PPrriirrooččnniikk zzaa mmllaaddee - European …...¾ Bioklimatsko na črtovanje: Aktivno in pasivno načrtovanje različnih solarnih sistemov, izboljšana osvetljenost prostorov

Projekt je podprl

Tekm

ovan

je m

ladih

za e

nerg

etsk

o mod

ro p

riho

dnos

t!

PPPrrriiirrrooočččnnniiikkk zzzaaa mmmlllaaadddeee eeennneeerrrgggeeetttssskkkeee uuuppprrraaavvvllljjjaaavvvccceee

EEEYYYEEEMMMaaannnaaagggeeerrr GGGuuuiiidddeee

EYEManager Guide

Uporabno orodje za mlade evropske energetske upravljavce!

S priročnikom "EYEManager Guide", ki je pred vami, smo želeli pripraviti uporabno orodje, ki bo vsebovalo osnovna znanja za dijake srednjih šol, ki si želijo postati mladi evropski energetski upravljavci. V priročniku so predstavljene vsebine:

- Izdelki, ki porabljajo energijo, ter kako jih čim bolj učinkovito namestiti in uporabljati.

- Vedenjske navade pri varčevanju z energijo z nasveti dijakom o potrebnih znanjih za varčevanje z energijo v vsakdanjem življenju.

- Potek energetskega pregleda so navodila kako zbrati podatke, ki se nanašajo na porabo energije, emisije ogljikovega dioksida ter učinkovitost naprav, zgradb in opreme.

- Priprava načrta varčevanja z energijo, ki vodi dijake skozi izbiro varčevalnih ukrepov na izbranem primeru, z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti, ter ocenitev stroškov, povezanih z izvedbo varčevalnih ukrepov in s tem povezan vpliv na denarne prihranke.

Priročnika ne smemo jemati kot recepta, ki mu je treba slediti. Naš cilj je bil razjasniti in razložiti osnovne postopke, potrebne za izvedbo energetskega pregleda in izboljšanje energetske učinkovitosti. Priročnik lahko služi kot učni pripomoček dijakom in (ali s pomočjo …) njihovih učiteljev o ekonomskih prednostih energijske učinkovitosti, saj vsebuje osnovne nasvete za osveščanje o porabi energije in predlaga različne načine varčevanja z energijo. Pripravljen je bil za potrebe projekta “European Young Energy Manager Championship - EYEManager Championship”, iz programa "Intelligent Energy Europe" (Št. pogodbe: IEE/07/760/SI2.499406) in je del "EYEManager" nabora orodij, ki ga sestavljajo:

1. "EYEManager" priročnik (praktičen vodnik za dijake, mlade evropske energetske upravljavce);

2. "EYEManager" programska oprema (in Navodila za uporabo), spletna aplikacija, ki bo dijakom v pomoč pri analiziranju primerov in pri načrtovanju ukrepov varčevanja z energijo;

3. "EYEManager" pravila tekmovanja, v katerih bo v celoti opisan potek mednarodnega tekmovanja; še posebej: sestava mednarodnih ekip, faze tekmovanja, točkovanje in kriteriji dodeljevanja točk.

Avtorji so v celoti odgovorni za vsebino te publikacije. Vsebina ne odraža nujno tudi stališč Evropske zveze. Evropska komisija ni odgovorna za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija.

Priročnik za mlade energetske upravljavce

1/52

VSEBINA

1. UVOD...................................................................................................... 3

1.1 Energetsko-okoljski problem .................................................................3

1.2 Raba energije v zgradbah .....................................................................4

1.3 Možnosti izboljšave ..............................................................................6

2. ENERGETSKO UPRAVLJANJE ....................................................................... 7

2.1 Energetsko upravljanje kot trajni proces .................................................7

2.2 Načrt aktivnosti energetskega upravljanja ...............................................8

2.3 Energetski nadzor .............................................................................. 10

3 ENERGETSKA UČINKOVITOST V OBJEKTIH .................................................. 11

3.1 Izdelki, ki uporabljajo energijo............................................................. 12

3.2 Ukrepi varčevanja z energijo ............................................................... 14

3.2.1 Ovoj stavb.................................................................................. 14

3.2.2 Ogrevanje in hlajenje ................................................................... 15

3.2.3 Topla santitarna voda................................................................... 19

3.2.4 Razsvetljava ............................................................................... 20

3.2.5 Gospodinjski aparati..................................................................... 22

3.2.6 Pisarniška oprema ....................................................................... 24

3.2.7 Sistemi obnovljivih virov energije................................................... 25

3.3 Vedenjske navade pri varčevanju z energijo .......................................... 26

4. ENERGETSKI PREGLED ............................................................................ 29

4.1 Vrste energetskih pregledov ................................................................ 29

4.1.1 Kratki pregled prostorov ............................................................... 29

4.1.2 Analiza stroškov uporabe .............................................................. 30

4.1.3 Standardni energetski pregled ....................................................... 30

4.1.4 Razširjeni energetski pregled......................................................... 31

4.2 Energetske študije ............................................................................. 31

4.3 Zbiranje podatkov o porabi energije ..................................................... 32

4.3.1 Podatki z računov ........................................................................ 32

4.3.2 Podatki s števcev......................................................................... 33

4.4 Analiza podatkov ............................................................................... 34

4.4.1 Poraba energije ........................................................................... 34

4.4.2 Pokazatelji učinkovitosti................................................................ 35

4.4.3 Energetski diagrami ..................................................................... 36

4.4.4 Energetske bilance....................................................................... 36

4.5 Načrtovanje ukrepov v URE................................................................. 38


2/52

4.6 Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov .............................................. 39

4.7 Pisanje poročil in sporočanje rezultatov ................................................ 39

5. PRIMER DOBRE PRAKSE .......................................................................... 41

5.1 Energetski pregled v 4 korakih ............................................................ 41

5.2 Primer iz prakse: Pomorska šola .......................................................... 44

5.2.1 Splošno...................................................................................... 44

5.2.2 Opis mesta/lokacije......................................................................... 44

5.2.3 Opis dela ....................................................................................... 45

5.2.4 Rezultati energetskega pregleda ....................................................... 46

LITERATURA.............................................................................................. 49

PRILOGA 1 ................................................................................................ 50

PRILOGA 2 ................................................................................................ 51

PRILOGA 3 ................................................................................................ 52

Seznam kratic:

CFL: Compact Fluorescent Lamp – kompaktna fluorescentna sijalka

DHW: Domestic Hot Water – topla sanitarna voda

EC: European Commission – Evropska komisija

ECM: Energy Conservation Measure – ukrep za varčno rabo energije

ECO: Energy Conservation Opportunity – potencial varčevanja z energijo

EMCS: Energy Monitoring and Control Systems – sistemi za spremljanje in

reguliranje energije

EU: European Union – Evropska unija

HVAC: Heating, Ventilation and Air-conditioning – ogrevanje, prezračevanje in

hlajenje

LCC: Life Cycle Costs – stroški življenjskega cikla

LPG: Liquefied Petroleum Gas – utekočinjen naftni plin (UNP)

RES: Renewable Energy Sources – obnovljivi viri energije (OVE)


3/52

1. UVOD 1.1 Energetsko-okoljski

problem

Raba energije pospešuje tako človeške

aktivnosti kot socialni in gospodarski

napredek. Količina energije, porabljene

na osebo, je postala eden izmed

pokazateljev modernizacije in

napredka v državi. Državam po svetu

tako proizvodnja in poraba energije

predstavljata enega glavnih izzivov.

Poleg tega je energija povezana z

najbolj perečo socialno problematiko,

ki vpliva na trajnostni razvoj (revščina,

zdravje, službe, rast prebivalstva,

dostop do socialnih storitev,

propadanje zemlje, podnebne

spremembe, kakovost okolja itd.).

Končne uporabne oblike energije, ki so

na voljo (elektrika, ELKO, bencin) se

pridobivajo iz primarnih energetskih

oblik, ki obstajajo v naravi, kot je

premog, zemeljski plin in nafta. To so

fosilna goriva. Njihova raba povzroča

emisije toplogrednih plinov, npr.

ogljikovega dioksida, ki je odgovoren

za 75 % emisij. Ti plini zvišujejo

zemeljski toplogredni učinek (slika

1.1), tako da zvišujejo povprečne

temperature in tako povzročajo resne

in nepredvidljive podnebne pojave.

Slika 1.1: Učinek tople grede


4/52

Poleg tega problema se konvencionalni

viri energije (npr. fosilna goriva)

čedalje bolj izčrpavajo (po nedavnih

raziskavah zaloge nafte, zemeljskega

plina in urana ne bodo trajale več kot

40 let), stroški energije pa se na

splošno povečujejo. Družine plačujejo

vedno več za energijo, ki je pogosto

neučinkovito porabljena. Učinek

proizvodnje in rabe energije se lahko

ublaži z zmanjšanjem porabe ter

preusmeritvijo energetske dobave in

oskrbe na možnosti, povezane s

trajnostnim razvojem. Tehnološki

razvoj imajo daleč največji vpliv na

spremembe v vzorcu rabe dobrin in

storitev. Taka ugotovitev pa ne sme

preprečiti poskusov, da bi se odvrnili

od neracionalnih in potratnih vzorcev

rabe energije.

Šele po preučenih in uresničenih

možnostih učinkovite rabe energije

(URE) nastopi čas, da premislimo o

možnostih izkoriščanja obnovljivih

virov energije (OVE). Ti postajajo vse

pomembnejši kot trajnostni

alternativni viri energije.

Imajo mnogo manjši vpliv na okolje in

ne povzročajo emisij toplogrednih

plinov, veliko pa prispevajo k varnosti

oskrbe z energijo. Sončna energija (za

proizvodnjo toplotne in električne

energije), vetrna energija, vodna

energija, bioenergija, geotermalna,

morska energija so le nekatere od njih.

1.2 Raba energije v zgradbah

160 milijonov zgradb v EU porabi

skoraj 40 % evropske energije in

proizvede preko 40 % emisij

ogljikovega dioksida, delež pa še

narašča. To je celo več kot delež

industrije in transporta (glej sliko 1.2 –

opomba: s »storitvami« so mišljene

stavbe javnega sektorja).

Gospodinjstva porabijo 2/3 energije v

zgradbah.

Slika 1.2: Končna poraba energije v EU27 po sektorjih (Mtoe1)

1 1 Mtoe pomeni 1 milijon ton naftnega ekvivalenta (toe) in je energetska enota: količina energije, ki se sprosti med sežiganjem 1 tone surove nafte, je približno 42 GJ.


5/52

Ogrevanje prostorov je

najpomembnejša komponenta (57 %

porabe v gospodinjstvih in 52 %

energetske porabe v nestanovanjskih

objektih). Treba je omeniti, da poraba

goriva za ogrevanje zgradb prinese 25

% celotnih emisij CO2 v Evropski Uniji.

Ogrevanje vode zajema 25 % porabe v

gospodinjstvih in 9 % porabe v

nestanovanjskih objektih.

Razsvetljava porabi okoli 4 % celotne

energije v stanovanjskem sektorju

(okoli 9 Mtoe), medtem ko v javnem

sektorju, kjer je v večini uporabljena

razsvetljava s fluorescentnimi

sijalkami, porabi okoli 18 Mtoe ali 14

% celotne energije. Pomemben vidik je

tudi, da razsvetljava v poslovnih

zgradbah proizvaja do 25 % emisij.

Klimatske naprave so hitro rastoči

porabniki v stanovanjskem in javnem

sektorju. Celotna energetska poraba

za klimatske naprave je okoli 3 Mtoe

(0,7 % celotne energetske porabe v

obeh sektorjih skupaj), kar pa naj bi

se do leta 2020 podvojilo. Grafično je

energetska poraba končnih

uporabnikov v zgradbah EU (po

podatkih iz leta 2000) prikazana na

sliki 1.3.

Razsvetljava14%

Hlajenje4%

Drugo16%

Ogrevanje52%

Kuhanje5% Priprava tople

vode9%

Kuhanje7%

Ogrevanje57%

Priprava tople vode25%

Razsvetljava & el. naprave

11%

Slika 1.3: Energetska poraba končne energije v evropskih javnih (levo) in

stanovanjskih objektih (desno)

Slika 1.4: Končna poraba energije v EU27 po gorivih (v Mtoe)


6/52

Trenutno se večina energije,

uporabljene v urbanem okolju,

pridobiva iz neobnovljivih fosilnih

goriv. Kot je prikazano na sliki 1.4,

nafta, zemeljski plin in trda goriva

predstavljajo več kot 70 % celotne

končne energije, porabljene v EU,

medtem ko obnovljivi viri energije

prispevajo zelo majhen odstotek.

1.3 Možnosti izboljšave

Obstaja veliko možnosti učinkovitejše

rabe energije v zgradbah, ob

predpostavki, da celotna energetska

poraba novozgrajenih objektov znaša

samo še 60 % porabe zgradb,

zgrajenih v 70-ih letih. Po mnenju

evropskega energetskega komisarja bi

lahko na račun učinkovitejše rabe

energije v zgradbah do leta 2010

dosegli prihranek do 22 %.

Nekaj koristnih nasvetov:

Grelci za vodo/bojlerji: 10

milijonov stanovanjskih bojlerjev v

EU je starih več kot 20 let. Njihova

zamenjava bi privarčevala 5 %

ogrevalne energije.

Razsvetljava: 30─50 % prihrankov

bi lahko dosegli z uporabo

učinkovitih senzorskih naprav,

nadzornih sistemov, vključevanjem

in integracijo dnevne osvetlitve ter

drugih tehnologij.

Hlajenje: Poraba energije za

klimatske naprave se bo do leta

2020 podvojila. 25 % bi jo lahko

prihranili s pomočjo minimalne in

pravilne uporabe energetsko

učinkovitih klimatskih naprav.

Pridobivanje zelene energije:

Obnovljivi viri energije na mestu

samem, soproizvodnja toplote in

elektrike, povezave s toplotnimi

črpalkami in hladilnimi napravami

prav tako predstavljajo možnost

prihranka energije.

Bioklimatsko načrtovanje:

Aktivno in pasivno načrtovanje

različnih solarnih sistemov,

izboljšana osvetljenost prostorov z

naravno osvetlitvijo in naravno

hlajenje lahko zmanjšajo

energetske potrebe do 60 %.

Boljši energetsko učinkovitost lahko

dosežemo s primernim energetskim

upravljanjem objektov (npr. izbira

najcenejšega dobavitelja energentov

posameznih objektov). Z izboljšanjem

energetske učinkovitosti pri končnih

porabnikih in z uporabo opreme

višjega energetskega razreda se lahko

poraba energije zmanjša od 20─50 %,

v primeru izvedbe novih instalacij (npr.

izvedba izolativnih in delitvenih

ogrevalnih vej) pa celo od 50 do 90 %.


7/52

2. ENERGETSKO

UPRAVLJANJE

Glavna gonilna faktorja v večini

odločitev glede stroškov poslovanja in

stroškov kapitala v podjetjih, industriji

in vladnih organizacijah sta bila

ekonomska konkurenčnost na

globalnem trgu in izpolnjevanje

standardov za zmanjšanje

onesnaženosti zraka in vode.

Energetsko upravljanje je pomembno

orodje za pomoč organizacijam pri

uresničevanju strogih ciljev. Lahko ga

opredelimo kot nadzorovanje

energetskih tokov skozi sistem, tako

da povečamo neto vrednost sistema.

Vključuje zbiranje, analizo in

spremljanje informacij o porabi

energije ter prepoznavanje,

vrednotenje in izvajanje določenih

ukrepov za povečanje energetskih

prihrankov (E.C., 1995).

Obstaja mnogo razlogov, zakaj

upravljati z energijo: dobro energetsko

upravljanje v stavbah lahko zmanjša

stroške energije in okoljsko škodo.

Poleg tega so mnogi energetski

problemi povezani s storitvenimi in

servisnimi problemi. Reševanje teh

problemov ima povratni učinek

izboljšanja kakovosti delovnega okolja,

kar zviša moralo zaposlenih in njihovo

produktivnost. To pa lahko desetkratno

poveča prihranek energije.

