah našega vozila,

ELGO, december 2011

Za vsakogar nekaj

��

naju je vztrajno vodila po najbližji poti. Tako sva se poleg vroËine dodatno potila tudi od strahu, kateri balkon ali žleb bova nesla s seboj, preden se izkopljeva iz labirinta ozkih ulic. Z nekaj kom-promisi smo zmagali in prispeli v soliden kamp po zmerni ceni. Od znamenitosti je bil seveda obvezen ogled Akropole, ki se dviga nad mestom in nudi Ëudovit razgled na celotne Atene, ter nacionalni muzej, v katerem so zbrani originalni primerki veËine grške zgodovine. Ob pohajko-vanju po mestu sva bila priËa številnim vojakom in policistom, ki so v popolni bojni opremi in z ne-prebojnimi jopiËi korakali po mestu, in nelagodno sva se ozirala za morebitnimi demonstracijami, ki so tisti Ëas še potekale v GrËiji.

Razgled na Atene z Akropole

Naslednji postanek je bil ob Korintskem prekopu, ki povezuje Egejsko in Jonsko morje. Zgrajen je bil med letoma 1883 in 1893 in ladjam prihrani kar 400 km dolgo pot okoli Peloponeza. Skozenj letno pluje okoli 11.000 veËinoma turistiËnih ladij. Pogled na kanal je bil veliËasten.

Nafplio - najlepše obmorsko mesto v GrËiji

Ogled antiËnega mesta Mykene je bil spet pravi podvig, saj sva se pri skoraj 40 stopinjah celzija zelo pogumno vzpenjala proti akropoli na vrhu hriba. V teh trenutkih mi je pomen sieste postal popolnoma razumljiv. Siesta je namreË zapo-vedan popoldanski poËitek, ki ga poznajo po vseh krajih GrËije in tudi drugod po Sredozemlju. Med 14. in 17. uro je hrup prepovedan, zaprta je veËina lokalov in trgovin. VroËina je bila prehuda in zavila sva k morju, na ogled za Grke najlepšega mesta v GrËiji - Nafplio. Vesela sva bila ogrom-nega brezplaËnega parkirišËa v luki, neposredno v centru mesta, kjer sva lahko v miru prespala. Mesto je bilo podobno veËini obmorskih mest, z odliËno izbiro lokalËkov ob plaži, restavracij in ulic, prepolnih turistov in uliËnih prodajalcev. PrivošËila sva si obilno veËerjo s tradicionalnimi grškimi jedmi in z okusno avtohtono sorto vina. Celinska GrËija naju je poËasi zaËela utrujati, zlasti zaradi visokih temperatur, zato sva se po dobrem tednu odloËila, da se zapeljeva na skrajni konec Peloponeza, kjer sva priËakovala znane grške pešËene plaže. Nisva bila razoËarana. Grki na sreËo ne kom-plicirajo glede kampiranja in lahko sva si izbirala samotne plaže, kjer sva se v miru kopala, poËivala in tudi prespala, kolikor nama je uspelo, saj smo z nekimi Štajerci vso noË izmenjevali vtise s po-potovanja. 13. dan potovanja sva se poËasi zaËela zavedati, da bo Ëas za vrnitev proti domu, saj sva bila še vedno na najbolj oddaljeni toËki najinega po-tovanja. Na poti domov sva si ogledala še Sparto in Olympio, prizorišËe prvih olimpijskih iger.

Kljub vsemu sva zavila še na Lefkado in si tam privošËila dva dni poležavanja na plaži in ko-panja v neverjetno topli vodi. Lastnik kampa je bil prijazen gospod Aristotel, ki je zelo pohvalil Slovence in nama razkazal celoten kamp. Pri-poroËil nama je domaËo restavracijo, ki je imela zares odliËne tradicionalne grške jedi. ResniËno sva se poËutila kot doma, vendar naju je kmalu zaËela motiti družba sosedov v kampu in gneËa na plaži, ki je nisva bila vajena, zato sva jo nasled-nji dan popihala dalje. Zadnji postanek v GrËiji je bil v najglobljem kan-jonu na svetu Vikos Gorge, leta 1997 vpisanem v Guinessovo knjigo rekordov. Najvišje stene kan-jona so visoke tudi veË kot tisoË metrov, razgled-na plošËad je na zgornji toËki kanjona in razgled v globino je bil veliËasten, pa tudi malo srhljiv, saj varovalnih ograj skoraj ni bilo. Po poti nazaj sva ustavila simpatiËnima mladima štoparjema, bratoma iz NemËije, ki sta že tri tedne križarila po GrËiji in si ogledovala znamenitosti. OdliËno sta govorila angleško in ponovno smo si izmenjali kar nekaj svojih izkušenj s poti in vtisov o deželi in ljudeh. Domov sva, kot vsakiË, vozila skoraj neprekinjeno dva dni, saj naju je že pošteno dajalo domotožje. Celotno potovanje je trajalo 19 dni, prevozila sva veË kot 5000 km in tudi punci doma sta se strin-jali, da sva imela dovolj potepanja, ker je bil že skrajni Ëas, da kuhanje in pranje ponovno preide v mamine roke.

