RAZVOJ IN NA ČRTOVANJE PROCESA IZDELAVE …diplome.fov.uni-mb.si/mag/13061Mohoric.pdf · 4.2.2 Uporaba FMEA metode ... nenehnega konkuren čnega boja in nenazadnje neizmernih poslovnih

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Magistrsko delo Smer Management delovnih procesov

RAZVOJ IN NAČRTOVANJE PROCESA IZDELAVE ELEKTRONSKO

KOMUTIRANEGA MOTORJA Z ZUNANJIM ROTORJEM

Mentor: red. prof. dr. Franci Čuš Kandidat: Damjan Mohorič

Zali Log, januar 2007

ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem red. prof. dr. Francu Čušu za mentorstvo in strokovno vodenje, ki sem ga bil deležen med nastajanjem magistrskega dela. Zahvaljujem se vsem sodelavcem v Poslovni enoti EC Sistemi za strokovne nasvete in nesebično pomoč. Hvala ženi in otrokoma, ki so me v najbolj napornih trenutkih znali motivirati in bili potrpežljivi vsa leta študija.

POVZETEK V prvem delu magistrskega dela predstavljam priročnik o projektnem načinu dela našega podjetja. Zavedati se moramo, da je končni rezultat projekta odvisen od ustreznosti načrtovanja izdelka in procesa. Gre torej za potrditev dejstva, da za vsakim odličnim izdelkom stoji projektni način dela. Načrtovanje in razvoj procesa je del projektnega načina dela. Ta del magistrskega dela prikazuje teoretična izhodišča razvoja izdelka in procesa. Drugi del magistrskega dela govori o razvoju in načrtovanju procesa s pomočjo FMEA metode. Bolj podrobno je predstavljena metoda FMEA procesa. Zavedati se je potrebno, da sodoben razvoj in proizvodnja novih proizvodov zahtevajo povezovanje ter sodelovanje razvojnih in proizvodno tehnoloških oddelkov v podjetju. Nov izdelek običajno konstruirata oblikovalec in konstrukter motorjev s sodelovanjem tehnologa. Seveda pri vsem skupaj pomembno vlogo igra cena izdelka. Dobra medsebojna povezava ter komuniciranje med vsemi oddelki, ki sodelujejo pri zasnovi in razvoju izdelka, zbiranje in vrednotenje informacij o morebitnih napakah v katerikoli razvojni fazi (FMEA) ter njihovo odpravljanje pred testno serijo, skrajšuje čas uvajanja novega izdelka. Z minimiranjem napak pri razvoju se zmanjšujejo tudi stroški zaradi morebitnih napak na izdelku, ki bi se lahko pojavili v redni proizvodnji. V zadnjem delu je prikazan praktični primer na osnovi uporabljene teoretične podlage. Ključne besede: projekt, projektni način dela, FMEA metoda, FMEA procesa ABSTRACT In the first parts of my thesis, I present a manual about the project way of work in our company. We should be aware that the project’s final result depends on the suitability of product planning and the process. The fact is that every good product is the result of the project way of work. The planning and development of a process is part of project way of work. This part of my thesis shows only the theoretical starting-points of product and process development. The second part of my thesis talks about the development and planning of the process with the FMEA method (Failure Mode Effects Analysis). The FMEA process is presented in detail. We should know, that contemporary development and production of new products, demand connecting and cooperation between the R&D department and the Production department. A new product is normally constructed by a designer and constructor with a technologist’s cooperation. Of course, the main part is played by the product price. A good relationship and communications between all departments, which are involved in a project, gathering and evaluating information about possible errors in any development phase (FMEA) and their correction before the test series, shorten the time to launch new products. If we minimize the mistakes in development, we also minimize the costs of possible mistakes on the product, which might occur in serial production. In the last parts of my Masters work, I show a practical example on the basis of used theoretical literature. Key words: project, project way of work, method FMEA, process FMEA

KAZALO

1 UVOD....................................................................................................................1

2 PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................................5

3 ECM Z ZUNANJIM ROTORJEM ...........................................................................8

3.1 Princip delovanja ECM ...................................................................................8 3.2 Zgodovina ECM z zunanjim rotorjem ..............................................................9 3.3 Tehnična predstavitev izdelka....................................................................... 10

3.3.1 Rotor...................................................................................................... 11 3.3.2 Stator..................................................................................................... 13 3.3.3 Motor ..................................................................................................... 14

3.4 Segmentacija trga ECM uporabe .................................................................. 16

4 TEORETIČNA IZHODIŠČA (RAZVOJ IN NAČRTOVANJE PROCESA).............. 18

4.1 Določitev postopkov in korakov pri razvoju izdelka in procesa ...................... 18 4.1.1 Splošne opredelitve pri razvoju izdelkov ................................................ 18 4.1.2 Postopki v procesu razvoja novih izdelkov ............................................. 18 4.1.3 Dejavnosti v procesu razvoja in osvajanja novega izdelka ..................... 19

4.1.3.1 Faza inicializacije........................................................................................ 19 4.1.3.2 Faza koncipiranja ....................................................................................... 20 4.1.3.3 Faza planiranja ........................................................................................... 20 4.1.3.4 Prototipna faza ........................................................................................... 21 4.1.3.5 Poskusna serija .......................................................................................... 24 4.1.3.6 Redna proizvodnja...................................................................................... 27

4.2 FMEA metoda .............................................................................................. 30 4.2.1 Definicije FMEA metode ....................................................................... 30 4.2.2 Uporaba FMEA metode ......................................................................... 32

4.2.2.1 FMEA konstrukcije...................................................................................... 33 4.2.2.2 FMEA procesa............................................................................................ 34

4.2.3 Izvajanje FMEA metode......................................................................... 37 4.2.4 Prednosti in pomanjkljivosti metode FMEA ............................................ 43 4.2.5 Z Brainstormingom do izvedbe FMEA.................................................... 44

5 RAZVOJ IN NAČRTOVANJE PROCESA ECM Z ZUNANJIM ROTORJEM ........ 45

5.1 Določitev razvojnega in tehnološkega tima ................................................... 45 5.2 Izdelava osnutka predvidene tehnologije na osnovi konstrukcijske dokumentacije .................................................................................................... 45 5.3. Potrditev osnutka predvidene tehnologije s strani tehnološkega tima (KT 4) 48 5.4. Plan razvoja procesa ................................................................................... 49 5.5 FMEA procesa.............................................................................................. 50 5.6 Fazno poročilo – prototip .............................................................................. 62 5.7 Odobritev nadaljevanja projekta (Mejnik III) .................................................. 62 5.8 Izdelava plana zagotavljanja kakovosti ......................................................... 62 5.9 Postavitev tehnologije in izdelava tehnološke dokumentacije ....................... 69

5.10 Naročilo strojev, orodij, naprav in kontrolne opreme ter naročilo materialov in polizdelkov ......................................................................................................... 84 5.11 Potrditev vzorcev materialov in polizdelkov ter prevzem strojev, orodij, naprav, kontrolne opreme in šolanje delavcev (KT 5) ......................................... 86 5.12 Izdelava vzorcev iz orodij............................................................................ 86 5.13 Testiranje vzorcev ...................................................................................... 87 5.14 Overitev vzorcev iz orodij............................................................................ 87 5.15 Tehnološka serija ....................................................................................... 87 5.16 Overitev tehnologije (KT 6) ......................................................................... 88 5.17 Fazno poročilo – za poskusno serijo (Mejnik IV) ......................................... 88 5.18 Poskusna serija .......................................................................................... 88 5.19 Validacija (KT 7) ......................................................................................... 89

6 SKLEP ................................................................................................................ 90

LITERATURA IN VIRI......................................................................................... 94

PRILOGE ........................................................................................................... 97

PRILOGE ......................................................................................................... 106

KAZALO SLIK .................................................................................................. 106

KAZALO TABEL............................................................................................... 107

KRATICE IN AKRONIMI................................................................................... 108

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo

Damjan Mohorič: Razvoj in načrtovanje procesa izdelave elektronsko komutiranega motorja z zunanjim rotorjem stran 1

1 UVOD Današnji globalni in poslovni svet je svet nenehnih sprememb. To je svet nenehnega konkurenčnega boja in nenazadnje neizmernih poslovnih možnosti in priložnosti. Da podjetja ostanejo glavni globalni igralci v svojih industrijskih panogah, se morajo stalno odzivati na zahteve tržišča. Vemo, da imajo vsa podjetja nekaj skupnega. Vsi želijo tržiti in prodajati pravi izdelek. Kateri pa je pravi izdelek? Pravi izdelek je izdelek, v katerega je vloženo veliko znanja in ustvarjalnosti. Izdelek, ki je inovativen. Izdelek, ki ima pravo dodano vrednost. Izdelek, ki se ga ne da enostavno kopirati. Izdelek, ki nam na daljše časovno obdobje prinaša konkurenčno prednost in neko stabilnost. Kako uspeti? Rešitev je v razvoju. Razvoju izdelka, načrtovanju in razvoju procesa. Zavedati se je potrebno, da z neustreznim razvojem izdelka ter načrtovanjem in razvojem procesa nikoli ne bomo izdelali kakovostnega izdelka, ne glede na to, da je lahko končni izdelek zelo inovativen in tržno zanimiv. Izhodišče raziskave je torej usmerjeno v načrtovanje in razvoj procesov. Veliki napredki v proizvodnji in globalizacija v svetu nas silijo, da vedno več pozornosti posvečamo notranjemu pretoku blaga, ki ga uporabljamo v proizvodnji. Enostavni pristopi, preproste rešitve v proizvodnji ne sledijo hitrim spremembam in stalnemu zniževanju stroškov, ki so potrebni podjetjem, da bi ostala na trgu. Zamisliti si je potrebno rešitve in ideje, ki naj prikažejo svetovne trende in rešitve na področju ureditve proizvodnje logistike ob maksimalnem upoštevanju obstoječih standardov. Praznina znanja, ki jo čutimo v evropskem prostoru, je posledica prenosa proizvodenj na daljni vzhod in pomanjkanja dobrih praks pri naših sosedih na zahodu, ki so nam bili vedno vzorniki. Prepuščeni smo samemu sebi ob blagem spogledovanju z nekaterimi logistično naprednimi proizvodnjami. Tako nam je vzor proizvodnja avtomobilov, ki uporablja vse moderne izkušnje, tako iz prakse kot akademskih znanj. Zavedati se je potrebno, da sodoben razvoj in proizvodnja novih proizvodov zahtevajo povezovanje ter sodelovanje razvojnih in proizvodno tehnoloških oddelkov v podjetju. Nov izdelek običajno konstruirata oblikovalec in konstrukter motorjev s sodelovanjem tehnologa. Seveda pri vsem skupaj pomembno vlogo igra cena izdelka. Dobra medsebojna povezava ter komuniciranje med vsemi oddelki, ki sodelujejo pri zasnovi in razvoju izdelka, zbiranje in vrednotenje informacij o morebitnih napakah v katerikoli razvojni fazi (FMEA) ter njihovo odpravljanje pred testno serijo, skrajšuje čase uvajanja novega izdelka. Z minimiranjem napak pri razvoju se zmanjšujejo tudi stroški zaradi morebitnih napak na izdelku, ki bi se lahko pojavili v redni proizvodnji (Pepelnjak, 1997, str. 415). Intenzivnost in stopnja rasti družbenega razvoja postajata najtesneje povezani s tehnologijo. Zato je eno od osrednjih teoretičnih in praktičnih vprašanj, s kakšno tehnologijo in kakšnim načinom njenega uvajanja je možno pospešiti gospodarski razvoj (Čuš, 1998, str. 155). Tehnologíja (grško τεχνολογια < τεχνη: tehne - spretnost + λογος: logos: - beseda, računanje + pripona ια) je ali veda o načinih izdelovanja, česarkoli že, ali skupek



takih postopkov od začetnega do končnega stanja. Na svetu ni izdelka, ki bi nastal brez tehnologije (http://sl.wikipedia.org/wiki/Tehnologija). Načrtovanje in razvoj procesa sta del projekta. Dejstva in izkušnje kažejo, da le z ustreznim projektnim vodenjem v zaključni fazi lahko zagotovimo kakovosten output. Podjetje mora v svojem rednem poslovanju in za potrebe dolgoročnega razvoja izvajati projekte. Zaradi smotrnejšega obvladovanja projektov je pomembno, da podjetje predpiše poslovnik o projektnem delu, ki opredeljuje temeljne organizacijske pogoje. V poslovniku je omenjen pričujoči priročnik projektnega dela, ki ga uporabljajo delavci podjetja v življenjskem ciklusu projektnega dela. Gre za del, ki se imenuje obdobje uresničevanja projekta. V magistrskem delu sem si zastavil 3 (tri) cilje:

• Cilj 1 (Načrtovanje in razvoj procesa ECM z zunanjim rotorjem)

Prvi cilj raziskave je na praktičnem primeru, podkrepljenem s teoretično in strokovno literaturo, izvesti načrtovanje in razvoj procesa elektronsko komutiranega motorja z zunanjim rotorjem. Hkrati želim dokazati, da brez strokovnih prijemov in metod ne moremo zagotoviti kakovostnega in tržno sprejemljivega izdelka. Namen raziskovalnega dela je, da za program ECM z zunanjim rotorjem poiščem najbolj optimalno obliko industrializacije. Ker gre za izdelek, ki je še v fazi razvoja, ima pa ogromen tržni potencial, bo potrebno vložiti veliko truda v razvoj in načrtovanje, da se resnično razvije proces, ki bo stabilen, kakovosten in ponovljiv. Ker je v načrtovanju velikoserijska proizvodnja, morata biti konstrukcija in tehnologija izdelka toliko bolj dovršena. Pogosto se ne zavedamo, da je za vsak razvoj izdelka in njegovo implementacijo potreben nek čas. Mnogokrat v želji po večji rasti in večjem zaslužku pozabljamo na pravila igre, zato poudarjam pomembno vlogo razvoja in načrtovanja procesa. Vemo, da je dobiček povezan s kakovostnim in stabilnim procesom. Če proces ni ustrezno razvit in načrtovan že v samem začetku, kasneje v rednem proizvodnem procesu definitivno nastajajo težave in nepotrebni stroški, obstaja pa tudi velika verjetnost odpovedi na trgu.