2.1 Energetsko upravljanje

kot trajni proces

Obstajajo različne ravni, na katerih se

lahko načrtujejo in izvajajo energetsko

pomembne aktivnosti. Na eni strani je

splošni koncept energetskega

načrtovanja (načrt aktivnosti in

dejavnosti energetskega upravljanja),

ki navadno vključuje:

opredelitev ciljev,

analizo trenutnega stanja,

analizo možnih ukrepov in

scenarijev,

opredelitev dejavnosti in projektov,

izpeljavo in vrednotenje ukrepov.

Na drugi strani pa je možnost izpeljave

samostojnih ukrepov, ki niso povezani

ali vgrajeni v obsežen koncept

energetskega načrtovanja. Tu naj bi se

različni ukrepi določili na grobo in

medsebojno primerjali brez zbiranja

obsežnih podatkov in brez oblikovanja

celotnega načrta aktivnosti. Izbere se

en sam ukrep in se takoj izvede kot

posamezni projekt.

Poudariti je treba, da je energetsko

upravljanje dolgoročna obveza, ne

nekaj, kar se izvede enkrat in je potem

končano. Če je energetski upravitelj

dobro izvedel fazo pregleda in

načrtovanja aktivnosti, potem je načrt

nadaljnjih izboljšav že osnovan.

Kakorkoli že, potrebe po trajnem

napredku so visoke.


8/52

Glede na program ENERGY STAR, ki ga

je začela Ameriška agencija za zaščito

okolja (U. S. Environment Protection

Agency (EPA)), bi morali za

vzpostavitev uspešnega energetskega

upravljanja slediti 7 korakom:

• 1. KORAK – Obvežite se k

nenehnemu izboljševanju.

Temeljni element uspešnega

energetskega upravljanja je obveza.

Organizacije se obvežejo, da bodo

za doseganje nenehnih izboljšav

razporedile zaposlene in denarna

sredstva.

• 2. KORAK – Ocenite delovanje.

Gre za periodični proces vrednotenja

rabe energije v vseh večjih objektih

in prostorih organizacij in procesov,

vzpostavljanja osnov za merjenje

prihodnjih rezultatov in prizadevanja

za učinkovitost.

• 3. KORAK – Postavite cilje. Dobro

določeni cilji vodijo v dnevno

sprejemanje odločitev in so osnova

spremljanja in merjenja napredka.

Sporočanje in objavljanje ciljev

lahko zaposlene motivira za podporo

energetskemu upravljanju v celotni

organizaciji.

• 4. KORAK – Naredite načrt

aktivnosti. Uporabljati moramo

podroben načrt aktivnosti, da

zagotovimo sistematični proces

izvajanja ukrepov energetske

učinkovitosti. Plan aktivnosti se

redno posodablja, najpogosteje

letno, z namenom primerjave med

pridobitvami, spremembami v

učinkovitosti ter spremembami

prednostnih nalog.

• 5. KORAK – Izvajajte načrt

aktivnosti.

• 6. KORAK – Ocenite napredek. Za

primerjavo z načrtovanimi cilji

ocenjevanje napredka vključuje

formalni pregled podatkov o rabi

energije in pregled aktivnosti, ki so

bile izpeljane kot del plana

aktivnosti.

• 7. KORAK – Priznajte dosežke.

Zagotavljanje in prizadevanje za

priznavanje dosežkov energetskega

upravljanja je preizkušen korak za

podporno gonilno silo in podporo

programu povečanja energetske

učinkovitosti.

2.2 Načrt aktivnosti

energetskega upravljanja

Načrt aktivnosti energetskega

upravljanja mora vključevati vsaj:

1. dobro določene cilje,

2. poročilo upravljanja,

3. notranje in zunanje zahteve po

sredstvih,

4. kriterije za finančne naložbe,


9/52

5. načrt aktivnosti,

6. nadzorovanje porabe energije in

ciljno vodenje,

7. poročilo vključevanja zaposlenih v

energetsko upravljanje,

8. razvoj načrta usposabljanja (za

zaposlene).

Veliko ljudi meni, da se program

energetskega upravljanja začne in

konča z energetskim pregledom. To

je delno sicer res, a kljub temu da je

pregled ključna zadeva, nikakor ni

edini korak v programu povečevanja

energetske učinkovitosti. Izvajanje

zahtev energetskega pregleda zahteva

nenehno upravljanje skozi večletno

obdobje; to bo ustvarilo dividende, ki

se bodo z leti povečevale. Poleg tega

se mora po prvem obsežnem

energetskem pregledu objekta

vzpostaviti sistem stalnega

spremljanja in nadzorovanja, izvajati

pa je potrebno tudi bolj ciljno

naravnane preglede.

Rezultat energetskega pregleda je

podroben načrt aktivnosti za

pravočasno izvajanje nameravanih

ukrepov za povečanje energetske

učinkovitosti, ki temeljijo na principih

časovnega načrtovanja. To načrtovanje

bi moralo biti narejeno za vsako fazo

izvedbe in vključuje:

• cilje in ukrepe, ki morajo biti

izvedeni v vsaki fazi,

• časovni okvir vsake faze,

• zahtevano organizacijo in proračun

stroškov izvedbe,

• določitev načina nadzorovanja

napredka dela,

• omejitev nadzora ukrepov in/ali

vrednotenje rezultatov vsake faze.

Za določitev ciljev vsake posamezne

faze se morajo upoštevati energetski

prihranki, ki izhajajo iz prejšnje faze

izvajanja. Cilj vsake faze bi moral biti

postavljen z upoštevanjem objektivne

porabe predhodne faze in ne z ozirom

na začetno energetsko situacijo.

Običajen kriterij za omejitev ciljev je,

da bi morala vsaka faza zagotavljati

take koristi za podjetje - ustanovo, da

bi le-to upravičilo naložbo za izvajanje

ukrepov in nadaljevanje načrta

aktivnosti za doseganje energetskih

prihrankov.

Za zaključek je treba omeniti, da se

morajo pri sestavljanju načrtov

aktivnosti za energetske prihranke

upoštevati:

a) primerjava predlaganih ukrepov, ki

izhajajo iz energetskega pregleda;

b) kombinacija različnih nadgradnih

projektov ter njihova koordinacija z

drugimi cilji podjetja;

c) organizacijska raven in tehnična

zmogljivost podjetja za izvajanje

posameznih ukrepov ali svežnja

ukrepov;

d) zmogljivost ustanove, da samo

financira naložbe, zahtevane za

projekte energetske učinkovitosti, z

ozirom na druge prioritete.


10/52

2.3 Energetski nadzor

Učinkovitejša raba energije je

osnovana na boljšem poznavanju rabe

energije. Bistveno je ohranjati sistem

energetskega upravljanja, ki nenehno

spremlja in nadzoruje, analizira,

preverja in sporoča energetsko

porabo in tako izboljšuje energetsko

učinkovitost. To je tako imenovana

naloga energetskega nadzora, ki mora

biti stalen in se mora osredotočiti na

energetsko porabo ter stroške,

pokrivati pa mora rabo vseh oblik

energije (elektriko, goriva, centralno

ogrevanje in druge).

Izdelan mora biti seznam opreme in

inventarja z nazivno energetsko

porabo, redno ga je treba posodabljati

oz. dopolnjevati. V seznamu mora biti

navedena vrsta opreme, njena

funkcija, namestitev oz. lokacija in

moč. Za obdobja, ko se oprema

uporablja, se morajo redno

izpolnjevati dnevniki delovanja. Če je

na voljo oprema za merjenje

energetskih veličin, lahko tak seznam

dopolnimo s podatki s samega mesta.

V srednjih in velikih objektih je zaradi

realnejših meritev in pridobivanja

natančnejših podatkov priporočljivo

razporediti merilno opremo na različne

točke.

Potrebno je izdelati analizo podatkov

in napisati poročila, ki se morajo

posredovati uporabnikom objekta.

Informacije se obravnavajo glede na

ciljno skupino. Izbrati je treba

komunikacijske poti, odvisne od ciljne

skupine, zato da bi v nadzor vključili

zaposlene in izboljšali njihovo

energetsko ozaveščenost.

Kot del energetskega nadzora bi

moral energetski upravitelj preverjati

pogodbeni energetski status objekta z

dobavitelji energije, saj mora biti moč

vedno primerna ─ ne nižja in ne višja

od potrebne (optimalno zagotavljanje

potreben energije). Višja kot je

pogodbena/priključna moč, večji bodo

fiksni stroški. Zmanjšana pogodbena

moč tako ne vpliva neposredno na

manjšo porabo energije, lahko pa

preko nje bistveno zmanjšamo

stroške dobave energije.

Na liberaliziranem trgu je več

dobaviteljev energije. Vsak porabnik

mora zato redno povpraševati po

boljših in ugodnejših ponudbah

oskrbovanja z energijo. Poleg tega

morajo biti energetske pogodbe

optimizirane v skladu s profilom

energetske porabe. Predvsem kar

zadeva elektriko, obstajajo po navadi

posebne tarife, npr. tarife, ki so nižje

ponoči. Izbirati bi morali take tarife in

električno porabo in jo, kolikor je

seveda mogoče, prestaviti v nočni

čas. Energetski distributerji

zagotavljajo posebne merilne

simulatorje porabe energije, ki

omogočajo določitev najboljše tarife.


11/52

3 ENERGETSKA

UČINKOVITOST V

OBJEKTIH

Izraz energetska učinkovitost se

pogosto uporablja, vendar ga je težko

definirati ali konceptualizirati.

Izpostavljena sta dva koncepta

energetske učinkovitosti, in sicer

tehnični in subjektivni koncept. Inženir

lahko nekako določi energetsko

učinkovitost z omejeno opremo,

medtem ko bo okoljevarstvenik na to

pogledal s širšega vidika energetske

učinkovitosti. Ekonomisti, politiki in

sociologi imajo prav tako drugačno

predstavo o energetski učinkovitosti.

Pogosto je bil izraz energetska

učinkovitost uporabljen za opis tistega,

kar bi dejansko bilo varčevanje z

energijo. Bolj poljudno bi lahko

energetsko učinkovitost razumeli kot

razmerje učinkovitosti, medtem ko bi

tehniško gledano prihranke raje

pojmovali kot varčevanje in ne

izboljšanje učinkovitosti. Zamislite si

npr. poslovno stavbo z obvestilom:

“Bodite učinkovitejši – uporabljajte

stopnice namesto dvigal!” Če bi se

ljudje zmenili za to obvestilo in hodili

po stopnicah, ali je to zvišanje

energetske učinkovitosti? Energije se

porabi manj, storitve so pa zmanjšane.

Še en primer: Gospodinjstvo se odloči

za posebna termozaščitna vhodna

vrata, varčne luči in podstrešno

izolacijo. Obenem pozimi dvigne

nastavljeno temperaturo na

termostatih pa tudi luči gorijo daljši

čas, pri čemer je porabljena ista

količina energije kot prej. Ali je to

gospodinjstvo izboljšalo svojo

energetsko učinkovitost? V tehniškem

smislu je odgovor da.

Gospodinjstvo doseže višji nivo oskrbe

z energijo (toplejše prostore) z enako

vhodno energijo, oskrba pa se izvaja z

nižjo energetsko jakostjo (manj vatov

oz. lumnov na stopinjo povišane

temperature). Po konceptu,

osnovanem na rezultatih energetske

učinkovitosti, pa ni vpliva, razen če se

višje temperature in daljša obdobja

razsvetljave ujemajo z dodatnimi

potrebami gospodinjstva.

Ko poskušamo priti do definicije

energetske učinkovitosti, lahko o

slednji rečemo:

a. Do zvišanja energetske učinkovitosti

pride, ko je ali vhodna energija

(input) zmanjšana za določeno

stopnjo oskrbe ali ko se poveča oz.

zviša oskrba z določeno količino

vhodne energije.

b. Energetska učinkovitost (v bolj

subjektivnem smislu) je relativna

varčnost ali potratnost, pri čemer se


12/52

vhodna energija uporablja za

zagotavljanje dobrin in storitev.

Energetske storitve obsegajo nešteto

dejavnosti, kot so napajanje vozila,

opekača kruha, gretje bojlerja,

hlajenje pisarne, razsvetljevanje

parkirišča … Biti energetsko učinkovit

sam po sebi pomeni zagotoviti storitve

s količino vhodne energije, ki je

majhna glede na določen standard ali

običajen vnos.

3.1 Izdelki, ki porabljajo

energijo

Izdelki, ki porabljajo energijo, kot so

električne in elektronske naprave ali

ogrevalne naprave, predstavljajo velik

del porabe naravnih virov in energije,

precej pa vplivajo tudi na okolje. V

zvezi s tem je EU objavila Direktivo

2005/32/EC za določitev zahtev za

okoljsko primerno zasnovo izdelkov.

Okoljsko primerna zasnova izdelkov je

preventivni ukrep, namenjen

optimiziranju okoljevarstvene

učinkovitosti izdelkov, ki obenem

ohranijo svojo funkcionalno kakovost.

Ta direktiva ne uvaja neposredno

zavezujočih zahtev za specifične

izdelke, določa pa pogoje in kriterije za

nastavitev zahtev, ki zadevajo okoljsko

pomembne značilnosti izdelkov, in

dovoljuje hitre in učinkovite izboljšave

(s kasnejšimi izvedbenimi ukrepi).

Zlasti pa ta direktiva pospešuje

izboljšave energetske učinkovitosti teh

izdelkov.

Izdelki, ki uporabljajo energijo,

posebej pa gospodinjski aparati (tako

imenovana bela tehnika), že vsebujejo

označbe porabe energije s pomočjo

nalepk in standardiziranih podatkov o

izdelku. To je bilo uzakonjeno z

Direktivo 92/75/EEC. Cilj energetskega

označevanja je informirati in prepričati

kupce, da pri nakupu gospodinjskih

aparatov sprejmejo bolj ‘zeleno’ in

energetsko učinkovito odločitev.

Energijske nalepke zagotavljajo

informacije o gospodarskem vplivu

naložbenih odločitev, tako da

prikažejo, da so višji začetni stroški

povrnjeni z nižjimi stroški energije

skozi celotno življenjsko dobo

aparatov. Ko kupujemo nove aparate,

je priporočljivo kupiti energetsko

učinkovitejše, ker delujejo bolje in

porabijo manj energije. Priporočljiva je

tudi zamenjava starih aparatov za

nove in bolj učinkovite, vendar se za

primerno ovrednotenje naložbe v tem

primeru lahko opravi tehno-

ekonomska analiza.


13/52

Energetska učinkovitost v EU je

razvrščena v razrede od A++ (najvišja

energetska učinkovitost) do G

(najnižja energetska učinkovitost).

Poleg klasifikacije z barvnimi oznakami

so na nalepkah še druge informacije,

npr. poraba energije, poraba vode,

nivo hrupa. Podobno označevanje je v

skladu z Direktivo o energetski

učinkovitosti stavb (EPBD ─

2002/91/EC) predvideno tudi za

celotne stavbe.

Za javne institucije sta v veljavi tudi

Direktivi o zelenih javnih naročilih

(Green Procurement Directives

(2004/17/EC in 2004/18/EC)). Ti dve

direktivi vključujeta upoštevanje

izbranih okoljevarstvenih vidikov,

določata kriterije ter določbe za javna

naročila javnega sektorja. Tabela

prikazuje druge nalepke o energetski

učinkovitosti in okoljevarstvenih

vidikih, ki se prav tako uporabljajo v

EU in po svetu.

NALEPKA CILJ/NAMEN IZDELKI SPLETNA STRAN Energy Star

Nalepka vsebuje smernice za izbiro energetsko učinkovite pisarniške opreme.

Gradbeni sektor, ogrevanje stanovanj, hladilna oprema, večje naprave, pisarniška oprema, razsvetljava zabavne elektronike.

www.energystar.gov www.eu-energystar.org

Eco-nalepka

Nalepka se dodeli le tistim izdelkom, ki imajo v svoji skupini izdelkov najmanjši vpliv na okolje.

Sredstva za izboljšanje tal; elektronska oprema, obutev; gospodinjski aparati itd.

www.eco-label.com

GEEA-nalepka

Informacije o energetsko učinkovitih napravah. Enotna prostovoljna evropska shema za energetsko učinkovite naprave.

Hišna elektronika, pisarniška oprema in IT-oprema s profili visoke učinkovitosti.

www.efficient-appliances.org

TCO

Nalepka za kakovost in okoljevarstveno elektronsko pisarniško opremo.