Atenska Akropola se veliËastno dviga nad Atenami

ELGO, december 2011

Pogled na Korintski prekop

��

Za vsakogar nekaj

Nagradna križanka

Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo ELEKTRO GORENJSKA PRODAJA. Izžrebali smo tri nagrajence, ki so nagrade prejeli po pošti. Nagrajenci so bili: IVO RAKOVEC, VANJA MITI» in ANTON NO». Nagrajencem iskreno Ëestitamo!Geslo tokratne nagradne križanke pošljite najpozneje do petka,27.januarja2012 v uredništvo na naslov: Elektro Gorenjska, d. d., Služba za korporativno komuniciranje, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo nagrado prejeli po pošti, zato ne pozabite pripisati svojega naslova.

Foto

: Rom

an B

ratu

nELGO, december 2011

��

Za vsakogar nekaj

Plan izrabe delovnega Ëasa v letu 2012Mesec Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec.

Dan1. N/P 1. 1. N P 1. N 1. S 1. P S2. P 2. 2. 1. P S 1. 2. N 2. KD N3. 1. 3. S 2. 1. N 2. 3. 1. 3. S 1.

4. 2. S N 3. 2. 2. 3. S 2. 4. N 2.

5. 3. N 3. 4. S 3. 4. N 3. 5. 1. 3.

6. 4. 4. 4. 5. N 4. 5. 4. 4. S 2. 4.

7. S 5. 5. S 3. 5. S 5. 5. N 3. 5.

8. N P 6. N/P 4. 6. N 6. S 6. 4. S9. 5. 6. 7. P 5. S 6. 7. N 7. 5. N

10. 6. 7. S 6. 6. N 7. 8. 6. 8. S 6.

11. 7. S N 7. 7. 7. 8. S 7. 9. N 7.

12. 8. N 8. 8. S 8. 9. N 8. 10. 6. 8.

13. 9. 8. 9. 9. N 9. 10. 9. 9. S 7. 9.

14. S 9. 10. S 8. 10. S 10. 10. N 8. 10.

15. N 10. 11. N 9. 11. N P S 11. 9. S16. 10. 11. 12. 10. 10. S 11. 11. N 12. 10. N17. 11. 12. S 11. 11. N 12. 12. 11. 13. S 11.

18. 12. S N 12. 12. 12. 13. S 12. 14. N 12.

19. 13. N 13. 13. S 13. 14. N 13. 15. 11. 13.

20. 14. 13. 14. 14. N 14. 15. 13. 14. S 12. 14.

21. S 14. 15. S 13. 15. S 14. 15. N 13. 15.

22. N 15. 16. N 14. 16. N 15. S 16. 14. S23. 15. 16. 17. 15. 15. S 16. 16. N 17. 15. N24. 16. 17. S 16. 16. N 17. 17. 16. 18. S KD25. 17. S N 17. 17. P 18. S 17. 19. N P26. 18. N 18. 18. S 17. 19. N 18. 20. 16. P27. 19. 18. 19. P N 18. 20. 18. 19. S 17. 18.

28. S 19. 20. S 18. 19. S 19. 20. N 18. 19.

29. N 20. 21. N 19. 20. N 20. S 21. 19. S30. 20. 22. KD 20. S 21. 21. N 22. 20. N31. 21. S 21. 22. 22. P EG

del. dni 21 20 22 18 21 20 22 22 20 22 20 19P (plačan) 1 1 0 2 2 1 0 1 0 1 1 2

KD 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1EG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

∑- DNI-PLAČILO 22 21 22 21 23 21 22 23 20 23 22 23∑- URE-PLAČILO 176 168 176 168 184 168 176 184 160 184 176 184

LETNO ŠTEVILO DNI ZA OBRAČUN (REDNO DELO IN PRAZNIKI-PLAČANI) 263LETNO ŠTEVILO UR ZA OBRAČUN (REDNO DELO IN PRAZNIKI-PLAČANI) 2104LETNO ŠTEVILO REDNIH DELOVNIH DNI (NE ZAJEMA PRAZNIKOV IN DRUGIH ODSOTNOSTI) 247LETNO ŠTEVILO REDNIH DELOVNIH UR (NE ZAJEMA PRAZNIKOV IN DRUGIH ODSOTNOSTI) 1976

Službe, ki izvajajo dežurno službo, prilagajajo plan izrabe delovnega časa glede na plan dežurstva!1., 2. januar: novo leto8. februar: kulturni praznik9. april velikonočni ponedeljek Kratice:27. april: dan upora proti okupatorju S sobota1., 2. maj: praznik dela N nedelja25. junij: dan državnosti P praznik15. avgust: veliki Šmaren S/P praznik na soboto31. oktober: dan reformacije N/P praznik na nedeljo1. november: dan spomina na mrtve KD kolektivni dopust (30. 4.; 2. 11.; 24. 12.)25. december: božič EG dan elektrogospodarstva26. december: dan samostojnosti 1….n delovni dan v mesecu31. december: dan elektrogospodarstva 6. plača - 6. delovni dan v mesecu

152176 176 160 176

Plan izrabe delovnega časa v letu 2012

redne delovne ure168 160 176 144 168 160 160

ELGO, december 2011