• Cilj 2 (Priro čnik o projektnem na činu dela)

Drugi cilj magistrskega dela je predstaviti priročnik o projektnem načinu dela našega podjetja. Hkrati bom priročnik našega podjetja primerjal s priročniki, ki jih predlagajo nekateri domači avtorji. Zavedati se moramo, da je končni rezultat projekta odvisen od ustreznosti načrtovanja izdelka in procesa. Gre torej za potrditev dejstva, da za vsakim odličnim izdelkom stoji projektni način dela. Načrtovanje in razvoj procesa je samo en del projektnega načina dela. Ta del magistrskega dela prikazuje izključno teoretična izhodišča razvoja izdelka in procesa.

• Cilj 3 (FMEA procesa)

Tretji cilj magistrskega dela je podrobno pregledati metodo FMEA in posledično FMEA procesa. FMEA procesa je ključna točka v načrtovanju in razvoju procesa. Zavedati se je potrebno, da sodoben razvoj in proizvodnja novih proizvodov zahtevajo povezovanje ter sodelovanje razvojnih in proizvodno tehnoloških oddelkov



v podjetju. Dobra medsebojna povezava ter komuniciranje med vsemi oddelki, ki sodelujejo pri zasnovi in razvoju izdelka, zbiranje in vrednotenje informacij o morebitnih napakah v katerikoli razvojni fazi (FMEA) ter njihovo odpravljanje pred testno serijo, skrajšuje čase uvajanja novega izdelka. Z minimiranjem napak pri razvoju se zmanjšujejo tudi stroški zaradi morebitnih napak na izdelku, ki bi se lahko pojavili v redni proizvodnji. Skušal bom tudi ugotoviti vpliv povzročiteljev in uresničiteljev stroškov v procesu ustvarjanja izdelka. Skratka, v magistrskem delu bom raziskal, kaj strokovna literatura priporoča in svetuje v primerih razvoja in načrtovanja procesov. Podal bom smernice in predloge, ki bi spremenili, izboljšali pomen razvoja in načrtovanja procesov. Rad bi tudi potrdil, kako velik pomen ima pravilen in po nekih zakonitostih razvit in načrtovan delovni proces. Prikazati želim tudi svoja spoznanja, zapisati svoje mnenje in izkušnje pri razvoju in načrtovanju procesov. Moje delo bo temeljijo na primarnih in sekundarnih metodah dela, podkrepljeno s praktičnim primerom iz gospodarstva (v tem primeru iz podjetja v katerem sem zaposlen). V okviru primarnih metod bom s pomočjo sodelavcev izvedel študijo, s katero bomo preprečili napake, še preden se le te sploh lahko pojavijo (FMEA metoda). V okviru sekundarnih metod bom uporabil študij strokovne literature tujih in domačih avtorjev, virov, prispevkov in člankov s področja razvoja in načrtovanja delovnih procesov. Na začetku svojega dela predstavljam elektronsko komutirane motorje. Gre za motorje, ki se danes večinoma uporabljajo šele v industrijskih panogah. Njihova uporabnost pa se zaradi dolge življenjske dobe prenaša tudi na druga področja. Vsi večji globalni proizvajalci elektromotorjev pa sočasno razvijajo in proizvajajo (ali vsaj skušajo) tudi motorje, ki imajo daljšo življenjsko dobo, manj obremenjujejo okolje, imajo manjšo porabo energije, dosegajo večji izkoristek, ter zagotavljajo višjo dodano vrednost in je za njihovo serijsko proizvodnjo potrebno vložiti več ustvarjalnosti, energije in inovativnosti. Sam se bom osredotočil na ECM z zunanjim rotorjem. V nadaljevanju predstavljam priročnik projektnega dela našega podjetja. Zavedati se moramo, da je končni rezultat odvisen od ustreznosti načrtovanja izdelka in procesa. Gre torej za potrditev dejstva, da za vsakim odličnim izdelkom stoji projektni način dela. Načrtovanje in razvoj procesa je del projektnega načina dela. Poglavje prikazuje teoretična izhodišča razvoja izdelka in procesa. Poglavje je razdeljeno na dva dela. Prvi del govori o določitvi postopkov in korakov pri razvoju izdelka in procesa. Drugi del je namenjen metodi FMEA (Failure Mode Effects Analysis). FMEA je lahko konstrukcijski, procesni ali sistemski. Gre za močno orodje, ki sistematično in dokumentirano na osnovi zgodovinskih podatkov oz. zapisov, ko je to mogoče, predstavi in zbere ideje in misli, ki se porajajo med procesom načrtovanja in razvoja ali v procesu proizvodnje. Zakaj FMEA? Zato, ker je za kakovosten izdelek odločilno, da je analiza izvedena pred dogodkom in ne šele po njem. Pomembno je, da je konstrukcijski FMEA izveden v fazi načrtovanja in razvoja proizvoda, procesni pa vedno pred procesom proizvodnje. Načrtovanje in razvoj ECM z zunanjim rotorjem predstavljam na praktičnem primeru. Dejansko opisujem vse faze poteka načrtovanja in razvoja, ki je tretja (3) faza oz.



tretji (3) mejnik v projektnem načinu dela. Cilj poglavja je z ustreznimi metodami postaviti proces za velikoserijsko proizvodnjo ECM z zunanjim rotorjem. Gre za tip motorja, ki se bo uporabljal na trgu ventilatorjev za namene čistih prostorov in čistih komor. V zadnjem poglavju povezujem in primerjam praktične izkušnje s teoretičnimi izhodišči. Vsekakor je pomembno, da ves razvoj, ne glede ali gre za izdelek ali proces, vedno peljemo po isti poti. Zakaj? Ker je vsak nov razvoj potem mnogo lažji, bolj razumljiv, vemo katere ovire moramo na svoji poti premagati. In nenazadnje s svojimi izkušnjami, verjetno vsak izdelek naredimo za odtenek boljši.



2 PREDSTAVITEV PODJETJA Zaradi lažjega razumevanja tematike magistrskega dela, podajam grob opis našega podjetja.

Slika 1: Logotip (Vir: http://www.domel.com) POSLANSTVO Domel je fleksibilen, inovativen, kakovosten in globalno usmerjen proizvajalec elektromotorjev. Program obsega sesalne enote za mokro in suho sesanje, kolektorske motorje, asinhronske motorje, elektromotorje s permanentnimi magneti, elektronsko komutirane motorje, elektroniko, krmilja, orodja in naprave. TRADICIJA Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja elektromotorjev: sesalnih enot, univerzalnih kolektorskih motorjev, EC puhal in ventilatorjev, DC motorjev ter asinhronskih in sinhronskih motorjev in proizvodnja drugega orodja. Domel izhaja iz proizvodne zadruge kovinarjev Niko, ki so jo v Železnikih ustanovili 27. aprila 1946. Ustanovitev zadruge je bila daljnovidna zamisel naprednih Železnikarjev. Zadruga se je hitro razvijala in v tedanje Železnike vnesla industrijski razvoj. Osvajali so nove proizvode: precizna šestila, analitske tehtnice in uteži, centrifuge in mešalce za laboratorije ter leta 1953 prve elektromotorje, ki so pomenili začetek elektromehanske proizvodnje.

Slika 2: Prvi elektromotor iz leta 1953 (Vir: http://www.domel.com) V naslednjih letih se je usmerila še v proizvodnjo gospodinjskih aparatov, zlasti po vključitvi v poslovno združenje Maris Maribor leta 1958. Tedaj je začela proizvajati loščilce za parket, sesalnike za prah ter vedno več elektromotorjev, ki jih je leta 1958 tudi začela izvažati v Ameriko. Naslednje leto se je vselila v novo tovarno na novi lokaciji, kjer je še danes. Leta 1962 je sledila integracija z Iskro. Tega leta so začeli izdelovati tudi prve motorje za sesalnike. Z novimi investicijami v stroje se je specializirala za proizvodnjo malih elektromotorjev, ki jih je tudi veliko izvažala. Drugim proizvajalcem je oddala razno maloserijsko proizvodnjo. Obseg proizvodnje je prerasel lokalne okvire leta 1971, ko so odprli nov obrat v Spodnji Idriji in prenesli tja proizvodnjo kompresorskih motorjev. V takratni Iskri v Železnikih je bilo tedaj že 700 zaposlenih. V letu 1975 so pripravili proizvodnjo novega, za razvoj podjetja zelo pomembnega izdelka: sesalno enoto, ki jo je začel nemški AEG vgrajevati v sesalnike z blagovno znamko Vampyr.



Slika 3: Razvoj prve sesalne enote v letu 1974 (Vir: http://www.domel.com) Leta 1992 je podjetje Domel začelo nastopati na trgu s svojo blagovno znamko Domel. V letu 1996 se je podjetje lastninsko preoblikovalo in se registriralo 17. decembra 1996 kot delniška družba. Leta 1999 je podjetje Domel postalo večinski lastnik podjetja Tehtnica Železniki d.o.o. S tem so nastali pogoji, da je v letu 2000 lahko izvedlo preselitev profitnega centra PC ECM na lokacijo Tehtnice. Dejavnost profitnega centra je razvoj proizvodnja in trženje EC puhal in EC motorjev. Leta 2002 je podjetje Domel kupilo podjetje EKM, ki je že delovalo na lokaciji Tehtnice. Podjetje se je ukvarjalo z razvojem, proizvodnjo in trženjem EC ventilatorjev. Dejavnost podjetja smo integrirali v profitni center ECM. Veliko vlogo pri uresničevanju strategije na Evropskem trgu Domela igra podružnica podjetja Domel GmbH v Stuttgartu. Pomembna prelomnica pri prodoru na ameriško tržišče je ustanovitev Domel Inc. leta 2002 v severni Ameriki. Severna Amerika tako postaja vse pomembnejše tržišče predvsem za produkte z visoko dodano vrednostjo. Z globalizacijo (združevanje podjetij odjemalcev in delovanje na vseh svetovnih trgih), pa je potrebno vse bolj združevati, oziroma koordinirano delovati v naših podjetjih in predstavništvih po svetu. Skupina Domel skrbi tudi za zaposlitev invalidov. Leta 2003 smo ustanovili Domel Invalidsko podjetje, ki oskrbuje podjetja v skupini, pa tudi zunanje odjemalce z raznimi sestavnimi deli in storitvami. Leta 2007 smo ustanovili podjetje Domel energija, ki se ukvarja s produkti za izkoriščanje obnovljivih in alternativnih virov energij. INOVACIJE Domel je izrazito tržno usmerjeno podjetje, ki je svoje tržne niše našlo na svetovnem trgu. Povečevanja tržnega deleža in ohranjanja dobre tržne pozicije ne bi zmogli brez znanja in hitrega prilagajanja novim spoznanjem. Znanje prelivamo v izdelke, ki jih stalno posodabljamo s spoznanji sodobne znanosti, raziskav in dosežkov. Le taki izdelki, ki so plod novih tehnologij in rešitev, tržno predstavljajo odločilno zanesljivost za uspeh partnerjev na trgu in naš razvoj podjetja. Naši sodelavci so ključ do uspešne prihodnosti. Njihova znanja in izkušnje so temelj naše odličnosti. Kot taki smo odprti tudi do novih sodelavcev, ki imajo lastno iniciativo, veliko storilnost, nova znanja, kakovost in naravnanost k doseganju skupnih ciljev.