IT-oprema; računalniki, zasloni, tiskalniki, tipkovnice, sistemske enote; pisarniško pohištvo, mobilni telefoni.

www.tcodevelopment.com

Za pomoč kupcem pri izbiri energetsko

učinkovitejših naprav je bilo narejenih

tudi nekaj spletnih orodij, npr. Topten

(www.topten.info). To je uporabniško

usmerjeno spletno iskalno orodje, ki

predstavlja najboljše naprave iz

različnih kategorij izdelkov.

Zelo pomemben vidik izdelkov, ki

uporabljajo energijo, posebej

elektronske opreme, je, da trošijo

elektriko tudi, kadar so v stanju

pripravljenosti (stand-by) ali pa se

avtomatsko izklopijo zaradi določenih

električnih naprav. V vsaki hiši se

zaradi tega potroši veliko vatnih ur.

Proizvajalci izboljšujejo opremo tako,

da poskušajo zmanjšati porabo

energije. Ko kupujemo novo opremo,

je zato potrebno analizirati njene

tehnične značilnosti, da bi izbrali tako,

ki bo v stanju pripravljenosti porabila

majhno količino energije (tipične

vrednosti skupaj s porabo naprav, ko


14/52

so vklopljene, so prikazane v tabeli

Aneksa 1).

3.2 Ukrepi varčevanja z

energijo

V naslednjih odstavkih je

predstavljenih nekaj splošno

priporočenih meril energetskega

varčevanja v javnih stavbah in

stanovanjskih objektih.

3.2.1 Ovoj stavb

Ovoj stavb, imenovan tudi plašč

stavbe, sestoji iz strehe, sten, tal,

oken in vrat stavbe. Kot je prikazano

na sliki, celo primerno grajena in dobro

vzdrževana stavba izgubi nekaj toplote

skozi navedene dele ovoja, in sicer za

10─15 % celotnega računa za

ogrevanje.

V nadaljevanju je navedenih nekaj

splošno priporočenih ukrepov za

izboljšanje toplotne energetske

učinkovitosti stavbnega ovoja:

• Izolacija strehe v zimskem času

zmanjša potrebo po ogrevanju

stavbe, poleti pa potrebo po

hlajenju. Toplota, ki prehaja skozi

neizolirano streho, povzroča

neprijetno počutje stanovalcev, zato

nastavijo klimatsko napravo na

nižjo stopnjo. Če stavba sploh ni

izolirana, je izoliranje strehe

stroškovno učinkovitejše kot

izolacija vrat in oken.

• Mnogo stavb je grajenih na

neizoliranih betonskih ploščah. V

hladnejšem podnebju stanovalce v

takih hišah zebe v noge. Izoliranje

talnih površin izboljša udobje, je pa

na splošno manj stroškovno

učinkovito kot izoliranje strehe.

• Izoliranje zunanjih sten prav

tako zmanjša potrebo po ogrevanju

in hlajenju objekta. Stroškovna

učinkovitost izoliranih sten je

odvisna od zunanje površine sten,

razmerja med zidovi in okni ter

vrste izolacije. Splošno gledano je

izolacija sten manj stroškovno

učinkovita kot izolacija tal ali

strehe.

• Povečanje zasenčenja oken: Kot

način zasenčenosti so na voljo tako

notranja kot zunanja senčila in


15/52

žaluzije. Notranja senčila so manj

učinkovita pri preprečevanju

prehoda toplote v prostore kot

zunanja. Notranje žaluzije

omogočajo stanovalcem, da imajo

nekaj nadzora nad svetlobo in

temperaturo prostorov. Na vzhodni

in zahodni strani so bolj učinkovita

navpična senčila kot vodoravna, ki

so učinkovitejša na južni in severni

strani.

• Povečanje izolacije steklenih

površin: Plast zraka med ploščami

stekla deluje kot izolacija. Dodatna

plast steklene površine zmanjša

potrebo po gretju, ko je zunaj

hladno, in potrebo po hlajenju, ko

je zunaj vroče. Vendar je naknadna

vgradnja zasteklitve draga in tudi

kot ukrep varčevanja z energijo ni

tako stroškovno učinkovita.

• Povečanje izolacije okenskih

okvirjev: Toplota lahko prehaja

tudi skozi okenske okvirje. Toplotno

izolacijski aluminijasti okvirji

vsebujejo izolacijsko plast med

notranjo in zunanjo plastjo

aluminija in prevajajo manj toplote

kot standardni aluminijasti okvirji.

Les je manj prevoden kot aluminij.

Čeprav je menjava oken draga, je

pri vgradnji novih oken ali izbiri

novih prostorov pomembno

upoštevati material.

• Namestitev odbojne police: To je

vodoravna polica, vgrajena približno

na višini dveh tretjin okna. Služi

dvojnemu namenu: stanovalce blizu

okna ščiti pred bleščanjem,

stanovalcem, oddaljenim od okna,

pa porazdeli dnevno svetlobo.

Svetloba se odbija od police na

strop in globoko v notranjost

prostora. Namestitev odbojne police

obsega drage spremembe v

materialih in omogoča prihranek le

v primeru avtomatskega nadzora

dnevne osvetlitve.

• Sprememba barve strehe: Strehe

temnejših barv absorbirajo več

sončne toplote, strehe svetlejših

barv pa odbijajo več svetlobe in

zato objekt ostaja hladnejši.

Ohranjanje toplote zunaj je posebej

pomembno za poslovne stavbe s

pisarnami.

• Sprememba barve sten: Svetlo

obarvani zidovi odbijajo več sončne

svetlobe kot temne stene in lahko

zmanjšajo količino toplote, ki jo

absorbira stavba. Svetlejše notranje

stene posvetlijo delovni prostor z

odbito svetlobo.

3.2.2 Ogrevanje in hlajenje

Čeprav lahko objekt ogrevamo in

hladimo do udobne temperature, to ne

pomeni, da je ogrevan in hlajen

učinkovito. Obstaja več sistemov

ogrevanja, prezračevanja in hlajenja

objektov (HVAC-sistem). Bojlerji,


16/52

sestavljeni grelniki, posamezni grelniki

prostorov, peči, sistemi centralnega

ogrevanja predstavljajo le nekaj

primerov ogrevalnega dela HVAC-

sistemov. Skladno s tem se lahko

pretehta več ukrepov za izboljšanje

energetske učinkovitosti primarnega in

sekundarnega HVAC-sistema. Nekaj jih

je navedenih v nadaljevanju.

Pretok zraka v sistemu

• Lahko se zgodi, da so rešetke

nameščene ali prilagojene tako, da

ni dosežene učinkovite razporeditve

zraka po celem prostoru. Da bi

situacijo izboljšali, lahko dovodne

rešetke ponovno namestite ali

prilagodite.

• Odstranite ovire iz pretoka.

Zaradi kopičenja umazanije in prahu

ali trdih predmetov lahko pride

znotraj zračnega kanala do delnega

ali popolnega oviranja pretoka zraka

(včasih uporabniki prostorov

nameščajo v rešetke krpe ali

karton, da bi dosegli smer

razpihovanja zraka po svojem

okusu). Sistem potem ne deluje,

kot bi moral, kar lahko povzroči

zmanjšano energetsko učinkovitost.

• Redno čistite filtre. Zračni filtri se

uporabljajo za odstranjevanje

drobcev prahu in onesnaževalcev, ki

vstopajo v stavbo ali pa se širijo po

njej. Filtre je potrebno redno čistiti,

sicer preveč drobcev v njih zmanjša

pretok zraka in povzroči zelo slabo

učinkovitost ventilatorja.

Uporaba sistema

• Namestitev regulatorjev, ki bodo

vklapljali in izklapljali HVAC-sistem

tako, da bo v stavbi ves čas

zasedenosti oz. vaše prisotnosti

želena temperature. Tak krmilni

sistem registrira zunanjo in notranjo

temperature zraka in določi

potreben čas, da se stavba ogreje

oz. ohladi, ter ob primernem času

vklaplja in izklaplja klimatsko

napravo.

• Znižajte predvidene ure

delovanja. To pomeni optimalno

nastaviti časovne parametre, zato

da bi omejili delovanje sistema. Če

temperatura rahlo pade ali naraste

ob koncu časa zasedenosti oz. vaše

prisotnosti, to ne predstavlja

problema, energetska korist take

majhne prilagoditve pa je posebej

na vrhuncih sezone lahko

precejšnja.

• Zmanjšajte posledice uporabe v

času odsotnosti. Z znižanjem

nastavljenih vrednosti za ogrevanje

in s povišanjem nastavljenih

vrednosti za hlajenje v času vaše

odsotnosti se bo poraba energije

sistema znatno zmanjšala.

• Zmanjšajte površine zgradbe,

oskrbovane v času odsotnosti.


17/52

Delovanje sistema v času vaše

odsotnosti se lahko zahteva samo

za majhen del površin neke stavbe,

pri čemer je možno izvzeti del

sistema, ki bo v tem času deloval

sam.

Hladilna postaja

• Do znatnega prihranka energije

lahko pridemo z zamenjavo

obstoječe hladilne postaje s

primernejšo in sodobnejšo.

• Prilagojena hladilna postaja

glede na obremenitve: Različne

vrste hladilnih postaj delujejo

učinkoviteje pri različnih

obremenitvah, zato mora biti za

optimalno učinkovitost profil

obremenitve napeljave prilagojen

najprimernejši hladilni postaji.

• Pravilne nastavitve hladilnih

krmilnih sekvenc so pomembne

za učinkovito delovanje sistema,

posebno tam, kjer je več hladilnih

postaj.

• Stoječim hladilnim ventilatorjem

lahko nastavimo hitrost delovanja in

tako zmanjšamo porabo energije.

• Kondenzirana voda se lahko

nameni za nadaljnjo uporabo.

• Kompresor hladilne postaje: Tip

kompresorja je odvisen od velikosti

in vrste napeljave.

• Zamenjava hladilnih stolpov:

Obstoječi hladilni stolpi lahko

delujejo neučinkovito. Energijo

prihranimo tako, da jih zamenjamo

z novimi.

• Sistem za nadzor ohlajene vode

in nastavljene vrednosti

kondenzirane vode lahko

prilagodimo tako, da oboje ustreza

zahtevam obremenitev, kar privede

do boljše učinkovitosti.

Kotlovnica

• Do znatnega prihranka energije

lahko pridemo tudi z zamenjavo

obstoječega bojlerja s

primernejšim in sodobnejšim.

• Izboljšan bojler glede na

obremenitve: Energetsko

učinkovitost lahko optimiziramo s

primerno izbiro velikosti in števila

bojlerjev, delujočih pri danih

obremenitvah.

• Manjše prilagoditve nastavitev

bojlerja in umerjanja lahko

izboljšajo učinkovitost.

• Pravilne nastavitve grelnih

sekvenc glede na odstopanja v

toplotnih obremenitvah so zelo

pomembne za učinkovito delovanje

ogrevalnega sistema.

• Prilagodite nastavljene

vrednosti za toplo vodo. S

prilagoditvijo nastavljenih vrednosti

pridemo do ustreznejših

obremenitev, s čimer dosežemo

višjo celotno energetsko

učinkovitost.

• Namestite več merilnih

senzorjev. Avtomatski merilniki

prepoznajo umetni prepih,

povzročen od ventilatorja, po

presežku zraka, ki ga zaznajo v

ventilacijski cevi. To poviša

učinkovitost bojlerja.


18/52

Kroženje ohlajene in tople vode

• Decentralizirajte pridobivanje

ohlajene in tople vode.

Centralizirane napeljave hladilnika

in bojlerja lahko vsebujejo obsežen

cevovod, kar povečuje izgube v

ceveh. Višjo energetsko učinkovitost

lahko dosežemo z več manjšimi

hladilniki ali bojlerji, ki so

nameščeni bližje mestom uporabe.

• Centralizirajte pridobivanje

ohlajene vode in toplote. Kjer je

v uporabi več manjših hladilnikov ali

bojlerjev, ki se nahajajo relativno

blizu in so odvisni od profila

obremenitev, je energijo možno

prihraniti z uporabo posamezne

centralizirane ohlajevalne enote.

S tem dosežemo tudi zmanjšanje

stroškov.

• Motorni pogon s spremenljivo

hitrostjo: Uporaba takega pogona

v seriji črpalk za kroženje tople in

ohlajene vode lahko znatno

pripomore k večji energetski

učinkovitosti napeljave.

• Zmanjšanje prostornine

kroženja: Lahko se dogaja, da

kroži po objektu večja količina vode,

kot je potrebna za najvišjo

obremenitev. Izenačevanje sistema

omogoča zmanjšanje pretoka.

• Zmanjšanje kapacitete črpalke z

namenom doseči primerne

obremenitve prispeva k prihranku

energije in daljši življenjski dobi

črpalke.

• Uravnavanje temperature

kroženja vode: Delovno

temperaturo lahko zmanjšamo in

tako posledično prihranimo več

toplote, ki se sicer izgubi v ceveh.

• Skrajšanje časa kroženja: Mnogi

sistemi delujejo dlje, kot je

potrebno. S skrajšanjem časa

delovanja črpalke se bo tudi poraba

energije zmanjšala.

• Izboljšanje izolacije cevi: Če je

izolacija v slabem stanju ali pa je

pretanka, jo je zelo koristno

zamenjati za novo. S tem

zmanjšamo količino po

nepotrebnem porabljene energije.

• Izboljšanje izolacije ventilov:

Izolacija okoli ventilov se sčasoma

uniči. Z namestitvijo prilagodlivejše

izolacije se zmanjšajo tudi toplotne

izgube.

• Skrajšanje dolžine cevi: Izguba

energije zaradi cevi in kapacitete

črpalk je povezana z dolžino cevi.

Cevovod lahko preusmerimo tako,

da skrajšamo napeljavo cevi.


19/52

Splošno - HVAC-sistem

• Zamenjava črpalke/motorja

črpalke/pogona: Oprema, ki se ji

izteka življenjska doba, bržkone ne

more delovati učinkovito. Z

zamenjavo take opreme lahko

dosežemo večjo splošno

učinkovitost, prihranimo več

energije ter zmanjšamo stroške

vzdrževanje.

• Prilagoditev obremenitev: Pri

montiranju/namestitvi kateregakoli

dela je potrebno upoštevati

primerno velikost. Z zmanjšanjem

oz. s prilagoditvijo kapacitete delov

bomo izboljšali učinkovitost enote,

kar bo privedlo tudi do njene daljše

življenjske dobe.

• Namestitev varčnega cikla:

Varčni cikel omogoča ponovno

kroženje zraka v času, ko ni

potreben sveži zrak. Rezultat tega

bo zmanjšanje nepotrebnega

ogrevanje in hlajenja zunanjega

zraka in posledično tudi prihranek

energije.

• Ko zrak ne more ponovno krožiti,

lahko enota zrak-zrak za ponovno

uporabo toplote omogoči prenos

toplote med dovodnim in odvodnim

tokom zraka. Rezultat bo

zmanjšanje nepotrebnega

ogrevanja in ohlajevanja ter

posledično tudi prihranek energije.

• Namestitev hladilnika za

ponovno uporabo toplote:

Hladilnik uporablja toploto, ki se

običajno izloči v atmosfero iz njega,

za predgretje vode, namenjene

ogrevanju prostorov ali vroče vode

za domačo rabo. Splošen rezultat je

prihranek energije.

3.2.3 Topla sanitarna voda

Topla sanitarna voda se lahko

pridobiva s pomočjo bojlerjev,

obnovljivih virov energije ali

centralnega ogrevanja. Način

pridobivanja je odvisen od dostopnih

virov energije, zahtevanih pogojev,

varnosti in varčnosti. Obstajajo štirje

osnovni načini za zmanjšanje stroškov

ogrevanja vode: manjša poraba tople

vode, znižanje temperature na

termostatu za toplo vodo, izoliranje

grelnika za vodo in nabava novega,

učinkovitejšega modela.

Preprosti ukrepi za pridobivanje tople

sanitarne vode z manj energije:

• Znižanje temperature

skladiščenja vode: Če je

temperature skladiščenja višja, kot

je potrebno, bo zmanjšanje te

temperature zmanjšalo tudi izgubo

toplote in po nepotrebnem

potrošene energije. Nikakor pa

temperature ne sme biti manjša od

60 oC, ker se sicer lahko razvije

bakterija Legionella (ki povzroča

legionarsko bolezen).

• Znižanje temperature kroženja

sanitarne vode: Če je temperatura

razvoda tople vode višja, kot je

potrebno, bo znižanje te

temperature znižalo tudi izgubo

toplote v cevovodu. Vseeno pa ta

temperature ne bi smela biti nižja

od 55 oC.


20/52

• Zmanjšanje pritoka vode iz

vodovodne pipe: Z namestitvijo

omejevala pritoka vode iz pipe med

bojlerjem in pipo se lahko poraba

tople vode znatno zmanjša brez

vpliva na uporabnika.

• Zmanjšanje pritoka vode iz

tuša: Z namestitvijo omejevala

pritoka vode pred tušem ali z

zamenjavo same prhe lahko prav

tako dosežemo znatno zmanjšanje

porabe energije, ne da bi s tem

vplivali na uporabnika.

• Decentralizacija pridobivanja

tople sanitarne vode:

Centralizirane napeljave za

pridobivanje tople vode lahko

vsebujejo obsežno cevovodno

omrežje, kar povzroča porast izgube

toplote v ceveh. Večja energetska

učinkovitost se lahko doseže z

uporabo več enot za pridobivanje

tople vode, nameščenih bližje

mestom uporabe.

• Centralizacija pridobivanja tople

sanitarne vode: Kjer se več enot

za pridobivane tople vode nahaja

relativno blizu in upoštevamo profil

obremenitev, lahko večjo

energetsko učinkovitost dosežemo s

centralizacijo pridobivanja tople

vode.

Uskladitev pridobivanja tople

sanitarne vode: Topla voda se

lahko znotraj objekta uporablja za

različne namene. Z uskladitvijo teh

namenov v različnih časovnih

obdobjih se lahko zmanjša potreba

za skladiščenje tople vode ali

največja sočasna poraba. To lahko

privede do zmanjšanja dimenzij

postaje za pridobivanje tople vode,

posledično pa zmanjšanje celotnih

stroškov energije.

3.2.4 Razsvetljava

Razsvetljevanje objektov zahteva

energijo in denar ne samo zaradi

porabe elektrike, ampak tudi zaradi

vzdrževanja sistema razsvetljave.

Prihranki energije so lahko rezultat

kombinacije različnih luči z različno

pomožno opremo (svetila in

predstikalne naprave, dušilke) ter

vsakdanje uporabe sistemov

razsvetljave. Učinkovitost razsvetljave

se lahko poveča z naslednjimi ukrepi:

Načrtovanje razsvetljave

• Odsevne površine in svetila morajo

biti čista. Čiščenje svetil sicer ne

bo prihranilo energije, se pa s

čistimi svetili doseže boljša

osvetlitev z enako količino energije.

• Zamenjava luči z

učinkovitejšimi: Standardne

monofosforne 26-milimetrske

fluorescentne sijalke so 10 %

učinkovitejše kot prejšnje 38-

milimetrske. Kompaktne


21/52

fluorescentne sijalke (varčne) so

približno štirikrat učinkovitejše kot

enakovredne žarnice.

• Kjer stopnja svetlobe presega

standarde ali se ne ujema s

potrebami uporabnika (gl. Aneks 2),

lahko prihranimo energijo s

premestitvijo nepotrebnih luči in z

ustrezno označitvijo ostalih

nosilcev.

• Selektivna zamenjava cevi je npr.

zamenjava monofosfornih

fluorescentnih cevi s trifosfornimi, ki

oddajajo več svetlobe. S tem

ukrepom dosežemo prihranek

energije zaradi selektivnosti – za

isto stopnjo osvetlitve je potrebno

manj cevi.

• Uporaba avtotransformatorjev

zagotavlja alternativno metodo za

zmanjšanje porabe energije in za

nižji svetlobni učinek. Avtomatski

transformatorji znižajo napetost v

tokokrogih, s čimer zmanjšajo

produkcijo svetlobe in porabo

energije.

• Tudi zamenjava ali vpeljava

rastra (zrcalni raster) lahko

izboljša učinkovitost.

• Zmanjšanje števila svetil lahko

zmanjša probleme prekomerne

osvetlitve in tako izboljša udobje

stanovalcev ter energetsko

učinkovitost.

• Ponovna namestitev svetil,

odvisna od delovnega okolja

uporabnika, lahko zmanjša število

potrebnih svetil in problem

bleščanja, izboljša pa stopnjo

osvetlitve.

• Zamenjava klasičnih dušilk

fluorescentnih sijalk z elektronskimi

predstikalnimi napravami zniža

porabo električne energije do 40 %.

• V nekaterih primerih je stroškovno

učinkovitejše obnoviti svetila kot

jih zamenjati. Zamenjava je

stroškovno učinkovitejša, vendar je

odvisna od vrste svetil.

Nadzor razsvetljave

• Izklapljanje luči s strani

uporabnikov: Najučinkovitejši

način za zagotavljanje izklapljanja

luči je določitev odgovornega, ki bo

ob koncu dneva preveril, če so vse

luči v nekem delovnem okolju

ugasnjene.

• Izklapljanje luči s strani čistilk

in varnostnikov: Čistilke ponavadi

razsvetlijo celotno stavbo in potem

postopoma ugašajo luči, ko očistijo

določene prostore. Bolje bi bilo, če

bi prižgale luči le v nadstropjih, kjer

trenutno čistijo.

• Vklapljanje in izklapljanje po

področjih objekta


22/52

1. Prilagajanje vzorcem uporabe:

Zelo neučinkovito je, če imamo le

eno stikalo, posebej v času, ko

sta v stavbi morda le dva

človeka. Prilagajanje vklapljanja

in izklapljanja posameznim

področjem v stavbi je veliko

učinkovitejše.

2. Prilagajanje razpoložljivosti

dnevne svetlobe pomeni, da so

luči, ki podnevi niso potrebne,

ugasnjene, medtem ko so luči v

prostorih, ki niso naravno

osvetljeni, prižgane.

3. Izboljšanje dostopnosti:

Prestavitve in označevanje stikal

zaradi boljše dostopnosti vodi do

prihranka energije.

• Izboljšano vzdrževanje

sistemov za nadziranje:

Avtomatski senzorji so koristni le,

če delujejo pravilno. Izkušnje

kažejo, da obstaja tudi precejšnja

možnost oviranja senzorjev s strani

zaposlenih. Senzorje je pomembno

redno preverjati in se tako

prepričati, ali delujejo.

• Avtomatizirani sistemi za

nadziranje zasedenosti objekta

uporabljajo senzorje za nadzor

gibanja, ki ‘določijo’, da se luči

prižgejo ali ne. Vpeljava takih

sistemov lahko včasih vodi do

prihranka energije zaradi

skrajšanega časa delovanja.

Potrebno pa je zagotoviti, da

senzorji delujejo v korist uporabnika

in ne proti njegovim potrebam.

• Senzorji zaznavanja dnevne

svetlobe lahko prihranijo energijo s

skrajšanjem časa osvetljevanja.

Avtomatizirani sistemi za

nadziranje vsebujejo svetlobne

senzorje, ki izklopijo nekaj ali vse

luči v prostorih, kjer je svetlobe

dovolj. Če so luči nameščene z

nastavljivimi elektronskimi

predstikalnimi napravami, se lahko

nastavi njihov svetlobni tok skladno

s pogoji ambienta. Bolje je uporabiti

sistem, ki ga je mogoče trajno

regulirati, kot pa sistem za

prilagajanje stopenj osvetlitve.

Zaposlene namreč pogosto moti, če

se luči nenehno prižigajo in ugašajo.

3.2.5 Gospodinjski aparati

Pralni in sušilni stroji uporabljajo

elektriko za vrtenje bobna, kroženje

vode, gretje vode, pogon črpalke in

gretje zraka. Koristni nasveti za

izboljšanje energetske učinkovitosti pri

pranju in sušenju:

• pralne stroje namestite v prostore

z dobrim prezračevanjem;

• prilagodite kup pranega perila

kapaciteti stroja;

• redno čistite filter in dozirnike

detergentov;


23/52

ločujte perilo glede na barvo,

material in umazanijo; uporabljajte

programe z nizkimi temperaturami

in možnosti za manj umazano

perilo;

izberite pralni stroj, ki ima funkcijo

tehtanja perila in tako samodejno

prilagodi količino vode;

izogibajte se programom s

predpranjem;

uporabljajte možnost ožemanja

namesto sušilnega stroja;

kolikor je mogoče, sušite perilo

zunaj;

če že uporabljate sušilni stroj,

ločujte tanke tkanine od debelejših

in ne mešajte suhega perila s še

mokrim;

če ima sušilni stroj cev za oddajanje

pare, naj bo ta čim krajša;

če ima sušilni stroj senzor za

vlažnost, ga uporabljajte, da se bo

stroj samodejno izklopil, ko bo

perilo suho.

Pri pomivalnih strojih pride do

glavne porabe elektrike zaradi gretja

vode in zraka. Energetska učinkovitost

pomivalnih strojev se lahko poveča

s/z:

prilagajanjem količine posode

kapaciteti stroja;

rednim čiščenjem filtrov;

čiščenjem ostankov hrane s posode

s prtičkom ali vodo;

izbiro krajših programov in okolju

prijaznih možnosti za vodo in

prihranek varčevanje z energijo.

Hladilniki in zamrzovalniki

potrebujejo elektriko za proizvodnjo

hladu. Nekaj preprostih ukrepov lahko

precej poveča energetski prihranek:

Hladilniki in zamrzovalniki jemljejo

toploto od znotraj in jo odvajajo

ven. Topleje kot je okoli njih, manj

učinkoviti bodo. Zato je zelo

pomembno izbrati primeren

prostor zanje.

Preverite, da se ne ohlajajo pod

priporočeno temperaturo: zvišanje

temperature ohlajenega prostora za

eno sam stopinjo lahko zmanjša

porabo energije za 2 %

(priporočena temperatura delovanja

hladilnikov je od 3 ºC do 5 ºC,

zamrzovalnikov pa ─15 ºC).

Poskrbite, da vrata ne bodo odprta

dlje, kot je potrebno: polnjenje in

praznjenje naj traja čim krajši čas.

Premislite o uporabi hlajenja

namesto zamrzovanja: nekateri

izdelki ostanejo bolj sveži pri zelo

rahlem hlajenju kot pa aktivnem.

Občasno se prepričajte, da so

nastavitve na optimalnih

vrednostih.

Zunanji kondenzatorji morajo biti

čisti in neovirani.

Redno odstranjujte led.


24/52

Zagotovite primerno izolacijo in

zamenjajte izolatorje, ko je

potrebno.

Upoštevajte navodila proizvajalca.

Hrano hranite v zaprtih predalih.

Izmenjavanje vode in zraka potroši

precej energije.

Ne shranjujte hrane, toplejše od 35

ºC─40 ºC (priporočljivo jo je

ohladiti zunaj in odmrzniti v

hladilniku, da bi se mraz sprostil

tam).

Če hladilnik ni v uporabi, ga

ugasnite, posebno med dopusti.

Ne napolnjujte hladilnika preobilno,

ker to onemogoča kroženje zraka.

Hrana mora biti ločena glede na

potrebe temperature (najhladnejši

del hladilnika je čisto spodaj).

Pečice in štedilniki rabijo energijo za

proizvajanje toplote za kuhanje hrane.

Toploto lahko proizvajajo uporovni

električni grelci, zgorevanje plina ali

sevanje (mikrovalovne pečice). Nasveti

za varčevanje z energijo:

ko kuhate, predgrejte pečico v

krajšem času, kot je priporočeno;

za preverjanje stanja uporabite

svetilko in merilec časa, namesto da

odpirate pečico;

s pomočjo ventilatorja omogočite

boljše kroženje zraka in hitrejšo

pripravo jedi;

pečico izklopite 15 minut pred

koncem pečenja; uporabila bo

preostalo toploto;

uporabljajte stekleno in keramično

posodo, ker zadrži več toplote;

čim več uporabljajte mikrovalovno

pečico;

pečico in štedilnik redno čistite.

V vsakem primeru in pri vsakem

gospodinjskem aparatu je pomembno

izbrati take, ki so energetsko

najučinkovitejši (npr. tiste z najboljšo

klasifikacijo na nalepki). Trenutno je

na trgu dostopnih nešteto

gospodinjskih aparatov z odlično

energetsko učinkovitostjo (gl. poglavje

3.1). Poleg tega je treba izbrati take s

primerno kapaciteto.

3.2.6 Pisarniška oprema

V pisarniško opremo na splošno sodijo:

računalniki, zasloni, faksi, fotokopirni

stroji, tiskalniki, telefoni, mobilni

telefoni, modemi itd. Čeprav lahko

dolgoročno varčujemo z energijo tako,

da nabavimo energetsko učinkovito

opremo, obstajajo tudi določeni ukrepi

za varčevanje:

• Čez noč opremo izklopite. To je

preprost ukrep, ki znatno poveča

energetski prihranek. Osebni


25/52

računalniki npr. porabijo 100─150

W moči, v poslovnih stavbah in

šolah pa jih je na stotine. Določite

posameznike, ki bodo odgovorni za

izklapljanje opreme, in vodite trajno

kampanjo za izklapljanje.

• Izklopite opremo, kadar je ne

uporabljate. Spodbujajte osebje,

naj izklopi opremo na svojih

delovnih mestih, preden gredo na

kosilo ali sestanek. Če je ogrevalni

čas fotokopirnih strojev in faksov

neprijetno dolg, uporabite gumb za

stalno pripravljenost (stand-by). Če

ne marate čakati, da računalnik

začne delovati, vsaj izklopite zaslon,

saj že to lahko zmanjša porabo

energije za več kot polovico.

• Aktivirajte Energy Star lastnosti.

Večina sodobne pisarniške opreme

ima že vgrajene lastnosti za

varčevanje z energijo, in sicer pod

oznako Energy Star, vendar jih je

ponavadi treba aktivirati.

3.2.7 Sistemi obnovljivih virov

energije

Obstaja precej možnosti za uporabo

obnovljivih energij v objektih – od

zunanjih svetil na sončno energijo do

kupovanja obnovljive energije od

lokalnega komunalnega podjetja in

celo do pridobivanja elektrike doma s

fotovoltaičnimi moduli.

Nasveti za rabo obnovljive

energije

• Nova stavba ponuja najboljšo

možnost za načrtovanje in

določanje lege za uporabo sončnih

žarkov. Dobra lega stavbe omogoča

nizkokotno zimsko sonce za

zmanjšanje stroškov ogrevanja in

odbija prekomerno poletno sonce

ter tako zmanjša stroške hlajenja.

• Mnogi porabniki v EU kupujejo

elektriko, pridobljeno iz OVE, kot so

sonce, veter, voda, biomasa in

zemeljska notranja toplota. Ta se

imenuje tudi ‘zelena energija’.

Kupovanje te od podjetja je najlažji

način uporabe OVE brez vlaganja v

opremo ali dodatno vzdrževanje.

• Glavni način uporabe sončne

energije je ogrevanje vode. Sistemi

ogrevanja vode s soncem so okolju

prijazni (v 20-letnem obdobju se

lahko s tem izognemo več kot 50

tonam emisij CO2), dandanes pa jih

lahko namestimo na katerokoli

streho in se spojijo z arhitekturo

stavbe. Poleg tega pa se lahko, če

je na strehi bazen ali kad, sončna

energija uporabi za zmanjšanje

stroškov ogrevanja bazena. Večina

sončnih sistemov za ogrevanje

bazenov je stroškovno primerljivih s

konvencionalnimi.


26/52

Nasveti za dolgoročno varčevanje

• Če je bila stavba zgrajena dokaj

energetsko učinkovito, a so stroški

za elektriko zelo visoki, možnosti za

izkoriščanje sončne energije pa

dobre, potem je vredno premisliti o

možnosti proizvodnje lastne

električne energije s fotovoltaičnimi

moduli. Na voljo so že izdelki, ki

celice povežejo s streho in so tako

manj vidne oz. opazne kot starejši

podobni sistemi. Seveda pa je treba

opraviti malce več raziskovanja, če

se odločimo investirati v

fotovoltaični sistem.