Slika 4: Inovativnost (Vir: http://www.domel.com)



RAZVOJ Timsko delo razumemo kot pot, ki vodi k najboljšim rešitvam in dobrim odločitvam. Ves zavestni in podzavestni potencial posameznikov sproščamo v integralni skupini. Tim je najuspešnejši takrat, kadar je sestavljen interdisciplinarno in vsi posamezniki v njem aktivno sodelujejo. Različne talente, poglede in zorne kote izkoriščamo za odkrivanje idej in zamisli. Prepoznavnost naše organizacije je v hitrosti odzivanja, jasnih kompetencah, enostavnih in učinkovitih rešitvah, inovacijah, znanju, stalnem učenju, preračunljivosti in zaupanju.

Slika 5: Ustvarjalnost (Vir: http://www.domel.com) OKOLJE Zaščita okolja je integralni del Domelove celotne strategije in ima prioriteto v poslovnih odločitvah. Vzpostavljena je velika stopnja ozaveščanja varovanja okolja na individualni in kolektivni ravni. Odgovorno ravnanje do okolja se kaže na ravni izdelka, v uporabljeni proizvodni tehnologiji in v odnosu celotnega podjetja do okolja v katerem deluje.

Slika 6: Certifikat ISO 14001:2004 (Vir: http://www.domel.com)



3 ECM Z ZUNANJIM ROTORJEM 3.1 PRINCIP DELOVANJA ECM Zadnja leta se zaradi daljše življenjske dobe in preprostejšega načina izdelave vedno bolj uveljavljajo elektronsko komutirani motorji (ECM). Tuja literatura jih navaja pod imenom Brushless DC motors, saj gre v principu za enosmerne DC motorje. Na začetku razvoja je bila uporaba namenjena predvsem za vgradnjo v profesionalne industrijske naprave, razvoj elektronike in tehnologije trajnih magnetov ter nižji stroški izdelave pa so omogočili tudi njihovo vgradnjo v izdelke, ki so namenjeni široki potrošnji. V splošnem poznamo različne izvedbe EC motorjev. Razlikujejo se po številu polov in faz, obstajata pa tudi dve konstrukcijski izvedbi, ki sta narejeni iz nepremičnega statorja skozi katerega je vstavljena rotorska gred z vrtečimi se magneti. Ti se lahko vrtijo v notranjosti ali po zunanjem obodu statorskega paketa. Teoretična spoznanja o delovanju segajo že v trideseta (30.) leta prejšnjega stoletja. S takratno tehnologijo jih še ni bilo mogoče izdelovati, zato močnejši razcvet doživijo proti koncu prejšnjega stoletja na račun silovitega razvoja računalniške in mikroprocesorske tehnike. Velik korak na področju razvoja naredijo tudi proizvajalci močnostnih elektronskih komponent, ki na trgu ponudijo vse bolj miniaturne in optimizirane izvedbe močnostnih stikal, s katerim dosegajo višje izkoristke. Pri elektronsko komutiranem motorju se komutacija izvrši elektronsko. Motor za delovanje ne potrebuje korektorja in grafitnih ščetk, ki pri klasičnem motorju prevzamejo vlogo komutatorja. Ker je motor brez mehanskega in brez kontaktnega komutatorja, prihaja pri EC motorjih do manjše obrabe vitalnih delov (praktično so obrabljivi samo ležaji), kar občutno zviša življenjsko dobo in zanesljivost delovanja. S primerno konstrukcijo lahko realiziramo tudi hermetično zaprte sisteme. Ti so sposobni delovati v umazanih in prašnih prostorih, pri obratovanju pa zaradi drugačnega načina komutacije ne prihaja do nikakršnih iskrenj in sevanja motenj v okolico. Motor, ki ne iskri, lahko zato uporabljamo v okolju, kjer iskrenja niso zaželena oziroma so strogo omejena. Elektronsko komutirani motorji dosegajo vedno višje izkoristke, zato se v splošnem tudi manj segrevajo. Ker se navitja nahajajo na statorskem paketu, s tem bistveno zmanjšamo termično upornost za še učinkovitejše odvajanje odvečne toplote. Stator, ki je pritrjen direktno na ohišje motorja, lahko s primerno konstrukcijo uporabimo za hladilno telo, motor pa lahko vgradimo v zaprte aplikacije s slabšim odvajanjem toplote. S takšno konstrukcijo zagotovimo boljše dinamične lastnosti, saj se rotirajoča masa občutno zmanjša, motorji pa posledično lahko vrtijo veliko hitreje (tudi do 100.000 RPM), ne da bi pri visokih hitrostih prihajalo do zmanjševanja navora. Elektronsko komutirane motorje danes najdemo povsod. S preprosto in cenovno ugodno tehnologijo izdelave je mogoče izdelati motorje s širokim razponom nazivne napetosti in moči, zato se uporabljajo v gospodinjskih in industrijskih napravah, v



električnih prevoznih sredstvih, poganjajo računalniške ventilatorje, puhala in sesalne enote, ventilatorje za klima sisteme, servo sisteme, CD-DVD pogone, itd. Osnovno fizikalno ozadje, pomembno za pravilno delovanje ECM, je komutacija toka skozi navitje motorja. Realizirana je s polprevodniškimi stikali, ki sklenejo tokokrog skozi navitje v diskretnih časovnih intervalih, tako da magnetni osi rotorskega in statorskega polja oklepata optimalni kot za generiranje maksimalnega navora (90°). Pri elektronski komutaciji moramo zat o v vsakem trenutku poznati položaj rotorja, saj mora biti tok skozi navitje v fazi z napetostjo, ki se inducira v navitju zaradi polja, povzročenega s trajnimi magneti. Elektronsko vezje, ki prevzeme vlogo komutatorja in skrbi za pravilno vrtenje motorja, lahko v grobem razdelimo na štiri podsklope (slika 7):

• napajalniško vezje, • močnostna stopnja, • nadzorna enota, • detektor rotorskega položaja (pritrjen na statorski izolaciji).

Slika 7: Blok shema komutatorja z EC motorjem (Vir: Šubic, 2007, str. 3)

Napajalniško vezje sestavljata usmernik in nizkonapetostni napajalnik. S tremi napetostnimi izhodi napaja motor, detektor rotorskega položaja, nadzorno enoto in močnostno stopnjo. Močnostna stopnja je namenjena izvrševanju komutacije. Nadzoruje jo nadzorna enota, ki v kombinaciji s senzorji pozicije in regulacijsko napetostjo generira PWM signale, ki ob točno določenem trenutku odprejo ustrezne IGBT tranzistorje (Vir: povzeto po Šubic, 2007, str. 3). 3.2 ZGODOVINA ECM Z ZUNANJIM ROTORJEM Motor z zunanjim rotorjem je izumil Emil Ziehl leta 1897. Leta 1910 je ustanovil firmo Ziehl-Abegg v Berlinu. Leta 1910 je z bratom Güntherjem ponovno ustanovil firmo v Künzelsau. Leta 1955 je ideja zaživela in imela neslutene posledice na razvoj ventilatorske tehnike.

Slika 8: Skice prvega motorja z zunanjim rotorjem (Vir: http://www.ziehl-abegg.com)



V osnovi je bil to asinhronski motor, danes pa se vse bolj uveljavlja EC motor z zunanjim rotorjem. V primerjavi z asinhronskim motorjem je za enako moč bistveno manjši in ima bistveno višji izkoristek. Ventilatorji z vgrajenim EC motorjem z zunanjim rotorjem (AKV) imajo zato bistveno boljši zračni izkoristek, poleg tega pa dosegajo višje pretoke in tlake. EC motorji z zunanjim rotorjem tipa AKV se največ uporabljajo za direkten pogon ventilatorjev in sicer:

• enostransko sesajoči ventilatorji z naprej zakrivljenimi lopaticami, • enostransko sesajoči ventilatorji z nazaj zakrivljenimi lopaticami, • prosto tekoči ventilatorji (nazaj zakrivljene lopatice brez spiralnega ohišja), • aksialni ventilatorji.

Slika 9: Primer ECM z zunanjim rotorjem v eni od aplikacij (Vir: http://www.ebmpapst.com)

Bistvena prednost ventilatorja z AKV motorjem je kompaktna izvedba in konkurenčna cena. Niso pa primerni za visoke tlake, ker postane motor prevelik in zato zračni izkoristek slabši. Največji proizvajalec ventilatorjev z EC motorji tipa AKV je Nemško podjetje EBM - PAPST. Največje količine dosega s prosto tekočimi ventilatorji v tehniki čistih prostorov. Zadnje čase pa tudi s prosto tekočimi ventilatorji za klima naprave in aksialnimi ventilatorji za hlajenje kompresorskih hladilnih enot in prezračevanje v kmetijstvu. So pa še druge aplikacije. V tekstilni in papirni industriji – za razrez blaga oziroma papirja na trakove. Podjetje EBM -PAPST proizvaja večino EC motorjev z zunanjim rotorjem tipa AKV z integrirano elektroniko. 3.3 TEHNIČNA PREDSTAVITEV IZDELKA ECM z zunanjim rotorjem ima visok izkoristek pri nominalni hitrosti in momentu in tudi pri reducirani hitrosti ali momentu je le-ta še vedno visok. Visok izkoristek pomeni manjšo temperaturo in tudi življenjska doba ležajev se poveča. Poudaril bi rad, da je življenjska doba produkta predvsem največ odvisna od zmogljivosti in kakovosti vgrajenih ležajev.



Širok spekter hitrosti je še ena prednost ECM. Lahko je optimizirana za zelo nizke (<100 RPM) ali zelo visoke hitrosti (>10.000 RPM). Elektronika omeji tok motorja, tako da ni nobene bojazni po pregretju motorja. Prav tako elektronika omeji delovanje motorja, če pride do blokiranja rotorja ali če poganja težka inercijska bremena.

Slika 10: ECM z zunanjim rotorjem

Prednosti ECM z zunanjim rotorjem: • v primerjavi z asinhronskimi motorji (ACM) je za enako moč, ECM bistveno

manjši in lažji, • ECM porabi do 1/3 manj ENERGIJE kot običajen ACM, • pri vgradnji v aplikacije ni potrebno nobenega vzdrževanja (ni jermena), • ECM ni možno preobremeniti (omejitev toka), kar je zlasti pomembno pri

ventilatorjih z naprej zakrivljenimi lopaticami, • ECM je lahko izdelan za poljubne nazivne vrtljaje, medtem ko so standardni

ACM izdelani za 50 oz. 60 Hz, • ECM ima pri manjših vrtljajih in manjši obremenitvi visok izkoristek, pri ACM

pa se izkoristek bistveno zmanjša, • nizek hrup pri 3f EC motorjih, • manjše obremenjevanje okolja.

3.3.1 Rotor Kosovnica materiala, ki je potrebna za izdelavo rotorja.



Poz. Naziv Koda Koli čina EM1 OBROČ ROTORJA 757.1.411 1 kos2 PUŠA ROTORJA 757.1.541 1 kos3 MAGNET 757.1.701 12 kos4 GRED 757.1.201 1 kos5 AKTIVATOR LOCTITE N7649 0,0018 kos6 ČISTILO LOCTITE 7061 0,0005 kos7 LEPILO LOCTITE 638 0,0005 L8 LEPILO LOCTITE 326 0,0004 L9 BARVA POKRIVNA KOMP. A 0,0450 kg10 BARVA POKRIVNA KOMP. B 0,01125 kg11 RAZREDČILO 0,075 L

Tabela 1: Rotor – materialna kosovnica

Slika 11: Rotor – explode

Predviden proces: 1. V obroč rotorja vtisnemo in zalepimo pušo rotorja:

• obe naležni površini predhodno razmastimo, • za lepljenje uporabljamo lepilo LOCTITE 638, • z lepilom namažemo le pušo rotorja, • pušo vtisnemo na hidravlični stiskalnici s silo približno 30 kN.

2. V sestavljen obroč rotorja nalepimo magnete:



• notranjost obroča rotorja razmastimo z LOCTITE 7061, • uporabljamo lepilo LOCTITE 326 in ACTIVATOR N 7649, • pazimo, da je zračnost med magneti minimalna.

3. Zalepimo in vtisnemo os motorja v obroč rotorja:

• obe naležni površini predhodno razmastimo z LOCTITE 7061, • os zalepimo z lepilom LOCTITE 638, • os vtiskamo na zato prirejeni pripravi s silo približno 30 kN, • os z zadnje strani zatisnemo s pripravo s silo približno 45 kN.