• Obstajajo tudi drugi sistemi, ki

izkoriščajo možnosti lokalnih OVE,

kot so biomasa za ogrevanje

objektov (sežiganje peletov,

sekancev, briketov), zemeljske

toplotne črpalke, ki se uporabljajo

za zimsko ogrevanje in poletno

hlajenje prostorov itd. Odločitev o

uporabi take opreme mora temeljiti

na analizi izvedljivosti.

3.3 Vedenjske navade pri

varčevanju z energijo

Pri poizkusu gradnje energetsko

najučinkovitejših in planetu najbolj

prijaznih hiš so arhitekti in inženirji

naleteli na problem, ki ga niso dobro

razumeli. Povezan je s stanovalci oz.

uporabniki objektov. Arhitekti so

odkrili učinkovitejše načine za

ogrevanje in hlajenje prostorov kot

kadarkoli prej, in sicer večinoma z

najsodobnejšo tehnologijo pa tudi s

starimi praksami, kot je naravno

prezračevanje. So pa izzivi, povezani s

spreminjanjem vedenja stanovalcev

oz. uporabnikov, veliko bolj zapleteni.

Kot porabniki energije ljudje ne trošijo

samo plina ali elektrike, ampak

storitve, ki jih viri energije

zagotavljajo. V večini primerov je raba

energije doma, v šoli, pisarni nevidna

in ravnanje z njo pri tem temelji na

rutini in navadah. Namizni računalniki

so prižgani, tudi ko gremo na kosilo,

luči prižgemo in jih pustimo goreti,

čeprav zapustimo prostor, televizija je

vedno v stanju pripravljenosti (stand-

by) itd. Ne razmišljamo, kako vse

skupaj poteka, odkod prihaja energija

ali kakšni so vplivi na okolje.


27/52

Tako vedenje je zapleteno pa še težko

ga spreminjamo, deloma zato, ker ga

oblikujejo značilnosti zgradb in

naprave, ki potrebujejo energijo za

delovanje, večinoma pa predvsem

zaradi vpliva številnih notranjih in

zunanjih dejavnikov, kot so naše

prepričanje, vrednote, stališča,

vedenje drugih ljudi, kulturno okolje, v

katerem živimo, in različne

gospodarske spodbude ter pritiski. Na

vedenje seveda lahko vplivamo in v

nekaterih primerih se hitro spremeni,

npr. v primeru večje priljubljenosti

ekološko pridelane hrane.

Spreminjanje vedenjskih navad pri

porabnikih energije pa se je izkazalo

za veliko bolj zapleteno.

V zvezi s trajnostno energijo lahko

spreminjanje vedenja razdelimo v dve

kategoriji:

• spremembe vedenja pri kupovanju in

• spremembe rutinskega vedenja.

Izraz sprememba vedenja se

najpogosteje nanaša na spremembe v

rutinskem vedenju – z drugimi

besedami, človek spremeni vsakdanje

vedenje, in sicer to, kar počne vsak

dan. Pri trajnostni energiji pa je

pomembno tudi vedenje pri

nakupovanju.

Spremembe vedenja pri

nakupovanju

• Značilnosti nizkoogljične

družbe:

Take nakupe ponavadi spodbujajo

potrebe po zamenjavi, npr. ko se

pokvari pralni stroj ali pa ko je treba

zamenjati žarnico. Po naravi so to

redkejši nakupi, ki zahtevajo le

prilagoditev vedenja (npr. spremembo

pri odločitvi o nakupu

najučinkovitejšega izdelka).

• Nova vrsta nakupa: Teh nakupov

(npr. nakup izolacije za podstrešje

ali stene ali namestitev

mikrokogeneratorja) ne spodbujajo

potrebe po zamenjavi česa.

Predstavljajo novo vedenje in

zahtevajo od kupca oz. porabnika,

da naredi nekaj, česar sicer ne bi.

Spremembe rutinskega vedenja

• Manjše spremembe običajne

rutine: Nekatere spremembe

obstoječih rutin so relativno

enostavne in jih lahko izvedemo,

npr. ugašanje luči in izklapljanje

naprav iz stanja pripravljenosti.

• Popolnoma drugačno vedenje:

Druge spremembe zahtevajo

popolnoma drugačno vedenje, npr.

uporaba stropnega ventilatorja

namesto klimatske naprave, lesa za

kuhanje itd.

Precej študij se je že ukvarjalo z

vplivom intervencijskih ukrepov, kot so

različne oblike povratnih informacij o

porabi energije, raba boljših ali bolj

informativnih računov, finančnih

spodbud ali nagrad kot tudi z vplivom

uporabne tehnologije, kot so kampanje

v lokalnih skupnosti ali uporaba mikro-

kogeneracijskih tehnologij. Posledica

nekaterih od teh posegov je bil

precejšen prihranek energije. Podatki o

porabi energije so npr. kratkoročno

pokazali povprečno 5 %─15 %

prihranka energije, medtem ko študije


28/52

okoljevarstvenih timov v lokalnih

skupnostih (kjer se ljudje mesečno

dobivajo, da razpravljajo o energiji,

odpadkih, prometu in porabi vode)

kažejo, da so možni celo večji

prihranki.

Bistvenejše spremembe v vedenju

porabnikov bi verjetno zahtevale

celovit pristop, ki bi presegal rabo

energije doma, v šoli, v pisarnah ter bi

se ukvarjal tudi s prometom, z odpadki

in s porabo vode. Slednji imajo prav

tako pomemben vpliv na porabo

energije in na podnebje.

Najpomembnejša strategija pri

oblikovanju vedenja porabnika do

energije pa je izobraževanje. Odločilno

je, da vsem uporabnikom objekta

zagotovimo primerne informacije in jih

osveščamo o rabi energije ter o

energetski učinkovitosti, saj lahko tako

dosežemo njene učinkovite prihranke.

Začeti pa je treba že v (osnovni) šoli.


29/52

4. ENERGETSKI PREGLED

Energetski pregled je splošen izraz, ki

se uporablja za sistematičen postopek,

katerega cilj je pridobiti vednost o

energetski porabi objekta ali

industrijskem obratu. Njegov cilj je

tudi ugotoviti in izmeriti možnosti za

stroškovno učinkovit prihranek

energije. Energetski pregledi so

bistvenega pomena pri izvajanju

ukrepov za varčevanje z energijo in

doseganju ciljev energetskega

upravljanja.

Pri energetskem pregledu:

• je glavni cilj doseči prihranek

energije,

• lahko upoštevamo tudi druge

vidike (tehnično stanje, okolje),

vendar je na prvem mestu poraba

energije in možnosti varčevanja z

njo,

• se izdelajo poročila o ukrepih za

varčevanje z energijo,

• lahko delo zajema vse vidike

porabe energije na nekem mestu

ali posamezne omejene dele

(sisteme, opremo) na več mestih

(horizontalni pregled).

Pojem energetski pregled lahko ima

različne pomene glede na državo in

ponudnika storitev. Lahko obstaja drug

izraz za celoten proces kot energetska

raziskava, ocena itd., vendar pa se

dejavnost ujema z istimi kriteriji kot

energetski pregled. Pomembno pa je

omeniti, da energetski pregled ni

nepretrgana aktivnost, ampak se mora

izvajati periodično (vsakih nekaj let,

npr. vsakih 5 let).

4.1 Vrste energetskih

pregledov

Energetsko pregledovanje objektov

lahko obsega obhod prostorov ali

podrobne analize z vsakourno

računalniško simulacijo. Na splošno

ločimo štiri vrste energetskih

pregledov.

4.1.1 Kratki pregled prostorov

To je kratek obisk prostorov z

namenom ugotavljanja področij, kjer

bi lahko preproste in poceni aktivnosti

prinesle takojšen prihranek porabe

energije ali stroškov obratovanja.

Nekateri inženirji pojmujejo te vrste

aktivnosti kot ukrepe za obratovanje in

vzdrževanje (npr. nastavljanje

temperature ogrevanja, zamenjava

razbitih oken, izoliranje izpostavljenih

cevi za vročo vodo in paro ter

reguliranje razmerja gorivo─zrak v

bojlerju).


30/52

4.1.2 Analiza stroškov uporabe

Glavni namen te vrste energetskega

pregleda je skrbno analizirati

obratovalne stroške prostorov. Ocenijo

se večletni podatki o porabi, da se

lahko določijo vzorci porabe energije,

največja obremenitev, vremenski vplivi

ter možnosti za varčevanje z energijo.

Za izvedbo te analize se priporoča, da

energetski presojevalec vodi pregled

prostorov, da se seznani z njimi in

njihovimi energetskimi sistemi.

Pomembno je, da energetski

presojevalec podrobno razume

stroškovno strukturo prostorov oz.

objektov in analizira različne možnosti:

• Preverjanje komunalnih prispevkov

in zagotavljanje izračunavanja

mesečnih stroškov brez napak.

Struktura komunalnega prispevka

za poslovne in industrijske prostore

je lahko zelo kompleksna, povezana

z veliko stroški.

• Določanje prevladujočih stroškov v

računih komunalnega podjetja. Npr.

stroški za največje obremenitve lahko

zajemajo precejšen del računa,

predvsem ko se uporabljajo

prispevne stopnje. V takšnih primerih

je najbolje izvesti meritev koničnih

obremenitev po dejanski porabi.

• Analiziranje možnosti, zaradi

cenejšega goriva in zmanjšanja

stroškov, vključitve drugega podjetja

v energetsko preskrbo . Ta analiza

omogoča znatno zmanjšanje stroškov

komunalnih storitev, posebno z

električnim dereguliranjem in uvedbo

tržnih mehanizmov na področju

energetike.

Poleg tega lahko energetski

presojevalec z analizo podatkov določi,

ali so prostori sploh primerni za

projekte energetske sanacije. V resnici

se lahko raba energije normalizira in

primerja z energetskimi kazalci (npr.

poraba energije na enoto talne

površine letno).

4.1.3 Standardni energetski

pregled

Standardni energetski pregled

omogoča izčrpno energetsko analizo

energetskih sistemov. Poleg aktivnosti,

opisanih pri kratkem pregledu

prostorov in analize komunalnih

stroškov, standardni energetski

pregled zajema razvoj temeljev za

rabo energije v prostorih in

vrednotenje prihranka energije ter

stroškovno učinkovitost izbranih

ukrepov za varčevanje z energijo.

Postopen pristop standardnega

energetskega pregleda je podoben

podrobnemu energetskemu pregledu,

ki je opisan v naslednjem poglavju.

Za razvoj temeljnih energetskih

modelov in predvidevanje prihrankov

energije z ukrepi za varčevanje se

uporabljajo poenostavljena orodja, kot

so metoda temperaturnega

primanjkljaja (trajanje kurilne sezone

v določenem letu) in linearni

regresijski modeli. Poleg tega se za

določitev stroškovne učinkovitosti

ukrepov za varčevanje z energijo

izvaja analiza ekonomske povračilne

dobe.


31/52

4.1.4 Razširjeni energetski

pregled

Ta pregled je najobsežnejši pa tudi

najdolgotrajnejši. Razširjeni (imenovan

tudi diagnostični) pregled zajema

uporabo inštrumentov za merjenje

porabe energije v celotnem objektu

in/ali le v nekaterih energetskih

sistemih znotraj objekta (npr. tistih

blizu končnega porabnika: osvetlitev,

pisarniška oprema, ventilatorji,

hladilniki itd.) Poleg tega se za

vrednotenje in pripravo priporočil za

energetsko sanacijo prostorov

uporabljajo izpopolnjeni računalniški

simulacijski programi, vendar ti

zahtevajo višjo stopnjo strokovnosti in

usposobljenosti.

V razširjenem energetskem pregledu

opravimo natančnejšo ekonomsko

oceno ukrepov za varčevanje z

energijo. Stroškovno učinkovitost

opremljanja lahko določimo na osnovi

analize življenjskega cikla namesto na

osnovi preproste analize ekonomske

povračilne dobe. Analiza življenjskega

cikla upošteva številne ekonomske

parametre, kot so obresti, inflacija in

davčne stopnje.

4.2 Energetske študije

Energetske študije so bistveni del

procesa pregledovanja in se

osredotočajo na vrednotenje

energetskih tokov znotraj prostorov in

tako identificirajo izgube energije ter

oblikujejo priporočila za kasnejše

energetsko upravljanje prostorov.

Energetske študije, z izjemo specifično

ciljnih, pokrivajo vse vidike, povezane

s porabo energije.

Te vključujejo podrobne študije in

raziskave:

o značilnostih upravljanja in

obratovanja prostorov organizacije

ali podjetja: kdo je odgovoren za

učinkovito rabo energije; uporaba

posameznih prostorov ali objektov;

storitve na področju elektro,

strojnega in mehanskega

vzdrževanja; število in vrsta

porabnikov energije ter vzorci

zasedenosti objekta oz. prostorov;

notranji pogoji ─ mikroklima

(temperatura zraka, relativna

vlaga, stopnja osvetljenosti itd.);

obratovanje glavnih delov tovarne,

podjetja in opreme (opis področja,

vrsta tehnologije, postopki in

storitve, tehnična dokumentacija

(tehnologija ogrevanja));

o dobavi in razvodu energije:

seznam energetskih virov in njihov

izvor;

o rabi energije znotraj prostorov:

seznam največjih porabnikov

toplotne in električne energije;

količinska opredelitev porabe;

načrtovani in končani projekti na

področju učinkovite rabe energije

in varovanja okolja;

o energetskih postajah in opremi v

prostorih;

o gradbeni fiziki objekta.


32/52

Kultura upravljanja znotraj neke

organizacije/podjetja ima lahko močan

vpliv na porabo energije. Zato je

pomembno določiti strukturo

menedžmenta in postopke, povezane z

javnimi naročili in s porabo energije.

Tudi postopki vzdrževanja lahko

močno vplivajo na porabo energije,

zato je pomembno ugotoviti pogostost

in kakovost vzdrževalnih postopkov ter

določiti nove vzdrževalne postopke, ki

bi lahko izboljšali energetsko

učinkovitost energetskega razvoda in

opreme.

Prav tako je pomembno določiti tarife

in dobavne pogoje, pod katerimi

organizacija/podjetje kupuje energijo.

To je odločilno za postavitev najnižje

nabavne cene energije. Drugi

pomembni vidiki, ki naj bi jih raziskali

med to fazo, zajemajo analizo prej

obstoječih energetskih pregledov, rabo

obnovljivih virov, mnenje uporabnikov

objekta o energetskih pogojih in

delovno-bivalnem ugodju ter inventar

opreme, ki troši energijo.

4.3 Zbiranje podatkov o

porabi energije

Točnost podatkov energetskega

pregleda je odvisna od zbirke in

količine kakovostnih podatkov. Da bi

zagotovili točnost, je treba uvesti

primerne postopke zbiranja podatkov.

Če se uporabi premalo podatkov, je

analiza brez pomena. Po drugi strani

pa je analizo težko izvesti, če je

podatkov preveč. V nekaterih primerih

se zgodi, da so podatki iz različnih

virov nasprotni, kar otežuje

primerjavo. Poleg tega se lahko zaradi

napačnega branja števcev ali

napačnega vnašanja pojavijo napake.

4.3.1 Podatki z računov

Zbiranje podatkov s pomočjo računov

zajema več računov za komunalne

storitve in gorivo, informacije, s

katerih se izpišejo in se podatki vpišejo

v računalnik. Postopek pregleda

ponavadi zahteva analizo najmanj 12

mesecev, idealno pa je 36 mesecev.

Postopki se morajo izvesti zato, da bi

zagotovili pokritost pravilnih časovnih

obdobij. Pomembna je osredotočenost

podatkov na datum porabe in ne na

datum izstavitve računa.

Vsebina računov za elektriko je

različna, odvisno od države (v mnogih

državah račun za elektriko vsebuje

tudi davek, povezan z državno

televizijo). Na splošno pa računi za

elektriko predstavljajo mesečne

podatke in vsebujejo naslednje

informacije:


33/52

(1) datum odčitka števca ali ocene

porabe;

(2) prejšnje in sedanje branje števca s

številom dobavljenih enot [kWh],

kar se lahko razlikuje glede na

različna časovna obdobja (dan,

noč, čas višje tarife itd.;

(3) ceno vsake enote porabljene

energije; te so različne glede na

časovno obdobje;

(4) ceno za največjo mesečno

doseženo konično moč za vsak kW

ali kVA, ki se pojavi v mesecu

obračuna;

(5) DDV s končnim zneskom.

Tipičen račun za zemeljski plin lahko

zajema naslednje:

(1) datum odčitka števca ali ocene

porabe,

(2) sedanji in prejšnji odčitek števca s

številom dobavljenih enot [m3],

(3) ceno enote na kWh, ki je

ekvivalent zemeljskega plina,

(4) fiksne mesečne stroške,

(5) DDV s končnim zneskom,

(6) kalorično vrednost plina [J/m3].

Na računih za trda goriva in tekoča

goriva sta navadno navedena teža in

strošek. Predvsem pri trdih gorivih je

potrebno vedeti kurilno vrednost,

vlažnost, vsebnost pepela, ogljika CO2

in hlapljivih snovi. Podatki se lahko

dobijo pri dobavitelju goriva.

V mnogih državah, predvsem v srednji

in severni Evropi, se objekti opirajo na

toploto, proizvedeno v oddaljenih

toplarnah ─ daljinsko ogrevanje.

Toplota se ponavadi dobavlja v obliki

vode pod srednjim ali visokim tlakom

iz oddaljene toplarne in je

transportirana do posameznih objektov

preko toplotnih izmenjevalnikov.

Porabo toplotne energije beležijo

toplotni števci, ki beležijo količino

pretoka vode, temperaturo vode na

vhodu v objekt in izhodu iz njega ter

tako določijo količino porabljene

energije. Na natančnost toplotnih

števcev vplivajo razlike v temperaturi

in pretoku vode.

4.3.2 Podatki s števcev

Odčitavanje števca zagotavlja koristen

vir energetskih podatkov, vendar se

lahko pojavijo tudi težave, kar

zmanjša natančnost podatkov, npr.

izgubljeni odčitki, sprememba števca

ali pa celo števci, ki se ne odčitavajo.

Zato bi moralo biti odčitavanje

umerjenih števcev certificirano ter

večkrat preverjeno. Preveriti je treba:

pravilno beleženje števila znakov;

da je sedanji odčitek višji kot

prejšnji;

da so odčitki znotraj predvidenih

meja porabe;

datum odčitavanja števca.


34/52

Ročno odčitavanje števcev in

zapisovanje znakov je dolgotrajen

proces, ki poveča možnost napak.

Inteligentni sistemi daljinskega

odčitavanja so odlična alternativa

ročnemu sistemu, ker jih lahko

povežemo z enotami za zajemanje

podatkov, vendar pa niso vedno na

voljo.

V situacijah, kjer obstoječe merjenje

ne omogoča dovolj podrobnih

podatkov o porabi energije, je

potrebno namestiti dodatne števce. Ti

sicer zagotavljajo podrobne in

natančne podatke, a je njihova

namestitev draga in tehnično

zahtevna.

Med ogledom mesta oz. prostorov se

lahko za določanje odstopanj

parametrov, kot so notranja

temperatura objekta, stopnja

osvetlitve in poraba električne

energije, uporabljajo instrumenti z

ročnim upravljanjem ali začasni

priključni instrumenti. Ko so potrebne

dolgoročne meritve, se ponavadi

uporabljajo senzorji, ki so povezani s

sistemom za zbiranje podatkov. Tako

se lahko podatki shranijo in so

dostopni tudi na daljavo. V zadnjem

času se uporabljajo tudi računalniško

podprti podatkovni daljinski merilniki

obremenitev (non-intrusive load

monitoring ─ NILM).

4.4 Analiza podatkov

Eden od poglavitnih ciljev

energetskega pregleda je postavitev

temeljev, ki zadevajo referenčno

porabo ali specifično porabo energije

za posamezne objekte in naprave. Z

uporabo takih standardov se lahko

oceni poraba energije pred ukrepi za

varčevanje energije in po njih.

Ustrezna analiza podatkov je

pomembna zato, da lahko pravilno

identificiramo trende in področja

izboljšav.

4.4.1 Poraba energije

Najenostavnejša analiza, ki jo lahko

opravimo, je odstotna razčlenitev

podatkov letne porabe in stroškov. To

omogoča ugotavljanje celotne

energetske učinkovitosti objekta.

Vključuje pa:

pretvorbo porabe energije na toe z

uporabo odobrenih nacionalnih

faktorjev;

izračun kazalcev energetske

učinkovitosti objekta [npr.

kWh/m2/leto];

odstotno razčlenitev skupne porabe

in strošek vsake oblike energije ter

za vsako tudi določitev povprečnih

stroškov na toe;

sestavo tabele, ki prikazuje skupno

letno porabo energije, stroške in

odstotno razčlenitev za vsako vrsto

energije (kWh, kg itd.);

izdelavo tortnega diagrama, ki

grafično prikazuje prispevek

energije in stroškov za vsako vrsto

energije.

Kjer so na voljo pretekli podatki o

energiji, bi morali narediti tudi

primerjave, da bi tako ugotovili trende.

Skupna letna poraba energije se lahko

skozi primerne faktorje pretvorbe


35/52

(značilne za državo) pretvori tudi v

količino proizvedenega ogljikovega

dioksida [ton CO2/leto]. Pretvorbene

vrednosti za različne oblike energije so

predstavljene v Aneksu 2.

4.4.2 Pokazatelji učinkovitosti

Energetske porabe dveh objektov ni

lahko primerjati. Velikost, lokacija in

namembnost so pomembni dejavniki

pri porabi energije. Zato energetski

presojevalci za primerjavo porabe

energije dveh objektov navadno

uporabljajo kazalce. Ti se izračunajo

na osnovi računov komunalnega

podjetja za objekt ali podatkov,

zbranih med ogledom objekta. Da bi

ocenili energetsko učinkovitost

objekta, se izračunani kazalci lahko

primerjajo s tistimi, pridobljenimi za

podobne objekte (ista namembnost,

lokacije itd.).

Energetski kazalci se običajno

uporabljajo iz različnih razlogov.

Želimo:

odkriti visoko porabo energije in

oceniti, ali bi bil energetski pregled

koristen;

ugotoviti, ali so bili cilji energetske

učinkovitosti objekta doseženi; če

niso bili, se lahko oceni obseg

zahtevanega zmanjšanja porabe;

oceniti stroške za ogrevanje,

elektriko in vodo, ki jih pričakujemo

v novem objektu;

spremljati gibanje porabe energije v

(ne)pregledanih objektih in oceniti

učinkovitost ter koristnost dela,

opravljenega po pregledu.

Ekonomski ali tehnični pokazatelj, ki se

izračuna kot ulomek, je sestavljen iz

števca in imenovalca. Za določitev

kazalca ─ količnika lahko uporabimo

različne vrste števcev in imenovalcev.

Količina se ponavadi uporabi kot

števec:

najpogosteje uporabljena vrednost

je kWh porabljene energije. Za

različne dobavitelje je potrebno

izbrati reference, in sicer ali

primarno energijo, izraženo v toe,

ali pa končno energijo (npr.

“uporabno toploto”), izraženo v

kWh.

denarna vrednost (npr. evri), da si

lahko predstavljamo trošenje

energije, vendar je ta vrednost

odvisna od različnih ekonomskih

parametrov, npr. stopnje inflacije v

državi;

nazivna energija ─ moč (v kW).

Najpogosteje uporabljeni imenovalci

so:

enote proizvodov (posebno za

proizvodne obrate);

površina ali prostornina prostora

(ogrevalna površina ali prostornina

v poslovnih prostorih v m2 or m3);

porabniki (v poslovnih objektih,

šolah, hotelih, gledališčih itd.);

stopinjski dnevi (navadno z 18 °C

kot osnovno temperaturo);

teoretične potrebe za primerjavo z

dejansko porabo energije.


36/52

4.4.3 Energetski diagrami

Obdelovanje podatkov, pridobljenih v

prvi fazi energetskega pregleda

objekta, omogoča predhodno analizo

vedenja v zvezi s porabo energije. Med

raziskavo značilnosti energetskega

sistema si lahko ustvarimo sliko

pretekle in aktualne porabe energije. Z

uporabo zbranih primarnih podatkov je

možno predstaviti porabo energije s

časovnimi diagrami.

Diagram porabe energije objekta (npr.

bloka) je grafičen prikaz moči, ki jo

vsebuje posamezni vir energije kot

funkcijo časa za določeno časovno

obdobje. Izdelan je na osnovi

podatkov, logiranih na števcih

(elektrika, bencin, plin itd.). S pomočjo

takega diagrama dobi opazovalec

neposredno informacijo, saj

vsakourno, dnevno, mesečno in

sezonsko omogoča prvo oceno načina

in rabe energije.

Taki diagrami morajo biti izdelani vsaj

za naslednje:

- diagram porabe elektrike po urah

in/ali dnevih;

- diagram porabe goriva po dnevih.

Dokler je cilj postopka pregleda

določiti največji energetsko varčevalni

potencial objekta, je pomembno

izdelati časovni diagram tipičnega

dnevnega (ali mesečnega)

obremenitvenega koeficienta. Ta je

definiran kot količnik največje

električne obremenitve in dnevnega

(ali urnega) proizvoda sorazmerno s

porabo energije.

4.4.4 Energetske bilance

Pretok energije v objektu od notranje

distribucije do končne porabe na

porabniku lahko razumemo, ko je

sistem predstavljen s pomočjo

Sankeyjevega diagrama. V teh

diagramih so izgube ─ odtoki in dobički

─ pritoki energije ter uporabna

energija v vsakem energetskem

sistemu predstavljeni količinsko in v

sorazmerju s skupnim pritokom

energije glede na podatke, dobljene z

računov, iz izračunov in meritev na

samem mestu objekta.

Predstavitev energetskih tokov s

pomočjo Sankeyjevega diagrama nam

pomaga določiti kritična področja

objekta glede rabe energije, istočasno

pa določiti tudi vire, ki vodijo do izgub.

Slednje pa vodi do pravilne energetske

evalvacije vsakega sistema kot tudi do

boljšega časovnega načrtovanja

ukrepov za varčno rabo energije.

Sankeyjev diagram na sliki 4.1

predstavlja tok primarne energije,

uporabljene za ogrevanje prostorov in

vode v hiši. Za ogrevanje vode in

prostorov se uporablja tekoče gorivo,

medtem ko se elektrika uporablja za

toplotne obremenitve prostorov, ki

niso zajeti s sistemom na tekoče

gorivo. Obstaja še sistem prenosnika


37/52

toplote, ki ponovno uporabi toploto iz

pretoka zraka. V diagramu slike 4.2 so

prikazani energetski tokovi v

klimatiziranem prostoru v obdobju

hlajenja in ogrevanja.

1. Električna oskrba

2. Koristna energija za ogrevanje prostorov

3. Koristna energija za toplo sanitarno vodo

4. Sprejemnik sončne energije

5. Solarne toplotne izgube

6. Dobavljena elektrika

7. Energija za ponovno kroženje zraka

8. Toplotna energija, dobavljena za

ogrevanje prostorov in pripravo tople

sanitarne vode

9. Toplotne izgube v sistemu distribucije

tople vode

10. Dobavljena toplotna energija

11. Toplotne izgube izgorevanja

12. Energija, dobavljena z gorivom

13. Ponovna uporaba toplote iz odpadnega zraka

14. Ventilacijske toplotne izgube

15. Prehodne toplotne izgube

16. Konvekcijske in sevalne toplotne izgube

17. Toplotne izgube zaradi mrzle vode

18. Toplotne izgube zaradi odvajanje tople vode

Slika 4.1: Energetski tokovi ogrevanja prostorov in priprave tople sanitarne vode v

stanovanjskem objektu


38/52

Slika 4.2: Sankeyjev diagram energetskih tokov v klimatiziranem prostoru v

obdobju ogrevanja in hlajenja

4.5 Načrtovanje ukrepov v

URE

Postopek energetskega pregleda vodi

do končnega ugotavljanja energetsko

varčevalnega potenciala z uporabo

novih ukrepov in enostavnih

aktivnosti, ki ne zahtevajo ocene

ekonomske vračilne dobe s pomočjo

energetskih študij. Poleg tega vodi do

ugotavljanja energetsko-varčnega

potenciala na določenih področjih in

sistemih za nadaljnje raziskave, v

naslednji fazi pa s strani specialistov

ali administrativnega osebja,

kadarkoli je to izvedljivo.

Potencialne energetsko-varčevalne

aktivnosti se delijo v tri skupine glede

na njihov energetsko-varčevalni

potencial za določen objekt (visok,

srednji in nizek). To zajema

identificiranje in določanje energetskih

stroškov in poudarjanje tistih

ukrepov, ki ponujajo največje

prihranke. Drugi vidiki, kot so časovni

okvir izpeljave, zahtevana investicija

in povračilna doba, so poglavitni

dejavniki za pospeševanje

prednostnih nalog.

Z energijo lahko pogosto varčujemo

brez vsakih stroškov, preprosto z

izboljšanjem postopkov vzdrževanja

in izvajanjem dobrih praks.

Pravzaprav možnosti energetskega

upravljanja sestojijo iz nizkocenovnih

ukrepov in ukrepov brez

stroškov/investicij, npr:

sprememba tarife;


39/52

ponovno načrtovanje proizvodnih

aktivnostih;

optimalno nastavljanje obstoječih

regulatorjev, tako da je delovanje

energetskih postaj usklajeno z

dejanskimi potrebami objekta;

izvajanje politike varčnega

gospodinjstva, ki osebje spodbuja,

da se izogiba potratni rabi

energije;

manjše naložbe, kot so

termostatski ventili in časovna

stikala razsvetljave.

4.6 Ocena izvedljivosti

investicijskih ukrepov

Naslednji korak je natančna analiza

varčevalnih ukrepov. To so dragocene

informacije za ugotavljanje

ekonomske upravičenosti ukrepov.

Najenostavnejša metoda za to je

analiza povračila.

Povračilna doba je čas, v katerem

neto prihranki v celoti amortizirajo

strošek investicije. Ko se doba

povračila konča, so vsi stroški

povrnjeni in vsi dodatni prihranki se

vidijo kot čisti privarčevani denar.

Krajša kot je povračilna doba,

zanimivejši postaja projekt. Povračilno

dobo lahko izračunamo:

ASCCPB = ,

pri čemer je PB (enostavna vračilna

doba) povračilna doba [leta], CC

investicijski stroški ukrepa [€], in AS

letni neto prihranki stroškov [€]. To

so prihranki, doseženi po tem, ko bili

vsi obratovalni stroški plačani.

Če je povračilna doba krajša od

življenjske dobe opreme projekta N

(PB<N), potem je projekt ekonomsko

upravičen. Zato so sprejemljive

povračilne dobe ponavadi znatno

krajše od življenjske dobe projekta.

4.7 Pisanje poročil in

sporočanje rezultatov

Glavni rezultat energetskega pregleda

je izdelava poročila energetskega

presojevalca, ki ima ključno vlogo

sporočati informacije tako višjim

vodstvenim uslužbencem in

operativnim vodjem kot tudi

uporabnikom objekta. Zato morajo

biti vsebine poročila prilagojene

različnim potrebam ciljnih bralcev.

Poročila naj bi bila kar se da

enostavna in bi morala poudariti

področja, kjer se pojavljajo

energetske izgube. Tudi uporabljeni

jezik bi moral biti enostaven, a

natančen, poročila pa naj bi bila

pravilno sestavljena. Objavljena naj bi

bila redno, tako da se lahko izgube

hitro ugotovijo in čim prej odpravijo.

Zelo je pomembno, da identificiramo

kritične porabnike objekta in interesni

skupini sporočamo rezultate pregleda

kot tudi, da jih vključimo v izvajanje

ukrepov za varčevanje z energijo.

Obstaja več metod poročanja, ki

olajšajo komunikacijo s ciljno skupino,

vključno s tabelami in grafi.