3.3.2 Stator Kosovnica materiala, ki je potrebna za izdelavo statorja. poz. Naziv Koda Koli čina EM

1 STATOR 757.2.151 1 kos2 HALL SONDA 1 kos3 PUŠA STATORJA 757.1.521 1 kos4 NOSILEC SONDE 757.2.708 1 kos5 PRIROBNICA 757.1.571 1 kos6 PODLOŽKA VZMETNA M6 4 kos7 VIJAK M6X12 DIN6912-8,8-B 4 kos8 TRAK IZOLIRNI 0,22x22-0,2 TRIVOLT.N50 0,00013 kg9 CEVKA IZOLIRNA 7x0,5 N DIN IEC 684 (GSE) 0,04 m

10 VOTLICA IZOLIRANA A1,0-8ET PE-TE-ZE 2 kos11 LEPILO LOCTITE 638 (250ml) 1 ml12 LEPILO JET-MELT 3779TC QUADRACK 3M 10 kg

Tabela 2: Stator – materialna kosovnica

Slika 12: Stator - explode



Predviden proces: 1. Paket statorja vstavimo v navijalni stroj in ga navijemo s pomočjo navijalnega stroja. 2. Montaža HALL senzorja na paket statorja. 3. Navitje nalepimo na pušo statorja:

• luknjo v navitju očistimo z zično ščetko in razmastimo z LOCTITE 7061, • z LOCTITE 7061 razmastimo tudi pušo statorja, • uporabljamo lepilo LOCTITE 638 (namažemo le pušo statorja) • zagotoviti na pravilen položaj puše proti žicam (glede na izhodne luknje za

žice). 4. Vijačenje prirobnice na pušo statorja. 3.3.3 Motor

Slika 13: Motor - prerez

Kosovnica materiala, ki je potrebna za izdelavo motorja je prikazana v tabeli 3.



poz. Naziv Koda Koli čina EM1 ROTOR Z GREDJO 757.2.120 1 kos2 STATOR S PRIROBNICO 757.2.171 1 kos3 LEŽAJ KROGLIČNI 6004 ZZ FAG - SKF 2 kos4 VSKOČNIK ZUNANJI 20X1,2 DIN471-B 2 kos5 PODLOŽKA VALOVITA LMKAS 42 (LEŽAJ 6004) 1 kos6 PODLOŽKA B4 DIN127-A3F 3 kos7 DISTANČNIK M4X8 MD 4170 2 kos8 VEZJE PRIKLJUČNO 757.2.706 1 kos9 VIJAK M4X8-H DIN EN ISO 7045-5,8-A2F 2 kos10 DOZA RAZDELILNA 757.1.991 1 kos11 O-RING 78X3 N700 1 kos12 VIJAK M4X10-H DIN EN ISO 7045-5,8-A2F 2 kos13 POKROVČEK SLEPI M20X1,5 No.52006620 2 kos14 PODLOŽKA A 5,3 DIN6797-A3F 2 kos15 VIJAK M5X10-H DIN EN ISO 7045-5,8-A2F 1 kos16 NALEPKA 757.1.731 1 kos17 NALEPKA 757.1.950 1 kos18 NALEPKA OZEMLJITVENA 1 kos19 VODNIK OZEMLJITVENI 757.2.713 1 kos20 VODNIK N 757.2.711 1 kos21 VODNIK H 757.2.712 1 kos22 UVODNICA SKINTOP - M 20X1.5 No. 53111020 2 kos

Tabela 3: Motor – materialna kosovnica

Slika 14: ECM z zunanjim rotorjem – explode



Predviden proces: 1. Natisnemo prvi ležaj na os motorja:

• paziti, da pri natiskavanju ne poškodujemo ležaja (pritiskamo le na notranji obroč),

• ležaj natisnemo do spodnjega sedeža na osi motorja s silo približno 2 do 3 kN.

• na os motorja vstavimo prvi seger obroč ∅ 20. 2. V sestav Stator s prirobnico vstavimo ležaj, ki je na strani prirobnice. Sestav nato postavimo v pnevmatsko stiskalnico na pripravo; namestimo vzmetno podložko v pušo statorja in nato vstavimo rotor ter ga s silo 1 do 2 kN vtisnemo. Motor ročno zavrtimo, da preizkusimo, če je pravilno sestavljen. Pazimo, da priključne žice pri tem niso sklenjene. 3. Odščipnemo priključne žice na dolžino 6,5 do 7 cm nad prirobnico. Privijemo oba distančnika M 4 x 8 in ju varujemo z zobatima podložkama. Na distančnika privijemo sestavljeno tiskanino za dozo z vijakoma M4 x 8 in zobatima podložkama. 4. Priključimo žice v tiskanino. Privijemo ozemljitveni vijak M 5x10 z dvema zobatima podložkama. Po testiranju motorja privijemo z vijakoma M4 x 10 še pokrov doze. Sledi lepljenje nalepke in pakiranje motorja. 3.4 SEGMENTACIJA TRGA ECM UPORABE Segmentacija trga ECM z zunanjim rotorjem glede na aplikacijo:

• trg ventilatorjev (ventilacija v industrijskih procesih (industrijska odsesovalna tehnika), ventilacija v zgradbah (komercialne stavbe, industrijske stavbe, agrikulturne zgradbe), zračna zavesa (vhodi v nakupovalne centre, javne stavbe), klimatske naprave, strešni ventilatorji (odsesavanje po kanalih skozi streho), ventilatorji za hlajenje zraka (za centralno ventilacijo), odsesavanje zraka (skozi steno), čisti prostori (Clean rooms) in čiste komore, ventilacija v vozilih (vlaki, avtobusi, gospodarska vozila, osebna vozila), oprema za elektroniko (el. omare, ...)),

• trg klimatskih naprav (centralni klimatski sistemi, kompaktne klimatske

naprave (večja količina enakih naprav), strešne in stropne (razlika je le v pritrditvi), sobne klimatske naprave),

• druge aplikacije z EC motorji (industrijska uporaba ECM (pogon

industrijskega pralnega stroja, pogon črpalk, pogon brusilnih strojev, pogon vrtalnih enot, pogon lesno-obdelovalnih strojev,…)

• tržne niše (odsesovalne naprave za višje in visoke tlake, Industrijske

pečice,…). (Vir: Nastran Mohorič, 2007, str. 12)



Opisani ECM motor se bo uporabljal v namene trga ventilatorjev za opremo čistih prostorov. In sicer za čiste prostore za proizvodnjo LCD monitorjev.

Slika 15: Primer opreme proizvodne hale z ECM z zunanjim rotorjem

(Vir: J. Air Tehnics Co., Ltd, 2006)



4 TEORETIČNA IZHODIŠČA (RAZVOJ IN NAČRTOVANJE PROCESA) 4.1 DOLOČITEV POSTOPKOV IN KORAKOV PRI RAZVOJU IZDELKA IN PROCESA V našem podjetju želimo, da se vsak nov razvoj izdelka in s tem tudi posledično procesa izvaja v nekem logičnem zaporedju. Zakaj? Iz praktičnih primerjalnih primerov smo ugotovili, da obstajajo razlike med izdelki, ki so bili razviti s pomočjo postopkov in korakov, ki so predpisani za razvoj izdelka in procesa in med izdelki, ki teh korakov niso bili deležni. Dejstvo je, da z izdelki, ki smo jih ustrezno načrtovali (po korakih), v zaključni in implementacijski fazi nismo imeli večjih težav. Postopki in koraki pri razvoju izdelka in procesa (priročnik projektnega načina dela) so opisani v nadaljevanju poglavja. 4.1.1 Splošne opredelitve pri razvoju izdelkov Pri razvoju izdelka lahko govorimo o: a) razvoju popolnoma novega izdelka, b) razvoju izpeljanke nekega izdelka znotraj že obstoječe družine izdelkov. Ločimo:

• b1 večje spremembe (sprememba uporabe, nova orodja ali materiali, itd.), • b2 manjše spremembe (uporaba obstoječih sestavnih delov, naročilo

vzorcev, itd). Razvoj izdelka poteka po določeni proceduri, ki pa se razlikuje glede na to ali gre za razvoj popolnoma novega izdelka (procedura a), za razvoj izpeljanke z večjimi spremembami (procedura b1), ali pa gre za razvoj izpeljanke z manjšimi spremembami, npr. vzorci (procedura b2). Razvoj izdelka ali izpeljanke se izvaja v okviru projekta, ki ima določeno oznako. Naročnik projekta je:

• pri razvoju popolnoma novega izdelka (procedura a): uprava podjetja, • pri razvoju izdelka; večje spremembe (procedura b1): vodja razvoja, • pri razvoju izdelka; manjše spremembe, vzorci (procedura b2): vodja razvoja

področja. 4.1.2 Postopki v procesu razvoja novih izdelkov Projekt sestavljata načrtovalni in izvedbeni sklop, ki imata vsak nekaj faz. V sklop načrtovanja projekta spadajo faza inicializacije, faza koncipiranja in faza planiranja. V izvedbeni sklop projekta pa spadajo prototipna faza, poskusna serija in primopredaja razvoja v redno proizvodnjo. Dejavnosti in aktivnosti pri projektnem vodenju razvoja izdelka in procesa morajo biti ustrezno dokumentirane in arhivirane (papirno in/ali elektronsko). Na začetku projekta mora biti definiran tudi dokument z naslovom Projektna definicija, ki vsebuje vse podatke, na podlagi katerih se naročnik lahko odloči o nadaljevanju projekta.



4.1.3 Dejavnosti v procesu razvoja in osvajanja nov ega izdelka Prva faza iz plana razvoja se imenuje faza inicializacije projekta. Faza obsega dva dela:

• zbiranje in analiziranje idej, lastnih raziskav, želje kupca, • inicializacija projekta, cilji in omejitev projekta ter imenovanje vodje projekta.

Rezultat inicializacije je pisni dokument z naslovom Inicializacija in imenovanje vodje projekta, ki vsebuje cilje, zahteve in omejitve za projekt ter imenovanje vodje projekta. Obvezni koraki za procedure a, b1 in b2 so tabelarično zbrani v Fazno poročilo, ki je namenjeno tudi poročanju o posamičnih dejavnostih in njihovem izvajanju.

4.1.3.1 Faza inicializacije Zbiranje in analiziranje idej, lastnih raziskav, že lje kupca Razvoj novega izdelka ali pa razvoj neke izpeljanke lahko inicializiramo na podlagi naročila oziroma povpraševanja kupca, na podlagi sistematične raziskave trga, na podlagi inovacij, izvirnih idej oziroma drugih predlogov, itd. Naročilo oziroma povpraševanje kupca je jasno izražena želja kupca po določenem izdelku. Naročilo oziroma povpraševanje se lahko izda v pisni ali ustni obliki. Lastne raziskave trga in konkurence so lastne raziskave in testiranja, katere rezultati so privedli do razmišljanja o inicializaciji projekta. Med lastne raziskave trga spadajo tudi študije o nivoju kakovosti konkurenčnih izdelkov, informacije, ki smo jih dobili z neposrednim stikom s kupcem, itd. Inovacije oziroma izvirne ideje so prav tako lahko razlog za inicializacijo projekta. Najpogostejše reklamacije lahko tudi privedejo do inicializacije projekta s ciljem izboljšave izdelka. Odločitev o razvoju izdelkov poteka v skladu s strateškimi smernicami podjetja. Inicializacija projekta, postavljanje ciljev, omeji tev projekta, imenovanje vodje projekta (KT0) Cilji in omejitve: Pod točko Cilji projekta morajo biti v primeru procedure a in b1 definirani vsi pomembnejši cilji projekta in strateške usmeritve podjetja. Poleg ciljev morajo biti pod to točko podane še omejitve projekta (npr.: terminski, finančni, kadrovski okviri,…). V primeru procedure b mora biti pod točko Cilji projekta izpolnjen obrazec Poslovno tehnične zahteve - motorji, ki služi za zapis vseh zahtev kupca in internih ciljev. Imenovanje vodje razvojnega projekta: V primeru, da se razvojni projekt vodi po proceduri a, vodjo razvojnega projekta določi uprava podjetja na predlog vodje razvojnega področja. V primeru, da se razvojni projekt vodi po proceduri b1, vodjo razvojnega projekta določi vodja razvojnega področja, v primeru procedure b2 pa postane vodja projekta avtomatično prejemnik Poslovno tehnične zahteve – motorji. Vodja projekta je odgovoren za realizacijo celotnega projekta, zato je njegova naloga predvsem na koordinaciji, izvajanju posameznih dejavnosti, kontroli izvedenih dejavnosti ter zagotavljanju pravočasnega in kakovostnega zaključka naloge.



4.1.3.2 Faza koncipiranja Koncipiranje projekta Koncipiranje se izvaja samo pri proceduri a, torej, ko gre za razvoj novega izdelka. V okviru koncipiranja se izvedejo dodatne aktivnosti, ki pomagajo na grobo osvetliti problematiko pri nadaljnjem razvoju projekta z več zornih kotov. Zapišejo se v dokumentu Projektni definiciji. Cilj koncipiranja je, da poda odgovor na naslednje tematske sklope:

• vhodne zahteve in zadolžitve, • analiza konkurence, • analiza razvoja izdelka, • ocena potrebnega časa, • izdelamo grob časovni plan projekta in označimo mejnike, • predvidene potrebe po resursih, • predvideni stroški in dinamika stroškov, • predvidena lastna cena izdelka, • oceno tveganja, • ekološka ocena izdelka, • ocena izvedljivosti.

Potrditev predprojekta (KT1) (Mejnik I) Naročnik projekta v tej fazi pregleda koncept in formalno s podpisom v Projektni definiciji odobri nadaljevanje projekta. V primeru nestrinjanja z nadaljevanjem projekta naročnik pisno pojasni razloge za odločitev o prekinitvi projekta.

4.1.3.3 Faza planiranja Določitev razvojnega in tehnološkega tima Vodja razvojnega projekta je po procedurah a in b1 dolžan sestaviti razvojni tim, ki je zadolžen za izpeljavo projekta. Člane tima določi vodja razvojnega projekta v soglasju z vodji drugih področij. Za člane tima se predlaga ljudi, ki so na svojem strokovnem področju dovolj kompetentni, da se projekt uspešno zaključi. V primeru procedur a in b1, kjer je predvidena izdelava razvoja procesa, je potrebno, da se določi tudi vodjo razvoja procesa. Vodjo razvoja procesa imenuje vodja tehnologije ali vodja proizvodnega področja v sodelovanju in dogovoru z vodjem projekta. Vodja razvoja procesa določi tehnološki tim, ki je odgovoren za izvedbo razvoja procesa. Člani tima sodelujejo pri izdelavi projektnega plana. Planiranje projekta Planiranje projekta je namenjeno natančnejši razčlenitvi istih postopkov in aktivnosti, ki so že bile zavedene v fazi koncipiranja. V primeru izdelanega koncepta (samo pri proceduri a) se pod to točko le dopolni in natančneje opredeli posamezne tematske sklope, dodatno se opredelijo zadolžitve udeležencev na projektu. V primeru procedure b1 se izvedejo postopki in tematski sklopi, vendar do stopnje, ki jo zahteva planiranje projekta. V primeru procedure b2 so aktivnosti iz projekta zavedene v okviru dokumenta Poslovno tehnične zahteve – motorji.



Organizacija vodenja projekta V okviru Organizacije vodenja projekta se opredeli kakšna je organizacija izvedbe projekta, na kakšen način se bo projekt vodil, kakšen bo način obveščanja in dokumentiranja ter periodičnost sestankov projektnega tima. Potrditev plana projekta (KT2) (Mejnik II) Naročnik projekta v tej fazi pregleda plan projekta in formalno s podpisom v Projektni definiciji odobri začetek izvedbenega dela projekta. V nasprotnem primeru naročnik pisno pojasni razloge za odločitev o prekinitvi projekta.

4.1.3.4 Prototipna faza Odprtje naloga za izdelavo vzorcev Po potrditvi projekta področje prodaje posreduje informativno ponudbo kupcu, v razvojnem področju pa se odpre nalog za izdelavo vzorcev, ki je osnova za spremljanje stroškov razvoja. Razvoj in izdelava dokumentacije za prototip S pomočjo strokovnjakov različnih področij se analizira tehnične karakteristike morebitnih konkurenčnih izdelkov in tehnološke rešitve. Na osnovi opredeljenih poslovno tehničnih zahtev in analize tehničnih karakteristik konkurence, razvojno področje izdela idejne zasnove možnih rešitev, uporabi izkušnje iz predhodnih projektov, izvede tehnične preračune in računalniške simulacije. Za najbolj perspektivno idejno zasnovo razvojno področje izdela risbe, skice, sheme in navodila ter postopke za testiranje in tipske preizkuse. V fazi izdelave dokumentacije vodja projekta izdela tudi Plan nadzora, v katerem so navedene posebne in pomembne mere in karakteristike, način njihovega nadzora, postopki ob neustreznosti rezultatov in drugi potrebni podatki za obvladovanje izdelka in procesa. Vsa dokumentacija za izdelavo razvojnega prototipa (risbe, sheme, itd) mora biti žigosana z žigom za izdelavo vzorcev. Podpiše jo avtor ter odgovorna oseba za pregled dokumenta. Kot ustrezno definicijo za izdelavo prototipa velja tudi računalniška datoteka oziroma mapa (če imamo več datotek), ki ji je priložena zaklenjena tekstovna datoteka (dovoljeno je le branje). Priložena datoteka mora biti poimenovana enako kot osnovna datoteka oziroma mapa. Risbe kupcev je ob naročilu in kasnejših spremembah potrebno žigosati z datumom in z žigom za arhiv. Hranijo se v konstrukciji izdelkov razvrščene po kodah in kupcih. Ocena primernosti konstrukcijskih rešitev Predlog konstrukcijskih rešitev pregleda konstrukcijski tim. Tim sestavljajo konstrukterji in drugi strokovnjaki. Pri oceni primernosti konstrukcijskih rešitev tim presoja razvojne rešitve za obstoječo tehnologijo in ustreznost zahtevam navedenih v Projektni definiciji ter predlaga boljše rešitve. Poleg tega konstrukcijski tim presoja tudi predviden nivo kakovosti izdelka, upoštevanje tehnik za zagotavljanje kakovosti, standardizacijo, upoštevanje razvojnih trendov in izvirnost konstrukcije, ki bo zagotavljala prepoznavnost izdelka pri soočanju s svetovno konkurenco. Pri razvoju izdelka po proceduri b1 se izvede oceno primernosti samo za nov element izdelka. Na podlagi zapisnika o primernosti konstrukcijskih rešitev, oziroma drugih pripomb, konstrukter spremeni merne in delavniške risbe ter ustrezne postavke v Plan nadzora.



Izdelava prototipa V prototipni delavnici sestavne dele, za katere že obstaja dokumentacija, dvignejo iz skladišča na podlagi čeka, ki se nanaša na številko naloga za izdelavo vzorcev. Za izdelavo ostalih sestavnih delov se vodja prototipne delavnice v sodelovanju z odgovornim konstrukterjem dogovori z orodjarno, proizvodnjo in montažo. V prototipni delavnici na podlagi dokumentacije sestavijo prototip in izvedejo zahtevane meritve. Na nalog za izdelavo vzorcev vpišejo pripombe in opažanja. Testiranje prototipa Vse meritve za preskus prototipa opravi razvojni laboratorij, oziroma poišče zunanje storitve. Vodja projekta določi preskuse. Laboratorij v skladu s standardi izvede aerodinamične in električne meritve, preskusni laboratorij pa izvede preskušanja življenjske dobe in drugih posebnih preskusov. Skladnost dosežkov z zahtevami, overitev prototipa (KT 3) Po opravljenih preskusih vodja projekta preveri skladnost doseženih (izmerjenih) karakteristik izdelka z zahtevanimi karakteristikami. V primeru neskladja se del postopka razvoja izdelka ponovi ali pa se opravijo s kupcem oziroma naročnikom pogajanja o sprejemljivosti izdelka. V kolikor plan projekta ne bo realiziran, mora vodja razvojnega projekta preko prodajnega področja obvestiti kupca, sodelujoče in izdelati spremenjen plan projekta. Overitev prototipa se izvrši na podlagi usklajenih in realiziranih vseh zahtev naročnika (kupca). Vodja projekta izdela in izpolni dokument Plan nadzora, ki ga s podpisom overi vodja razvojnega področja. Naročnik projekta se lahko odloči o prekinitvi razvojnega projekta, če nadaljevanje projekta ni več smiselno. Predlog o prekinitvi projekta izdela vodja projekta. Pri proceduri a, kjer je naročnik uprava podjetja, se pri izdelavi predloga posvetuje z vodjem razvojnega področja. V primeru, ko projekt teče po proceduri b2, izvaja overjanje naročenih (ali pregledanih) vzorcev vodja razvoja na dokumentu Poročilo o izdelanih (pregledanih) vzorcih. Pošiljanje vzorcev kupcu Vodja projekta organizira pripravo zahtevane količine overjenih vzorcev za kupca. Razvojni laboratorij opravi meritve in po soglasju vodje projekta obvesti prodajno področje o izdelanih vzorcih - Poročilo o izdelanih vzorcih, ter vzorce dostavi v skladišče. Potrditev kupca Kupec lahko poslane vzorce preveri v svojih laboratorijih in v svoji aplikaciji. V primeru odstopanj ali v primeru novih okoliščin in novih zahtev se posvetuje s pristojnimi osebami in službami (npr. v prodajnem in razvojnem področju). V primeru, da je možno z razumnimi korekcijami prototipa ugoditi novim zahtevam kupca, se razvoj izdelka vrne v fazo predelave, korekcij. V nasprotnem primeru vodja projekta izdela predlog o prekinitvi projekta. Pri proceduri a, kjer je naročnik projekta uprava, se pri izdelavi predloga posvetuje z vodjem razvojnega področja. Izdelava razvojne dokumentacije Konstrukcijsko dokumentacijo in predpise za testiranje izdelkov v proizvodnji izdela oddelek za konstrukcijo izdelkov na osnovi prototipne dokumentacije, overitve prototipa ali potrditve kupca. Ob izdelavi konstrukcijske dokumentacije morajo biti upoštevani ustrezni standardi. Hkrati je potrebno izdelati tudi standard kakovosti, za



kupljene materiale ali sestavne dele, ter izpolniti ustrezne podatke za vhodno kontrolo. FMEA konstrukcije Vodja projekta je odgovoren, da se izvede FMEA konstrukcije. Sestava tima: konstrukter tehnolog, konstrukter orodij, predstavnik področja kakovosti, predstavnik prodaje in mojster iz montaže in proizvodnje. Pri analizi izhajamo iz posebnih in pomembnih karakteristik, ki so navedene v Plan nadzora in na risbi izdelka. Po potrebi skliče vodja projekta ponovni sestanek FMEA, kjer se pregleda in ponovno oceni predlagane rešitve in ustrezno spremeni dokumentacijo. Prevzem razvojne dokumentacije Pred prevzemom razvojne dokumentacije odgovorni konstrukter pripravi Predlog izdaje nove konstrukcijske dokumentacije in ga razdeli med sopodpisnike dokumentacije (tehnologija, nabava). Po medsebojni uskladitvi predlog izdaje dokumentacije podpišejo odgovorni konstrukter in sopodpisniki. Prevzem razvojne dokumentacije opravi komisija za spremembe, vodja projekta pa presodi, koga je poleg stalnih članov komisije še potrebno povabiti na prevzem razvojne dokumentacije. Pripombe in predloge v zvezi s sprejemom razvojne dokumentacije vsebuje zapisnik komisije za spremembe. Referent za tehnično dokumentacijo izda razvojno dokumentacijo. Izdelava osnutka predvidene tehnologije na osnovi k onstrukcijske dokumentacije Izdelava Osnutek predvidene tehnologije, se prične s fazo koncipiranja oziroma fazo planiranja in konča po izdani konstrukcijski dokumentaciji. V ta namen se po potrebi (presoja vodje procesa) izdela blok shema proizvodnje za posamezne sestavne sklope in sestavne dele izdelka. Cilj te dejavnosti je, da se dobi pregled nad predvidenim proizvodnim sistemom in vpogled v pokritost zahtevanih zmogljivosti proizvodnega sistema in tako v potrebne nove stroje in orodja. Potrditev osnutka predvidene tehnologije s strani t ehnološkega tima (KT 4) Vodja razvoja procesa predstavi osnutek predvidene tehnologije tehnološkemu timu, ki ga sestavljajo predstavniki razvoja izdelka, proizvodnje in kontrole. Smisel te procedure je ocena izvedljivosti zamišljene tehnologije v zelo zgodnji fazi razvoja. Tehnološki tim potrdi predvideno tehnologijo ali pa predlaga spremembe. Napiše se zapisnik potrditve osnutka tehnologije. Plan razvoja procesa Vodja razvoja procesa na podlagi predvidene tehnologije naredi plan razvoja procesa v katerem terminsko določi rok izvedbe posameznih projektnih aktivnosti, od postavitve tehnologije do prevzema izdelka v redno proizvodnjo. Pri razvoju procesa za popolnoma nov izdelek je potrebno izvesti vse korake razvoja procesa na vseh sestavnih delih in tehnoloških operacijah. Izvedejo se aktivnosti procedure v diagramu poteka razvoja procesa. V primeru razvoja procesa za izpeljanko izdelka iz že obstoječe družine izdelkov (t.j. izpeljanka z večjimi spremembami, npr. z novimi sestavnimi deli za katera potrebujemo nova orodja ali novimi tehnološkimi postopki), se sledi proceduri b1, kar pomeni, da se izvedejo vse aktivnosti v planu razvoja procesa le na novih vsebinah-na novih sestavnih delih in novih tehnoloških postopkih. V primeru razvoja procesa za izpeljanko z manjšimi spremembami, (t.j.



znan proizvod z znanimi sestavnimi deli in s spremembami, ki se tičejo le variacij v navitju ali uporabe drugih, že znanih sestavnih delov), se izvedejo aktivnosti procedure b2 le za spremenjene vsebine. Aktivnosti procedure b2 so v diagramu poteka razvoja procesa označene z "X". Če ni drugače določeno, je za razvoj procesa zadolžen vodja procesa osnovne izvedbe izdelka. FMEA procesa Vodja razvoja procesa določi člane tima za izvedbo FMEA analiz. Skupino, ki izvaja FMEA sestavljajo odgovorni tehnolog, predstavnik področja kakovosti, mojster, konstrukter izdelka, konstrukter orodij, predstavnik proizvodnje in montaže. Ta tim potem vnaprej določi proizvodne operacije za katere je potrebno izvesti FMEA procesa, analize. Izsledki teh analiz se upoštevajo pri izbiri tehnologije, naročilu strojev, orodij in materialov, kar mora biti razvidno v pogodbah in v tehnološki dokumentaciji. Vodja razvoja procesa vodi evidenco proizvodnih operacij, za katere so morale biti izvršene ponovljene FMEA procesa, analize in realizacijo izsledkov analiz. Fazno poro čilo - prototip Fazno poročilo je seznam vseh izvedenih predpisanih korakov razvoja izdelka in razvoja procesa za izdelavo prototipa. Izpolnita ga vodja projekta in vodja razvoja procesa. Odobritev nadaljevanja projekta (Mejnik III) Na podlagi izdelanega Fazno poročilo -prototip naročnik projekta odobri nadaljevanje projekta.