Poročilo pregleda lahko vključuje:

opis prostorov, vključno z načrtom

sistema, gradbenimi podrobnostmi,

obratovalnim časom, s seznamom


40/52

opreme, naprav in kakršnegakoli

materiala ter tokov proizvodov;

opis različnih energetskih tarif in

pogodbenih razmerij;

predstavitev vseh zbranih podatkov

skupaj z analizo;

podrobno navedene možnosti

energetskega varčevalnega

potenciala in možnih ukrepov

energetske sanacije ter izračun

analize stroškov in koristi;

akcijski načrt energetskega

upravljanja za nadaljnje

obratovanje objekta, ki lahko

zajema načrt izvajanja ukrepov,

možnosti in program stalnega

energetskega nadzora in ciljnega

energetskega upravljanja.

Ta poročila lahko dopolnimo z drugimi

komunikacijskimi orodji, kot so

predstavitve, okrožnice, seminarji ali

videoposnetki, da bi spodbudili večjo

vpletenost uporabnikov in

učinkovitejšo izvedbo varčevalnih

ukrepov. Primer vsebine poročila

energetskega pregleda je v tabeli 4.1.

Tabela 4.1: Tipične sestavine poročila energetskega pregleda

Prva stran Poročilo energetskega pregleda, objekt in njegova lokacija, avtor in datum zapisa poročila

Vsebina Kazalo vsebine se lahko vključi v informacije na prvi strani

Uvod Splošni komentar o postopku energetskega pregleda, splošni komentar o poročilu energetskega pregleda

Povzetek glavnih rezultatov

Pomembni podatki in rezultati, izbrani ukrepi, opombe o nadaljnjem delu, komentarji

Zbir podatkov Zbir podatkov (glede na uporabljene oblike pregleda)

Rezultati analize Evalvacija podatkov

Izbrani ukrepi za varčevanje z energijo

Izboljšani ukrepi

Predlog za nadaljnji postopek

Strokovna ocena ekonomske učinkovitosti, izbor skupine ukrepov Vzporedno s tem: redno evidentiranje podatkov porabe, ciljev

Priloga Uporabljene tabele, razlage obrazcev, opombe, drugi podatki (računi ...)


41/52

5. PRIMER DOBRE

PRAKSE

5.1 Energetski pregled v 4

korakih

Pred energetskim pregledom je

potrebno izvesti več aktivnosti, ki so

odvisne od vrste pregleda ter velikosti

in namembnosti objekta. Lahko se

zgodi, da je potrebno nekatere naloge

ponoviti, okrniti ali celo ukiniti na

osnovi ugotovitev, pridobljenih z

drugimi nalogami. Zato izvedba

energetskega pregleda pogosto ni

linearen, ampak ponovni proces.

Splošni postopek se lahko začrta za

večino objektov in je opisan v

naslednjih odstavkih. To je priporočeni

postopek, ki naj bi se ga držali tudi v

okviru pristopa EYEManager.

1. korak: Analiza podatkov objekta

Glavni namen te faze je oceniti

značilnosti energetskega sistema in

vzorcev energetske porabe v objektu.

Značilnosti objekta se lahko pridobijo

iz arhitekturnih načrtov ter načrtov

strojnih in električnih napeljav ali pa

iz pogovorov z upraviteljem objekta.

Vzorci rabe energije pa se lahko

pridobijo iz skupka računov energije za

več let. Analiza odstopanj preteklih

računov energetskemu presojevalcu

omogoča ugotovitve, ali obstajajo

kakšni sezonski in podnebni vplivi na

rabo energije v objektu. Ti podatki se

lahko dobijo s pomočjo strukturiranega

in kratkega vprašalnika (Obrazec za

zbiranje podatkov pri energetskem

pregledu).

Nekatere naloge, ki naj bi jih izvedli na

tej stopnji [skupaj s ključnimi rezultati,

ki jih pričakujemo od naloge], so:

♦ Zbirajte vsaj triletne podatke

komunalnega podjetja [ugotoviti

pretekli vzorec energetske porabe].

♦ Določite vrste goriva, ki se

uporabljajo [ugotoviti vrsto goriva z

največjo porabo].

♦ Določite vzorce porabe goriva glede

na vrsto goriva [ugotoviti

maksimalno obremenitev glede na

vrsto goriva].

♦ Spoznajte strukturo stroškov

energentov, preverite njihovo

vsebino in določite posamezne

elemente računov.

♦ Analizirajte vremenske vplive na

porabo energije.

♦ Izvedite analizo porabe energije

glede na tip in velikost objekta

(tako se lahko določi energijski

kazalec, vključno z energijo na

enoto površine [primerjati s

tipičnimi kazalci drugih zgradb].


42/52

2. korak: Kratek pregled prostorov

Na tej stopnji bi se morali določiti

ukrepi za varčno rabo energije.

Rezultati te stopnje so pomembni zato,

ker določajo, ali je objekt upravičen do

nadaljnjega energetskega pregleda.

Ugotovitve naj bi se zbrale v

posebnem obrazcu. Nekatere naloge v

tem koraku so:

♦ Ugotovite organizacijo in potrebe

porabnika.

♦ Preverite trenutne obratovalne in

vzdrževalne procedure in stroške.

♦ Ugotovite obstoječe obratovalno

stanje večje energetske opreme

(razsvetljava, sistemi ogrevanja,

prezračevanja in hlajenja, motorje

itd.).

♦ Ocenite zasedenost objekta,

opremo in razsvetljavo (rabo

energije in ure obratovanja).

3. korak: Energetska poraba

Glavni namen te stopnje je razviti

osnovni model, ki predstavlja

obstoječo porabo energije in

obratovalno stanje objekta. Ta model

bo uporabljen kot napotek za oceno

prihrankov energije zaradi pravilno

izbranih ukrepov za varčno rabo

energije. Glavne naloge, ki bi naj bile

izvedene v tej fazi, so:

♦ Pridobite si arhitekturne načrte,

načrte strojne in električne

napeljave ter krmilnih sistemov in

jih preglejte.

♦ Preglejte, preizkusite in ocenite

opremo objekta glede učinkovitosti,

zmogljivosti in zanesljivosti.

♦ Pridobite urnike zasedenosti in

obratovanja opreme (vključno z

razsvetljavo in sistemi ogrevanja,

prezračevanja in hlajenja).

♦ Razvijte osnovni model energetske

porabe za objekt.

♦ Preverite osnovni model z uporabo

izmerjenih podatkov.

4. korak: Ocena ukrepov varčne

rabe energije

Na tej stopnji se z uporabo energetskih

prihrankov in ekonomske analize

določi seznam stroškovno učinkovitih

ukrepov varčevanja z energijo.

Priporočene so naslednje naloge:

♦ Pripravite obsežen seznam ukrepov

za varčevanje z energijo (z uporabo

informacij, zbranih med

pregledom).

♦ Določite energetske prihranke

zaradi različnih varčevalnih

ukrepov, primernih za objekt, in

sicer z uporabo osnovnega

energetskega modela, razvitega v

prejšnji fazi.

♦ Ocenite začetne stroške, potrebne

za izpeljavo ukrepov za varčno rabo

energije.

♦ Z uporabo metode ekonomske

analize ocenite stroškovno

učinkovitost vsakega ukrepa za

varčno rabo energije.

Postopek energetskega pregleda se

konča s predstavitvijo vseh predlogov

za varčno rabo energije v obliki

povzetega tehnično-ekonomskega

poročila, ki ga je sestavil energetski

presojevalec in ga je tudi predstavil

upravitelju objekta. V tabeli 5.1 je


43/52

zajet povzetek postopka energetskega

pregleda, priporočen za poslovne in

stanovanjske objekte. Energetski

pregledi za toplotne in električne

sisteme so ločeni, ker so običajno

podvrženi različnim cenam in

metodologijam obračunavanja

stroškov.

Tabela 5.1: Povzetek energetskega nadzora za poslovne in stanovanjske objekte

FAZA TOPLOTNI SISTEM ELEKTRIČNI SISTEM

ANALIZA ENERGETSKIH PODATKOV

Profil energetske porabe (faktor oblike zgradbe)

Poraba toplotne energije na enoto površine (ali na učenca/dijaka v šolah)

Distribucija toplotne energije (ogrevanje, sanitarna topla voda, proces ipd.)

Vrste uporabljenega goriva

Vremenski vpliv na porabo toplotne energije

Energijsko/stroškovno razmerje

Profil porabe električne energije (faktor oblike zgradbe)

Poraba električne energije na enoto površine (ali na učenca/dijaka v šolah ali na posteljo v hotelih)

Distribucija električne energije (hlajenje, razsvetljava, oprema, ventilatorji itd.)

Vremenski učinek na porabo električne energije

Energijsko/stroškovno razmerje cene/stroški

OGLED NA MESTU SAMEM

Gradbeni materiali (toplotna odpornost, debelina)

Vrsta sistema za ogrevanje prezračevanje in hlajenje

Sistem tople vode

Raba tople vode/pare za ogrevanje, hlajenje, topla sanitarna voda in posebna uporaba (bolnišnice, bazeni itd.)

Vrsta sistema za ogrevanje prezračevanje in hlajenje

Vrsta razsvetljave in število

Vrsta opreme in število

Energetska poraba za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo, opremo za ravnanje z zrakom, distribucija vode

OSNOVNA ENERGETSKA PORABA

Preglejte arhitekturne načrte ter načrt strojne napeljave in regulatorjev.

Razvijte osnovni model (z uporabo katere koli metode od čisto preprostega do podrobnejšega orodja).

Preverite osnovni model (z uporabo komunalnih ali izmerjenih podatkov).

Preglejte arhitekturne načrte ter načrt strojne in električne napeljave in regulatorjev.

Razvijte osnovni model (z uporabo katere koli metode od čisto preprostega do podrobnejšega orodja).

Preverite osnovni model (z uporabo komunalnih ali izmerjenih podatkov).

UKREPI ZA VARČNO RABO ENERGIJE

Sistem za ponovno rabo toplotne energije (toplotni izmenjevalci)

Učinkovit ogrevalni sistem (bojlerji)

Temperaturne nastavitve

Sistemi za spremljanje in

Energetsko učinkovita razsvetljava, oprema, motorji

Nadgradnja sistema za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje

Sistemi za spremljanje in


44/52

regulacijo energije

Nadgradnja sistemov za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje

Zmanjšanje porabe tople sanitarne vode

Kogeneracija

regulacijo energije

Nastavitve temperature

Energetsko učinkovit sistem hlajenja (hladilnik)

Zmanjšanje maksimalne obremenitve

Sistem za skladiščenje toplotne energije

Kogeneracija

Izboljšanje faktorja moči, zmanjšanje višjih harmonskih komponent

5.2 Primer iz prakse:

Pomorska šola

5.2.1 Splošno Šole so objekt s precejšno porabo

energije. Predstavljajo neobičajne

težave v smislu notranjega bivalnega

okolja. Na splošno so zasedene krajša

obdobja (samo med tednom) in so

nezasedene daljše obdobje (med

počitnicami). To pa so dejavniki, ki

podpirajo lahke konstrukcije in

ogrevanje v presledkih. Mnogo šol ima

velike zastekljene površine in velike

potrebe po prezračevanju, zato so to

idealni objekti za izolacijo in ponovno

rabo toplotne energije. V šolskih

okrajih je za vsako območje odgovoren

okrajni organ, ki omogoča centralno

upravljanje in nadzor rabe z energijo.

Pomanjkanje izobraževanja in

usposabljanja na področju energetske

učinkovitosti vpliva na tehnično osebje

in tiste, ki odločajo. To pomanjkanje

ima pomemben učinek pri stališčih in

mnenjih, ki vplivajo na energetsko

učinkovitost. Šole imajo razširjen

učinek izobraževanja navzdol, ker

gredo informacije iz učilnice v domove

in naprej do skupnosti, kar omogoča

idealen odtok informacij o energetski

učinkovitosti po skupnosti. Ko se

študentje učijo o energetski

učinkovitosti in njeni zvezi z

zmanjševanjem stroškov in okoljskim

napredkom, uvidijo, da lahko tudi kaj

spremenijo.

5.2.2 Opis mesta/lokacije

Pomorska šola v Paçu de Arcos na

Portugalskem (sliki 5.1 in 5.2) je

državna šola, zgrajena 1965. Omogoča

5 glavnih programov na različnih

mestih, 30 specializiranih programov

in ima skupaj 500 študentov.

Slika 5.1: Pogled na področje

Pomorske šole


45/52

Med gradnjo šole energetski problemi

še niso bili vroča tema, kar se lahko

vidi tudi iz tipologije energetske

porabe. Značilnosti objekta:

• Fluorescentne sijalke in žarnice;

• Okna z enojnim steklom in

kovinskim okvirjem;

• Velika debelina sten (±0.5 m);

• Grelci za toplo vodo (bojlerji);

• Klimatske naprave (splits) v

pisarnah učiteljev;

• ±150 računalnikov in 15

tiskalnikov;

• Električna in elektronska oprema;

• Simulatorji in navigacijski sistemi,

kot so npr. radarji.

Vzdrževanje šole izvaja notranje

osebje, ki poleg tega opravlja še druge

naloge. Oseba, ki se ukvarja z

vzdrževanjem, nima posebnega

usposabljanja. Ker je šola državna, je

za njeno vodenje odgovorno

Ministrstvo za šolstvo.

Slika 5.2: Zunanji videz Pomorske

šole v Paçu de Arcos

5.2.3 Opis dela

Namen energetskega pregleda je bil

ugotoviti možnosti varčevanja z

energijo v okviru objektov in njihove

opreme. Cilj energetskega pregleda je

bil določiti življenjski cikel, stroškovno

učinkovitost za varčno rabo energije z

oceno skupne učinkovitosti sistemov

objekta (ogrevanje, prezračevanje,

hlajenje, razsvetljava, ovoj zgradbe) in

učinkovitost posameznih komponent

sistemov (črpalke in motorji, luči in

dušilke, okna).

Da bi določili možnosti prihrankov z

obratovanjem in vzdrževanjem ter

zbrali informacije za določitev

podrobnejšega pregleda, so se pri tem

primeru odločili za obhodni energetski

pregled, ki sestoji iz vizualnega

pregleda Pomorske šole. Pregled je

vodilo osebje ISQ in šolsko vodstvo in

je bil izveden kot pilotni projekt v

okviru evropsko financiranega projekta

INTERREG IIC Project SoustEnergy

(www.soustenergy.net). Preverjena je

bila tudi energetska poraba objekta.

Za pregled so bile definirane tri faze.

Prva je zajemala zbiranje informacij,

povezanih s šolo. Druga je bila

izvedeni pregled, v katerem so popisali

vso opremo, sisteme ter kako različna

oprema in sistemi medsebojno

delujejo, trošijo energijo. Nato je bilo

evidentirano stanje opreme in

sistemov, s pomočjo obstoječega

stanja pa so bile predlagane tudi

možnosti varčne rabe energije.

Zbrane informacije so bile informacije

o objektu, njegovi opremi in sistemih

kot tudi informacije o uporabljenih

postopkih. Osnovne informacije o

objektu, kot so namembnost,

zasedenost, število nadstropij, tloris,

starost in čas obratovanja omogočajo

vpogled v kompleksnost objekta. Nato


46/52

je bil na šoli izveden pregled po

nadstropjih in po prostorih, da bi se

preverile vse predhodne informacije.

Pregledan je bil ovoj objekta, vsak

prostor z opremo in na koncu tudi

prostorski pogoji.

V sklepni fazi so bile predlagane

možnosti za varčno rabo energije s

pomočjo informacij, zbranih in

preverjenih med ogledom lokacije.

Da bi zagotovili verodostojnost

podatkov o porabi energije, je kontrola

kakovosti med energetskim ogledom

preverila rezultate. Orodje,

uporabljeno za merjenje energetske

porabe in učinkovitosti v pregledu:

• voltmetri, vatmetri, merilci

električne moči in faktorjev moči,

kombinirani merilci energije in

druga oprema za spremljanje moči;

z instrumenti so se določile

značilnosti električne obremenitve;

• termometri in površinski pirometri

za merjenje zraka, tekočine in

temperature površine;

• psihrometri in higrometri za

merjenje relativne vlage;

• za določitev sestave zgorelega plina

bojlerja so bile izvedene meritve

izgorevalne učinkovitosti.

Ovire, ki so se pojavile med

izvajanjem energetskega pregleda, so

bile:

1. težave pri določanju datuma

sestanka in začetka pregleda;

2. dostopnost do človeka,

odgovornega za vodenje objekta, je

bila zelo omejena.

Kako so bile te ovire premagane?

Odgovorne je bilo potrebno prepričati,

da so dovolili šoli odpreti vrata ISQ.

Razložili so jim, da je ta pilotni projekt

pomemben korak pri pomoči šoli, da bi

zmanjšala stroške energije in postala

udobnejša in energetsko učinkovitejša.

5.2.4 Rezultati energetskega pregleda

Na osnovi analize obstoječega stanja

je bilo mogoče ugotoviti in oceniti

potencial ukrepov za varčno rabo

energije za sisteme in opremo. To

vključuje določitev prihrankov energije

in obremenitev za vsak varčevalni

ukrep kot tudi finančno izvedljivost

predlagane nadgradnje.

Skupna poraba energije v Pomorski

šoli je bila 482,000 kWh/leto

(enakovredno 30,212 €/leto), kar je

prikazano na sliki 5.3.

Slika 5.3: Delež porabljene energije

Plin propan je gorivo, ki ga bojler

uporablja za segrevanje vode za

ogrevanje učilnic, bazenov in

telovadnice. Elektrika se uporablja za

več vrst opreme, kot je razvidno iz

naslednje slike. Glede na ugotovitve

energetskega pregleda so področja s

potencialom varčevanja z energijo

zapisana v nadaljevanju.


47/52

Slika 5.4: Poraba elektrike s končnimi

porabniki

Ovoj objekta: Precejšnja količina

energije se po nepotrebnem porabi z

infiltracijo in eksfiltracijo zraka skozi

ovoj objekta. Infiltracija pomeni, da

zunanji zrak vstopa v objekt skozi

razpoke in druge odprtine v ovoju

vključno z odprtimi okni in vrati.

Eksfiltracija pa je klimatizirani zrak, ki

se izgublja skozi iste odprtine navzven.

Ker je objekt precej star, je uhajanje

(hladnega in toplega) zraka precejšnje,

zato bi morali kar nekaj mest popraviti

oz. zamenjati povzročitelje uhajanja

zraka. Tesnila na vratih in oknih

morajo zamenjati, da bi se izognili

izgubam energije preko teh točk. Tudi

razbita okenska stekla je potrebno

zamenjati. Okna z enojnim steklom in

kovinskim okvirjem je priporočljivo

zamenjati z okni z dvojnim steklom in

aluminijastim okvirjem. S tem

ukrepom bi lahko dosegli zmanjšanje

skupne porabe energije od 5 % do 7

% (od 24.100 kWh/leto do 33.740

kWh/leto).

Razsvetljava: Razsvetljava

predstavlja največji delež računa za

elektriko Pomorske šole. Sistemi za

razsvetljavo imajo večinoma

fluorescentne sijalke (90 %) in

navadne žarnice (10 %). Ugotovljeno

je bilo, da je bila šola zgrajena z

minimalnimi investicijskimi stroški brez

vedenja, kako se bodo prostori

uporabljali in kako bodo porazdeljeni

ter brez izboljšav na področju

razsvetljave. V nekaterih učilnicah z

velikimi okni se energija izgublja z

oskrbo večje količine svetlobe, kot je

za tak prostor potrebno. Istočasno se

sijalke in dušilke uporabljajo

neučinkovito. Po podatkih, zbranih

med pregledom, je v spodnji tabeli

prikazan scenarij razsvetljave v

številkah (za izračun stroškov je bila

uporabljena tarifa 0,062 €/kWh):

Glede na podatke je najboljša rešitev

nadgradnja sistema za razsvetljavo, in

sicer zamenjava induktivnih dušilk

fluorescentnih sijalk z elektronskimi

predstikalnimi napravami. V nekaterih

primerih je bila priporočena

namestitev svetlobnih senzorjev za

doseganje primerne svetlobe v

Št.

Inštali-rana moč (W)

Absorbi-rana moč (kW)

Delovni čas/dan

Dni /leto

Letna poraba (kWh)

Letni stroški

(€)

Fluorescentne sijalke

234 58 17,9 14 320 80192 4971,90

Žarnice 110 100 13 12 365 56940 3530,28


48/52

učilnicah. Študije so namreč pokazale,

da se produktivnost študentov

zmanjša, če stopnja svetlobe ni

ustrezna.

Zamenjava fluorescentnih in navadnih

žarnic s kompaktnimi fluorescentnimi

bo omogočila visoko stopnjo

varčevanja. Predlagane sijalke so:

Št.

Inštali-rana moč

(W)

Absorbi-rana moč

(kW)

Delovni čas/ dan

Dni/ leto

Letna poraba (kWh)

Letni stroški

(€)

234 18 4,212 14 320 18869,76 1169,93 Kompaktne fluorescentne sijalke

110 12 1,32 12 365 5781,6 358,46

Investicija se bo povrnila v manj kot

letu dni. Zamenjava žarnic predstavlja

6974 € letno. Če primerjamo z letno

porabo energije, je prihranek v kWh

23 % (112480,64 kWh). Če se

upošteva tudi zamenjava induktivnih

dušilk z elektronskimi, bo poraba

energije še manjša. Investicija v

zamenjavo sistema za razsvetljavo v

Pomorski šoli je prednostni ukrep za

energetsko učinkovitost.

Človeški vpliv: Tudi ljudje imajo

močan vpliv na učinkovitost

razsvetljave. Če pustimo luči prižgane,

ko to ni potrebno, po nepotrebnem

porabimo veliko energije. Tudi z

majhno spremembo v vedenju

študentov in učiteljev se bo poraba

energije zmanjšala. Če bo vzpostavljen

redni vzdrževalni program, se bo

učinkovitost notranje razsvetljave

dvignila, saj bi se skupna poraba

energije zmanjšala za 1 % (4820

kWh/leto).

Sistem ogrevanja: Ogrevanje

prostorov na Pomorski šoli deluje na

osnovi bojlerja za toplo vodo, ki

uporablja propan. Ker se sistem

uporablja predvsem za oskrbo pisarn

učiteljev in drugih pisarn ter kopalnic

pri telovadnici s toplo vodo, ni takoj

potrebno izboljšati sistema.

Koristnejše za okolje pa bi bilo, če bi

prešli na zemeljski plin.

Računalniki in tiskalniki: Pomorska

šola ima kar nekaj učilnic z računalniki

in tiskalniki. V številkah je to:

Št.

Inštali-rana moč (W)

Absorbi-rana moč (kW)

Delovni čas/ dan

Dni/ leto

Letna poraba (kWh)

Letni stroški (€)

Računalniki 150 110 16,5 14 365 84315 5227,53

Tiskalniki 15 100 1,5 14 365 7665 475,23


49/52

Če se uporabljajo lastnosti za

samodejni izklop zaslona ali trdega

diska po določenem času, je možno

prihraniti energijo vsakič, ko človek

(študent, učitelj …) zapusti prostor oz.

ne uporablja računalnika.

Ko se zaslon izklopi, se njegova poraba

energije zmanjša na manj kot 1 vat

(W), le trdi disk troši moč okoli 50 W.

Ko je sistem v mirovanju, je trdi disk

ugasnjen in skupna poraba energije

računalnika se zmanjša na manj kot 6

W – to je približno 5 % celotne moči

delovanja. Z varčnejšo uporabo

računalnikov je mogoče zvišati njihovo

energetsko učinkovitost z

zmanjšanjem porabe energije za 15%.

To pa pomeni, da bo imela Pomorska

šola na leto za 860 € dobička.

LITERATURA

Beggs, C., 2002. Energy: Management, Supply and Conservation. Butterworth-

Heinemann, Elsevier Science.

EI-education, 2008. EI-Education guidebook on energy intelligent retrofitting.

Dostopno: ei-education.aarch.dk, 12.12.2008.

European Commission, Directorate General XII, (1995). Energy Management

System.

EnerBuilding, 2008. Energy efficiency in households Guide. Enerbuilding.eu Project.

EU, 2008. The EU Energy Label. Dostopno: http://www.energy.eu/#energy-focus,

9.12.08.

EU TopTen, 2006. Dostopno: http://www.topten.info/, 12.12.08.

GREENBUILDING, 2008. GreenBuilding Guidelines and Technical Modules.

Dostopno: http://www.eu-greenbuilding.org, 12.12.08.

GreenLabelsPurchase, 2006. GreenLabelsPurchase: making a greener procurement

with energy labels. Dostopno: www.greenlabelspurchase.net, 12.12.08.

ISO, 2008. Building environment design – Guidelines to assess energy efficiency of

new buildings – ISO 23045:2008. International Organization for Standardization,

Switzerland.

Krarti, M., 2000. Energy Audit of Building Systems – An Engineering Approach. CRC

Press.


50/52

PRILOGA 1

Moč v pripravljenosti nekaterih splošnih eleketričnih/elektronskih naprav in

njihov tipični učinek (v Vatih)

Naprava Tipična moč

naprav v pripravljenosti

Tipični učinek v Vatih

Mikrovalovna pečica 7 800 Kuhalnik 5 130 TV 5 70-120 Plazma TV 1-18 350-700 Videorekorder 5 35 Polnilec za mobitel 6 Brezžični telefon 8 Avtomatski odzivnik 8 Glasbeni stolp 10 400 Digitalni dekoder 15 Pralni stroj 2 350-500 Osebni računalnik 10 120 Tiskalnik 15

Računalniški ekran 5

Formula za oceno porabe energije

Formulo lahko uporabite za določitev porabe energije posamezne naprave: (Moč × Število ur uporabe na dan ÷ 1000 = Dnevna poraba Kilovatnih-ur (kWh) (1 kilovat (kW) = 1000 Vatov) Za letno porabo energije pomnožite to vrednost s številom dni v letu, ko je naprava v uporabi. Iz tega lahko izračunate letne stroške delovanja naprave tako, da pomnožite dobljene kWh na leto s ceno porabljene kWh.

Primera:

Okenski ventilator: (200 Vatov × 4 ure/dan × 120 dni/leto) ÷ 1000 = 96 kWh × 0,11 €/kWh = 10,56 €/leto

Osebni računalnik in zaslon: (120 + 150 Vatov × 4 ure/dan × 365 dni/leto) ÷ 1000 = 394 kWh × 0,11 €/kWh = 43,34 €/leto


51/52

PRILOGA 2

Priporočena osvetljenost glede na prostor in njegovo uporabo

Prostor Osvetljenost

(lumen/m2=luks) Zunanje okolje, podeželske ceste 7-12

Vrtovi, industrijske cone 15-25 Ceste, avtoceste 30-50 Vhodi, parkirišča 50

Razgledno zunanje okolje, trgovine, sprejemnice, hodniki, stopnišča, pralnice, delovni prostori za splošna opravila

150

Jedilnice, javni prostori 200

Sejne sobe, pralnice, pisarne, hotelske sobe, delovni prostori za natančna opravila

300

Delovne postaje, veleblagovnice, laboratoriji 500

Čitalnice, risalnice, učilnice, kuhinje, delovni prostori za detajlna opravila

750

Izložbena okna 1000-3000


52/52

PRILOGA 3 Energetske vrednosti in emisije CO2 za različna goriva Goriva za ogrevanje (vrednosti ustrezajo emisijam CO2 pri popolnem zgorevanju vsakega od goriv na enoto energije)

Emisije CO2 zaradi zgorevanja

Skupne letne emisije CO2 pri ogrevanju tipične hiše

(20.000 kWh/leto) Gorivo

Neto kalorična vrednost (MJ/kg)

Vsebnost ogljika

(%) kg/GJ kg/MWh kg

prihranek v kg glede na nafto

prihranek v kg glede

na plin

Premog 29 75 95 345 9680 -2680 -4280

Nafta 42 85 73 264 7000 0 -1600

Zemeljski plin

52 73 51 185 5400 1600 0

UNP 49,7 82 60 217 6460 540 -1060

Električna energija (UK grid)

- - 128 4601 10600 -3600 -5200

Lesni sekanci (25% VV)2

14 37,5 98 354 500 6500 4900

Lesni peleti (10% VV)2

17 45 97 349 660 6340 4740

Bioplin (60% CH4, 40% CO2)

20 56 103 370 - - -

Opombe: 1 Pri proizvodnji električne energije je vrednost emisij CO2 na enoto odvisna od uporabljenega goriva. 2 Pri lesnih gorivih je potrebno upoštevati vpliv vlažnosti na gostoto lesa: večja je vsebnost vlage na enoto teže (VV), manj je gorivnega lesa. Goriva za transport

Emisije CO2 zaradi zgorevanja Gorivo

Neto kalorična vrednost (MJ/kg)

Gostota (kg/m3)

Gostota energije (MJ/l)

Vsebnost ogljika

(%) g/l kg/gal g/MJ

Bencin 44 730 32 87 2328 10,6 72,8

Dizel 42,8 830 36 86 2614 11,9 72,6

UNP (večinoma propan)

50 510 25 82 1533 7,0 61,3

Bioetanol (iz pšenice)

27 789 21 52 1503 6,8 71,6

Biodizel (iz odpadnega rastlinskega olja)

37 880 33 77 2486 11,3 75,3

Izdajatelj: ApE Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o. Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana Prevod: Inštitut OKO Neprofitni zavod Tisk: Impress d.d. Ljubljana, 2009 Izdajo publikacije je finančno podprla Evropska komisija v okviru programa Inteligentna energija Evrope in projekta EYE Manager Championship.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 620.9(075.2)(035) PRIROČNIK za mlade energetske upravljavce : EYEmanager guide : tekmovanje mladih za energetsko modro prihodnost! / [prevod Inštitut Oko]. - Ljubljana : ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike, 2009 ISBN 978-961-92737-0-8 247781120

Podkarpacka Agencja Energetyczna Sp. z o.o.

ul. Szopena 51/213 35-959 Rzeszów, POLAND

www.pae.org.pl

Partnerji projekta

Agenzia per l'Energia e l' Ambiente della Provincia di Perugia

Str. corcianese,218 - Centro Direzionale Quattrotorri Torre E 06070 Perugia, ITALY www.aea.perugia.it

Energikontoret Regionförbundet Örebro

SE-701 83 Örebro, SWEDEN

www.regionorebro.se/energikontoret

Centre for Renewable Energy Sources

19th km Marathonos Avenue 19009, Pikermi, GREECE

www.cres.gr

Agencija za prestrukturiranje energetike, d.o.o.

Litijska cesta 45, SI-1000 Ljubljana, SLOVENIA

www.ape.si

National Institute for R&D in Informatics (ICI)

8-10 M. Averescu Av., 011455 Bucharest 1, ROMANIA

www.ici.ro

Partnerji projekta

Noesis European Development Consulting

Via N. Sauro, 4b, scala B c/o Le scale di Porta Romana I-06034 Foligno (Pg), ITALY

www.noesisonline.eu

Spletna stran projekta EYEManager: www.eyemanager.eu

Agencia Energètica de la Ribera

Plaça Argentina,1 46680 Algemesí, SPAIN

www.aer-ribera.com

Istituto d'Istruzione Superiore 'L. DA VINCI'

Franca Via Tusicum 06019 Umbertide, ITALY

www.istitutosupumbertide.org

Tullängsskolan Örebro

Tullängsgatan 7, Box 31170, 701 35 Örebro, SWEDEN

www.tu.orebro.se

Doukas School Mesogeion str. 151,

GR-15126, Amaroussion – Athens, GREECE www.doukas.gr

Šolski center Velenje – School Center Velenje Trg mladosti 3

3320 Velenje, SLOVENIA www.scv.si

Scoala cu clasele I-VIII Nr. 45 "Titu Maiorescu"

Calea Dorobantilor Nr. 163, Sector 1, Bucharest, ROMANIA

www.scoala45.ro

21 General comprehensive school "Hristo Botev"

12 Ljubotrun, Sofia, BULGARIA www.21coy.com

Agência Municipal de Energia de Almada

Rua Bernardo Francisco da Costa, 44 2800-029 Almada, PORTUGAL

www.ageneal.pt

PAIDEIA Foundation

76-A, Evlogi Georgiev Blvd., 1124 Sofia, BULGARIA

www.paideiafoundation.org

Documents

PPrriirrooččnniikk zzaa mmllaaddee - European …...¾ Bioklimatsko na črtovanje: Aktivno in pasivno načrtovanje različnih solarnih sistemov, izboljšana osvetljenost prostorov