4.1.3.5 Poskusna serija Izdelava plana zagotavljanja kakovosti Plan zagotavljanja kakovosti izdela vodja razvoja procesa in zagotavlja pregled dokumentov in zahtev, ki nam zagotavlja doseganje predvidene kakovosti izdelka na posameznih proizvodnih operacijah. Izhaja iz Plan nadzora. S planom opišemo informacije o: vhodnih materialih, delovnih navodilih, dokumentih o vzdrževanju in čiščenju, varnosti pri delu, strojih in orodjih, izvajanju nadzora nad proizvodnim procesom, transportu in skladiščenju. Postavitev tehnologije in izdelava tehnološke dokum entacije Pri sestavljanju tehnoloških postopkov tehnolog upošteva z razvojne dokumentacije zahtevane tehnične prevzemne pogoje, arhivirane FMEA procesa, analize, analize meritev dinamičnih sposobnosti uporabljenih strojev, rezultate optimiranj parametrov,... Upošteva tudi predpise iz varstva pri delu in izdelovalčeve in kupčeve naravovarstvene standarde. Tehnološka dokumentacija se izdela po ustaljenih predpisih. Izdela se časovni plan naročanja strojev, orodij in materiala. Izdelati je potrebno spisek tehnoloških karakteristik ki jih je potrebno spremljati s snemanjem procesa in ovrednotiti s Cp, Cpk. Predvideti je potrebno vsa potrebna kontrolna orodja, nove kadre ali dodatno šolanje že obstoječih, predvideti vmesno embalažo in na koncu tudi predvidene skupne stroške. V oddelku Controlling se na podlagi razvojne in tehnološke dokumentacije izdela kalkulacija.



Naročilo strojev, orodij, naprav in kontrolne opreme ter naročilo materialov in polizdelkov Potrebna orodja za proizvodnjo izdelkov so določena v tehnološki dokumentaciji. Vsa nova orodja naročajo tehnologi proizvodnje. Potrebna merila in merilni pripomočki za proizvodnjo morajo biti določena že v razvojni in tehnološki dokumentaciji, v kateri projektanti, konstrukterji in tehnologi projektirajo celoten proizvodni proces in istočasno določijo, kako in s čim se bo nadziral - kontroliral ta proces. Vodja projekta je odgovoren, da se za izdelavo vzorcev iz orodij naroči vse manjkajoče materiale, razen materialov za preskus orodij, ki jih naroči vodja razvoja procesa. V primeru, da sestavni del izdeluje zunanji izvajalec in je za to potrebna izdelava orodja, je potrebno naročiti orodje pri dobavitelju sestavnih delov. Vodja razvojnega projekta je odgovoren, da se v nabavi naroči izdelava orodja. Vsa naročila morajo biti usklajena z rezultati FMEA procesa. Ko so vzorci dobavljeni, na podlagi meritev iz mehanskega laboratorija, vodja razvojnega projekta potrdi ali zavrne prve vzorce dobaviteljem. V primeru, da vzorci niso ustrezni, se vodja razvojnega projekta z dobaviteljem dogovori o spremembah in novem vzorčenju. Vodja razvojnega projekta pa se dogovori tudi z vodjo razvoja procesa za rok za izdelavo tehnološke in poskusne serije, z oddelkom nabave pa uskladi naročilo materiala pri dobaviteljih. Potrditev vzorcev materialov in polizdelkov ter pre vzem strojev, orodij, naprav, kontrolne opreme in šolanje delavcev (KT 5) Prejete vzorce materialov in polizdelkov je treba pregledati glede na postavljene zahteve ob njihovem naročilu, glede na standarde kakovosti in napisati zapisnik o potrditvi vzorcev. Za proizvodno opremo, ki jo dobavi zunanji proizvajalec je treba opraviti predprevzem še pri njem, in že tam preveriti funkcionalnost opreme in njeno ustreznost glede zahtev postavljenih v pogodbi. Po možnosti je treba izvesti tudi meritve zanesljivosti procesov za najbolj kritične karakteristike na izdelku. V času predprevzema se izvaja tudi šolanje mojstrov in vzdrževalcev opreme. Končni prevzem opreme se izvaja potem, ko je oprema postavljena v dejansko okolje. Tu se nadaljuje s šolanjem vzdrževalcev in mojstrov. Za prevzem opreme je treba izvesti meritve zanesljivosti procesov in preveriti dosežene karakteristike na izdelku in opremi, ki so bili določeni pri naročilu opreme. O prevzemu opreme in šolanju je treba napraviti zapisnik. Osnova za prevzem orodij za polizdelke je snemanje sposobnosti procesa. Izdelava vzorcev iz orodij Na podlagi dokumentacije za izdelavo vzorca v prototipni delavnici sestavijo vzorce. Sestavni deli teh vzorcev morajo biti izdelani iz serijskih orodij. Za izdelavo vzorcev iz orodij je odgovoren vodja projekta. Testiranje vzorcev Vodja projekta, odgovorni konstrukter oziroma projektant določi meritve za preskus vzorcev. Pri proceduri a in b1 upošteva planirane preskuse. Razvojni laboratorij v skladu s standardi izvede aerodinamične in električne meritve, preskusni laboratorij pa izvede preskušanja življenjske dobe in drugih posebnih preskusov. Izdelani in preverjeni vzorci se prevzamejo in oddajo v skladišče gotovih izdelkov.



Overitev vzorcev iz orodij Overitev vzorcev iz orodij izvede vodja razvoja na podlagi analize rezultatov meritev predvidenih v dokumentu Plan nadzora, ki jo izdela vodja projekta oziroma odgovorni konstrukter. O načinu prevzema prvih vzorcev se s kupcem dogovori prodaja in o tem odgovorni obvesti vodjo razvojnega projekta. Ko kupec prve vzorce potrdi, en izvod potrditve arhivira prodaja, en izvod pa vodja razvojnega projekta. Tehnološka serija Namen tehnološke serije je, da se pred poskusno serijo odpravijo vse morebitne napake neprimernih delovnih sredstev in neustreznega tehnološkega procesa. Vodja razvoja procesa, ki skliče informativni sestanek pred tehnološko serijo. V skupini, ki spremlja proces tehnološke serije, morajo biti zastopani: odgovorni konstrukter, vodja procesa, odgovorni tehnolog (procedura b2), vodja končne kontrole, vodja montaže, po potrebi pa tudi drugi in vse tiste strokovne službe, kot pri redni proizvodnji. TPP in oddelki kakovosti izvajajo snemanje zanesljivosti procesa. Na podlagi snemanj tehnologi ugotovijo ustreznost procesov glede na tolerance. Vodja razvoja procesa izdela zapisnik, v katerem navede vsa odstopanja in potrebe po spremembi razvojne dokumentacije, orodij, priprav in tehnoloških ali kontrolnih postopkov. Konstrukter oziroma odgovorni tehnolog v sodelovanju z vodjem razvojnega projekta oziroma vodjem razvoja procesa ustrezno spremeni razvojno oziroma tehnološko dokumentacijo glede na Zapisnik o tehnološki seriji. Overitev tehnologije (KT 6) Na podlagi izdelkov tehnološke serije in izkušenj pri delu se oceni primernost tehnologije in se izvedejo morebitne potrebne spremembe na napravah. Vodja razvoja procesa izdela zapisnik o overitvi tehnologije in pripravi dokument Rezultati snemanja procesov. Oboje overi vodja tehnologije. Overitev tehnološke serije izvede vodja razvoja na podlagi rezultatov meritev definiranih v Plan nadzora in priloženih dokumentov, ki jih zbere vodja projekta. Fazno poro čilo - za poskusno serijo (Mejnik IV) Fazno poročilo je seznam vseh izvedenih predpisanih korakov razvoja izdelka in razvoja procesa za izdelavo izdelkov. Izpolnita ga vodja projekta in vodja razvoja procesa, odobri pa naročnik projekta. Poskusna serija Ko so narejeni morebitni popravki dokumentacije in orodij po tehnološki seriji področje prodaje v oddelku operativna priprava proizvodnje (OPP) naroči izdelavo poskusne serije. OPP izda operativno-delovno dokumentacijo na osnovi razvojno-tehnološke dokumentacije. Vodja proizvodnje obvesti vodjo projekta o začetku poskusne serije, ta pa je dolžan, da skliče informativni sestanek pred poskusno serijo. V skupini, ki spremlja proces poskusne serije, morajo biti zastopani: vodja projekta, odgovorni konstrukter, odgovorni tehnolog, vodja končne kontrole, vodja montaže, po potrebi pa tudi drugi in vse ustrezne strokovne službe (kot pri redni proizvodnji). Vodja razvoja procesa izdela Zapisnik o poskusni seriji iz katerega je razvidno kje je potrebno izboljšati proces oziroma spremeniti dokumentacijo. Na podlagi zapisnika konstrukter oziroma tehnolog v sodelovanju z vodjem razvojnega projekta in vodjem razvoja procesa ustrezno spremeni razvojno oziroma tehnološko dokumentacijo.



Validacija (KT 7) Validacija je preskušanje izdelka v pogojih obratovanja v uporabi, ki naj bi zagotovila, da je izdelek v skladu z uporabnikovimi potrebami oziroma zahtevami ter v skladu s predpisanimi standardi. Po izvedeni poskusni seriji, ko so preverjeni vsi dokumenti, tehnologija, ustreznost zahtevam kakovosti itd., se določeno število kosov, izdelanih v poskusni seriji, ponovno preskusi glede na obvezne preskuse in zahteve kupca. Vodja razvojnega projekta je odgovoren za pripravo validacije poskusne serije, vodja razvojnega področja pa izdelke poskusne serije overi.

4.1.3.6 Redna proizvodnja Prevzem izdelka v redno proizvodnjo (Mejnik V) Na koncu razvojnega procesa se novo razviti izdelek lahko prenese v redno proizvodnjo. Formalno se izdelek prenese v redno proizvodnjo, ko vodja razvojnega projekta skliče sestanek, na katerem vodja proizvodnega področja prevzame izdelek v redno proizvodnjo. Za primopredajo dokumentacije in izdelka v redno proizvodnjo uporabljamo poseben obrazec - Zapisnik o primopredaji dokumentacije in izdelka. S podpisom vodja razvojnega področja, vodja razvojnega projekta, vodja tehnološke priprave proizvodnje, vodja področja kakovosti in vodja proizvodnega področja potrdijo, da so izpolnjeni vsi pogoji za redno proizvodnjo. Zapisniku o primopredaji dokumentacije in izdelka so priloženi podatki o stabilnosti procesov. Obvladovanje sprememb v razvoju Če pride med potekom razvoja projekta do kakršnekoli spremembe (rok, kakovost, stroški, zahtevana karakteristika) je potrebno pogledati na vhodne zahteve. Če vplivajo na kupca je potrebno pridobiti njegovo potrditev. Korektivne ukrepe sprožimo vedno, ko pride do odstopanj od zastavljenih ciljev. Zaklju čno poro čilo Zaključno poročilo vsebuje izkušnje iz projekta, ki so v projektni mapi in zaključno poročilu o poteku projekta, ki vsebuje:

• cilj projekta, • pristop k reševanju projekta (idejne zasnove, uporaba preteklih izkušenj,

preračuni, simulacije,…), • konstrukcija, • rezultati meritev, • predstavitev in analiza rezultatov, • možnosti za redno proizvodnjo, • razvojne izkušnje, • povzetek.

Pomemben element zaključnega poročila so izkušnje pridobljene pri izvajanju projekta. Izkušnje lahko vključujejo sistematične analize rezultatov in raziskave, ki velikokrat pripeljejo do izvirnih idej, inovacij in patentov. Izkušnje so lahko prikazane v obliki diagramov, izračunov, tekstovnih opisov, skic ipd. Izkušnje omogočajo hitrejše, natančnejše in inovativno načrtovanje novih produktov. (Vir: povzeto po Domel; OP 02.03.01, 2003)



Na sliki 16 so v grafični obliki opisani postopki in koraki pri razvoju izdelka in procesa. Iz slike se vidi, da so pomembne kontrolne točke (KT), ki jih je sedem (7). Mejniki, ki jih je pet (5), pa predstavljajo meje in odločitve naročnika projekta o nadaljevanju zastavljene poti. Slika dejansko zelo natančno ponazarja projektno delo oz. delo projektnega tima. Zelo pomembno je, da v vseh fazah skupaj dobro sodelujejo. Bistvo je, da projektni timi povečajo produktivnost, izvajajo dobro komunikacijo, izkoriščajo resurse, ki so jim na voljo, da se kreativno odločajo in da je njihova kakovost uslug in produkta boljša. Skratka za nek razvoj izdelka in kasneje procesa je potreben tim, ki bo v končni fazi na cilj pripeljal kakovostno odličen izdelek. Mislim, da je opisana pot prava, le s polno mero odločnosti se jo je potrebno držati.

Slika 16: Postopki in koraki pri razvoju izdelka in procesa (Vir: Domel; OP 02.03.01, 2003)



Razvoj in načrtovanje procesaA

Izdelava osnutka predvidene tehnologije na osnovi

konstrukcijske dokumentacije

Plan razvoja procesa

Potrditev osnutka predvidene

tehnologije s strani tehnološkega tima

FMEA procesa

Fazno poročilo - prototip

Obr.:03-09

Zapisnik potrditve osnutka predvidene tehnologije

Terminski plan razvoja procesa

Zapisnik FMEA, zapisnik ponovne FMEA,

spremembe teh.dokumen.

Odobritev nadaljevanja

projekta

Izdelava plana zagotavljanja kakovosti

Postavitev tehnologije in izdelava teh. dokumentacije

Naročilo strojev, orodij, naprav in kontrolne opreme ter naročilo materialov in

polizdelkov

Glej zgoraj*

Naročilnice

DA DA

Plan zagotavljanja kakovosti

Tehnološka dokumentacija, določitev tehnoloških karakteristik

NE

DA

MEJNIK IVMEJNIK IV

NE - Prekinitev razvoja

DAB

NE

NE

DA

Vzporedni potek izdelave procesa

Zapisnik o prevzemu in šolanju

Rezultati snemanja orodij Cp-Cpk

Potrditev vzorcev

* Potrditev vzorcev

Materialov, polizdelkovPrevzem strojev, orodij, naprav,

kontrolne opremeŠolanje delavcev

KT4

KT 5

Slika 17: Mejnik III (Razvoj in načrtovanje procesa) (Vir: Domel; OP 02.03.01, 2003)



4.2 FMEA METODA Razvoj FMEA metode sega v pozna štirideseta leta 20. stoletja. V okviru ameriškega vojaškega standarda MIL-P-1629 je bil razvit postopek za izvedbo FMECA metode (Failure Mode Effects and Criticality Analysis). Metodo je uporabljala NASA pri razvijanju vesoljske tehnike ter ameriška vojska pri razvoju vojaških letal. Vsebovala je postopek oz. tehniko vrednotenja zanesljivosti, določitev posledic in vplivov na določen sistem, v primeru napak. Le te so bile razvrščene glede na njihov pomen, na vpliv za uspešno izvedene naloge, vpliv na osebno varnost ter zanesljivost opreme. Metodo so v šestdesetih in sedemdesetih letih z določenimi spremembami in dopolnili prevzeli proizvajalci. Določili so niz novih prioritet, vključno z zadovoljstvom kupca in varnostjo. Rezultat je bilo orodje za ocenitev tveganja. Ker metode kasneje niso izpopolnjevali, je zastarela. Šele leta 1988 je mednarodna organizacija za standardizacijo ISO (International Organization for Standardization) izdala serijo standardov ISO 9000 s katerim so pomagali proizvajalcem k organiziranemu razvoju obvladovanja kakovosti. Osredotočili so se predvsem na kupca, pozornost so usmerili na njegove potrebe, želje in pričakovanja. Večje ameriške avtomobilske firme Chrysler, Ford in General Motors so za potrebe obvladovanja kakovosti njihovih dobaviteljev razvili standard QS 9000, ki je soroden standardu ISO 9000. V skladu s standardom QS 9000 so bili dobavitelji pripravljeni koristno uporabiti sistem naprednega planiranja kakovosti izdelkov APQP (Advanced Product Quality Planning), vključno z FMEA metodo konstrukcije izdelka, FMEA metodo procesa ter razvojem kontrole kakovosti. 4.2.1 Definicije FMEA metode Osnovna ideja metode je preprečevanje napak, še preden se te pojavijo. Je proces pri katerem analiziramo kako spremembe na posameznih sestavnih delih vplivajo na delovanje izdelka.

Slika 18: Kdaj FMEA? (Vir: Kokol, 2006, str. 6)



Kaj lahko pridobimo z izvedbo FMEA? Predvsem nam osvetli področja, katera je potrebno posebej obravnavati in jim posvetiti posebno pozornost. Za dosego čim boljšega rezultat je potrebno FMEA izvesti dovolj zgodaj v fazi načrtovanja in razvoja ter ga kasneje ponoviti na istem procesu, proizvodu, sistemu.

Slika 19: FMEA v življenju proizvoda (Vir: Kokol, 2006, str. 8)



FMEA metoda je tehnika, ki jo uporabljamo za ugotavljanje možnih napak, določitev pomembnosti le teh ter odstranitev vzrokov nastanka s pomočjo, oblikovanja ali izdelave izdelka, še preden ta pride do kupca. FMEA ni reševalec problemov. Je le orodje, ki prikaže možnost rešitve problema, vendar ga sam po sebi ne reši. FMEA opiše možno pot po kateri lahko (zaradi konstrukcije ali izdelave), pride do pojava napake na izdelku.

Slika 20: Vključevanje FMEA metode (Vir: Kokol, 2006, str. 3)

Pogoj za uspešno izvajanje katerekoli FMEA metode (konstrukcije ali procesa) je uveljavljen način skupinskega dela v podjetju. 4.2.2 Uporaba FMEA metode V podjetjih, kjer je politika kakovosti jasno določena, je uporaba FMEA metode obvezna. Vsako podjetje, ki deluje po mednarodnih standardih kakovosti ISO 9001, VDA 6.1, QS 9000, ISO/TS16949:2002 mora v primeru razvoja novega izdelka ali izpeljanke le tega izvesti omenjeno metodo. Kmalu po začetni nuji in ugotovitvi, da je metodo potrebno izpeljati, pridejo na dan prednosti, katerih se, pred tem le malokdo zaveda. V Domel d.d. je bila prva FMEA metoda izdelana v letu 1999. Mogoče je bila takrat izvedena na silo in sama sebi namen, po nekaj letih uporabe pa ni več tako. Vsi se zavedamo, da nam ta metoda pomaga pri doseganju ciljev, ki smo si jih zadali. FMEA metodo uporabljamo pri razvoju novih izdelkov in pri uvajanju novih tehnoloških postopkov.

CILJI

OBVLADOVANJA

KAKOVOSTI

REŠEVANJE PROBLEMOV

PREPREČEVANJENAPAK

DOE

FMEA

APQP

FTA RFTA

QFD

SPC

POSEBNE ZAHTEVE

8 D

QOS

PLAN KONTROLE

IZBOLJŠAVE



Eden najpomembnejših pogojev za uspešno izvedeno metodo je pravočasnost. FMEA je metoda, katera nam pomaga preprečevati napake še preden do njih pride. Zaradi tega je še posebej pomembno, da je metoda izvedena preden morebitne napake pri sami konstrukciji, vključimo v izdelek. Stroški konstrukcijskih sprememb so najmanjši v začetni fazi razvoja izdelka. Prav tako je pomembno, da je metoda izvedena ponovno pred odločitvijo o načinu izdelave izdelka, torej še preden smo določili tehnologijo izdelave. Predvsem pa se je potrebno zavedati, da FMEA metoda ne rešuje problemov. Nakaže nam le možne napake, katere moramo odpraviti s pomočjo konstrukcijskih sprememb ali s prilagoditvijo tehnoloških procesov. Glede na področje uporabe ločimo:

• FMEA konstrukcije, • FMEA procesa.

4.2.2.1 FMEA konstrukcije FMEA konstrukcije izvajamo pri razvoju novega izdelka ali pri različnih izpeljankah obstoječega izdelka, posameznih sklopov ali sestavnih delov. Na sestavnih delih, ki so v obstoječ izdelek že vgrajeni, ni potrebno ponovno izvesti FMEA konstrukcije. Potrebna je le njena revizija, saj lahko pri novem načinu uporabe pride do razmer, ki vplivajo na kritičnost že obravnavanih napak. Pri obravnavi FMEA metode je potrebno upoštevati vse izkušnje, ki jih dobimo pri proizvodnji in preizkušanju enakih ali podobnih izdelkov, ter izkušnje, ki jih dobimo na osnovi obnašanja podobnih izdelkov v uporabi. Formiranje delovne skupine FMEA konstrukcije izvaja delovna skupina, ki jo vodi odgovorna oseba – animator. Le ta mora dobro poznati tako postopek izvajanja FMEA, kot tudi problematiko s katero se skupina ukvarja. V delovni skupini naj sodelujejo:

• vodja – animator, ki korektno upravlja metodo FMEA, • odgovorni in kompetentni ljudje, ki imajo znanje o izdelku ali sistemu, ki se

ga razvija, • tisti, ki lahko dajo informacije, katere so potrebne za analizo oz. izvedbo

metode.

Slika 21: Predlagana delovna skupina za izvedbo FMEA konstrukcije (Vir: Demšar, 2007, str. 15)



Odgovorni za konstrukcijo V našem podjetju je oseba, katera je odgovorna za konstrukcijo izdelka tudi tista oseba, ki je odgovorna za izvedbo FMEA konstrukcije. V planu razvoja izdelka mora imeti vpisano aktivnost Izvedba FMEA konstrukcije in za to predviden čas. Metoda je v prvi vrsti namenjena predvsem njemu, saj mu daje smernice o sami konstrukciji izdelka, katerih se mora držati. Smisel metode je tudi v tem, da odgovornemu konstruktorju drugi, ki so v skupini in so strokovnjaki na svojih področjih, skozi izvedbo metode, določijo robne pogoje, ki so jih kasneje sposobni izpeljati. Na ta način že v fazi načrtovanja ne more priti do tega, da bi se konstruktor odločil za nekaj, česar se kasneje ne da narediti v višini predvidene investicije. Animator Pri skupinskem delu kot je izvedba FMEA konstrukcije je sama izvedba, uspešnost in smiselnost odvisna od izkušenega animatorja. Problem mora prav tako dobro poznati kot odgovorni konstruktor. Smisel animatorja je, da s pravilnim vodenjem pripelje skupino do želenega cilja. Njegove izkušnje pri predhodnih izvedbah FMEA metode mu pridejo prav predvsem tam, kjer prihaja do različnih pogledov na določen problem, ki se pojavi med izvajanjem metode. V nasprotnem primeru lahko skupina zaide v slepo ulico. V takem primeru je sestanek najbolje prekiniti za določen čas, saj pride do vsesplošne debate, katera pa predvsem krade dragocen čas. Vsi ostali v skupini so predvsem podpora konstruktorju. So strokovnjaki na svojem področju, ki ga obvladajo in imajo že kar nekaj izkušenj tako z FMEA metodo kot podobnimi izdelki.

4.2.2.2 FMEA procesa FMEA procesa je zelo podobna metodi FMEA konstrukcije (uporablja se isti formular). FMEA procesa izvajamo vedno, kadar je v procesu razvoja nekega izdelka potrebna vpeljava nove tehnologije izdelave novih strojev, orodij in naprav. FMEA procesa je potrebno izvesti tudi takrat, kadar se razvija izpeljanko nekega izdelka, vendar le za sestavne dele, ki so novi. Najpomembnejše pri izvedbi FMEA procesa je to, da mora biti metoda izvedena še preden se naprave naroči oz. še preden se orodja in naprave začno izdelovat. FMEA procesa nam pove, katere zahteve je potrebno navesti v pogodbo ob naročilu novih tehnologij. FMEA procesa se izvaja pod predpostavko, da so proces razvoja izdelka in koncept ter vse predhodne operacije izvedene pravilno. Analize morajo zajemati vse možne napake znotraj vsake faze procesa posebej, vključno s korektivnimi ukrepi. Procesni FMEA obravnava možne napake, ki izhajajo iz pomanjkljivosti pri:

• planiranju proizvodnega procesa, • izvajanju proizvodnega procesa.

Procesni FMEA mora biti izveden v fazi planiranja in pred nabavo orodja in opreme za proizvodnjo.



FMEA procesa zahteva ustrezne vire, celotno dokumentacijo proizvoda, vzorce proizvoda iz poskusne serije in celotno dokumentacijo procesa. Če obstaja za izvedbo procesa proizvodnje več možnosti, je potrebno izvesti FMEA vsakega procesa posebej. FMEA procesa izhaja iz dejstva, da proizvod (kot je načrtovan) ustreza vsem zahtevam razvojne faze. Možne napake, ki vplivajo na življenjsko dobo proizvoda z vidika načrtovanja proizvoda niso vključene v procesni FMEA, ampak so obravnavane že prej pri FMEA konstrukcije. Riziko napake je lahko zmanjšan s spremembo konstrukcije proizvoda. Prednost FMEA procesa je v tem, da ga lahko razdelimo na več analiz, ki pokrivajo:

• proizvodnjo vseh posameznih sestavnih delov, • operacije pred montažo, • operacije končne montaže.

Ta pristop je posebej priporočljiv tam, kjer so posamezni sestavni deli skupni za več končnih proizvodov in je mogoče FMEA procesa razdeliti na več analiz podsistemov (posameznih enot), kot kaže slika 22.

Slika 22: Razdelitev FMEA procesa na podsisteme (posamezne enote) (Vir: Kokol, 2006, str. 19)



Formiranje delovne skupine FMEA procesa izvaja delovna skupina, ki jo vodi odgovorna oseba – animator, ki dobro pozna tako postopek izvajanja FMEA kot tudi problematiko, s katero se skupina ukvarja. V delovni skupini naj sodelujejo:

• vodja – animator, ki korektno opravlja FMEA metodo, • odgovorni in kompetentni ljudje, ki imajo znanje o tehnologiji izdelave

sestavnih delov, o tehnologiji montaže ter posebnih procesih, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje,

• tisti, ki lahko dajo informacije, ki so potrebne za analizo oz. izvedbo metode.

Slika 23: Predlagana delovna skupina za izvedbo FMEA procesa (Vir: Demšar, 2007, str. 17)

Odgovorni za proces proizvodnje V našem podjetju je oseba, katera je odgovorna za razvoj procesa proizvodnje izdelka tudi tista oseba, ki je odgovorna za izvedbo FMEA procesa. V planu razvoja procesa mora biti vpisana aktivnost Izvedba FMEA procesa in za to predviden čas. FMEA procesa se izvaja po grobi določitvi tehnologije izdelave sestavnih delov in po izbiri tehnologije ter pred aktivnostjo Naročilo orodij in naprav. FMEA procesa mora biti izvedena pred naročilom orodij, kar je pomembno predvsem zaradi ukrepov FMEA metode, kateri se morajo upoštevani ob naročilu. To je tudi glavni smisel metode, saj se na ta način zmanjša število možnih napak, do katerih lahko pride, če te FMEA metode ni narejene. V tehnološkem timu, ki ga določi vodja razvoja procesa, morajo biti poleg njega še drugi člani kot so:

• odgovorni za konstrukcijo, • odgovorni za kakovost,



• odgovorni za proizvodnjo, • ostali po potrebi (konstruktorji orodij in naprav, mojstri na linijah, …).

Animator Tako kot pri FMEA konstrukcije je tudi pri FMEA procesa izvedba, uspešnost in smiselnost odvisna od izkušenega animatorja. Vse lastnosti animatorja za FMEA konstrukcije mora imeti tudi animator za FMEA procesa. Dobro mora poznati problem s katerim je soočen odgovorni tehnolog. Poleg tega mu v kritičnih trenutkih izkušnje pri predhodnih izvedbah in izkušnje iz proizvodnje pomagajo reševati in izpeljati korektno metodo. Pri izvedbi metode ima animator odgovornost tako do kakovosti izdelave, kot do najboljše možne variante procesa in stroškov posamezne naprave oz. tehnologije. Vedno pa je v prvi vrsti kakovost proizvodnje, vse ostalo so kompromisi, ki pa jih lahko predlaga le izkušen animator. FMEA procesa – 5 korakov Spodbujajo se naslednji koraki: 1. Struktura procesa in elementi Poznavanje procesa in proizvodnega sistema katerega del je analizirati proces. Diagram poteka procesa je v veliko pomoč pri definiranju strukture. Definirajte namen in cilj FMEA. 2. Funkcionalna analiza Analizirajte namen elementov posameznih procesov znotraj proizvodnega sistema. Zaznati je potrebno funkcijske povezave in jih predstaviti v obliki funkcionalne mreže, ki prikaže kako posamezni koraki procesa vplivajo na celoten proizvodni sistem. 3. Analiza možnih napak Odlična metoda je Brainstorming (Viharjenje možganov) možnih napak. Znano pa je, da so napake povezane in tvorijo mrežo napak. 4. Analiza rizika Vsak scenarij napake je točkovanj in ocenjen s treh vidikov: pomembnosti za odjemalca, pogostosti pojavljanja in možnosti odkrivanja. V tem koraku so prepoznani veliki riziki. 5. Optimizacija Velike rizike zmanjšamo s korektivnimi ukrepi. 4.2.3 Izvajanje FMEA metode Celoten postopek izvajanja FMEA metode je prikazan na sliki 24. Aktivnosti za izvedbo so sledeče:

• priprava, • analiza, • vrednotenje, • akcije, • spremljanje, • preverjanje.



Slika 24: Postopek izvajanja FMEA metode (Vir: Demšar, 2007, str. 19) Izvajanje Izvajanje FMEA metode je razdeljeno v tri sklope. Prvi vsebuje izvedbo metode, drugi korekcijo morebitnih napak oz. izvedbo korektivnih ukrepov, tretji del FMEA metode pa je preverjanje dejanskega stanja izvedenih aktivnosti in ponovno vrednotenje. Za tiste, ki boste uporabljali FMEA metodo so v nadaljevanju razložene posamezne aktivnosti. Le te niso obrazložene na podlagi literature, niti niso prepisane z obstoječe literature o FMEA metodi. So zgolj ugotovitve na osnovi izkušenj, katere sem dobil ob sodelovanju v skupini ali pa kot animator skupine pri izvedbi FMEA procesa. Razlaga aktivnosti je namenjena predvsem animatorju in organizatorju izvedbe FMEA metode. Koristne pa so tudi za druge udeležence, ki v skupini sodelujejo. Priprava Priprava na FMEA metodo je podobna pripravi vsakega sestanka, na katerega moramo priti dobro pripravljeni. V času nenehnega hitenja je kljub vsemu včasih težko dobiti dovolj časa za zares dobro pripravo. V podjetju se zato včasih zgodi, da se animator in odgovorni ključne točke za izvedbo FMEA dogovorita kar po telefonu ali mimogrede (med malico, ob hoji na kakšen drug sestanek, ob skupnem odhodu iz službe,…). V vsakem primeru imata skupen cilj, to je uspešno izvedena FMEA metoda. Odgovorni za izvedbo se mora dogovoriti za termin, kateri je okvirno določen že vnaprej, saj je aktivnost vpisana v planu razvoja procesa. Zbrati mora ekipo, ki bo kos nalogi, se dogovoriti za dan in uro, ko ima animator čas, ostali člani si morajo ponavadi enostavno vzeti čas. Rezervira prostor, računalnik, projektor, pripravi ocenjevalne liste, modele sestavnih delov, risbe ter vso obstoječo dokumentacijo. Animator se pripravi na izvedbo metode tako, da pregleda dokumentacijo, pregleda osnutek predvidene tehnologije in se pogovori z odgovornim za izvedbo metode. Analiza Med izvajanjem FMEA metode ima glavno besedo animator. Predstavi problem (pri tem mu je lahko v pomoč odgovorni za izvedbo metode), razloži osnutek predvidene tehnologije in napelje skupino k razmišljanju – sodelovanju. To doseže z določenimi vprašanji:

a) Vprašanja za izvedbo FMEA konstrukcije (oblike napak):



• Do kakšne napake lahko pride pri izdelavi sestavnega dela? • Ali so tolerance ustrezne? • Ali je mogoče izdelati orodje in kasneje izdelek v določenih tolerancah? • Ali se lahko posamezen sestavni del napačno sestavi, vgradi? • Ali so izolacijske razdalje dovolj velike? • Ali so materiali obstojni na povišano temperaturo? • Kolikšne so lahko najvišje vibracije? • Kolikšen je dopustna nezbalansiranost? • Kakšna je togost posameznega sestavnega dela?

b) Vprašanja za izvedbo FMEA procesa: • Kakšna napaka se lahko pojavi v procesu izdelave? • Ali je možno, da kakšen sestavni del manjka? • Ali je možno, da je sestavnih delov preveč? • Ali je možno napačno sestaviti posamezne sestavne dele, sklope? • Ali so lahko sestavni deli naoljeni? • Ali je potrebno kontrolirati pretok, tlak, volumen? • Ali je potrebno kontrolirati el. tok, napetost, moč? • Ali je potrebno izdelek kontrolirati na visoko napetost, upornost, surge test? • Kaj je lahko vzrok za odpoved? • Kako zagotoviti končno kakovost izdelka?

Za vsak sestavni del ali tehnološko operacijo morajo predvideti možne oblike napake do katerih lahko pride pri uporabi ali izdelavi izdelka, posledice pojava napake in vzrok nastanka napake. Iz lastnih izkušenj predlagam, da najprej poiščete vse oblike napak za posamezen sestavni del ali tehnološko operacijo, potem šele nadaljujete z analiziranjem posledic do katerih lahko pride, če se pojavi določena napaka. Vprašanja za ugotovitev posledic možnih napak:

• Kakšne bodo posledice v primeru določene napake? • Kaj se bo zgodilo, če se pojavi določena napaka? • Kako se bo napaka videla? • Kako se napaka odraža na kupca?

Za vsako ugotovljeno posledico takoj napišemo vzrok. Razlog tega je, da smo še vedno osredotočeni na določeno napako in je zaradi tega najlažje takoj napisati vzrok napake. Vprašanja za ugotovitev vzroka napake:

• Kakšen je vzrok, da je prišlo do določene napake? • Zaradi česa se je pojavila določena napaka? • Kakšne okoliščine so lahko vzrok za pojav napake?

Po analizi napak, posledic in vzrokov je potrebno določiti obstoječe kontrolne ukrepe. Le ti so za FMEA konstrukcije lahko naslednji: preizkušanje materialov, testiranje prototipov, meritev temperature, meritve vzorcev po testu življenjske dobe. Za FMEA procesa pa so določeni na osnovi osnutka predvidene tehnologije.



Vrednotenje Po analizi napak sledi vrednotenje le teh. Vsaka napaka ima tri ocene:

• pojavitev (F), • pomembnost napake (G), • odkrivanje napake (D).

Vsaka od ocen se točkuje od 1 do 10. Za oceno se odločimo na osnovi splošnih kriterijev, kateri veljajo za vsako FMEA metodo in so prilagojeni za FMEA konstrukcije ali FMEA procesa. Po določitvi posameznih ocen je potrebno izračunati skupno oceno (glej enačbi 1 in 2), ki jo imenujemo prednostno število tveganja (PŠT). Zmnožek treh ocen (PŠT) je osnova za določitev korektivnega ukrepa. Če PŠT presega mejno vrednost 100 je potrebno določiti korektivni ukrep.

PŠT = F * G * D < 100 NI KOREKTIVNEGA UKREPA (1) PŠT = F * G * D ≥ 100 OBVEZEN KOREKTIVNI UKREP (2)

Kljub temu, da je mejna vrednost določena na 100 se je v določenih primerih smiselno odločiti za korektivni ukrep kljub temu, da PŠT ne presega mejne vrednosti. Za to se ponavadi odloči animator, takrat ko želi zmanjšati tveganje. Kriteriji za ocenjevanje FMEA konstrukcije Pojavitev je verjetnost, da bo določen vzrok imel za posledico dano napako. Edini način, da se pomen napake zmanjša je odpravljanje enega ali več vzrokov s spremembo konstrukcije.

Verjetnost pojavitve Pogostost Razvrstitev Zelo velika:napaka skoraj neizbežna 1 od 2 10 Zelo velika:napaka skoraj neizbežna 1 od 3 9

Velika: ponovljiva napaka 1 od 8 8 Velika: ponovljiva napaka 1 od 20 7 Srednja: občasna napaka 1 od 80 6 Srednja: občasna napaka 1 od 400 5 Srednja: občasna napaka 1 od 2000 4

Majhna: relativno malo napak 1 od 15000 3 Majhna: relativno malo napak 1 od 150000 2

Zelo majhna: napaka ni verjetna 1 od 1500000 1

Tabela 4 : Pojavitev – metoda FMEA konstrukcije (Vir: Kokol, 2006, str. 24) Pomembnost napake je določitev resnosti vpliva na izdelek ali uporabnika. Resnost napake se nanaša samo na posledico. Zmanjšanje ocene je možno samo s spremembo konstrukcije izdelka.

Posledica Kriterij: resnost posledice Razvrstitev nevarna, brez

opozorila Zelo resna napaka, pojavi se brez opozorila in vpliva na varnost vozila

in/ali povzroči neusklajenost z regulativo 10

nevarna, z opozorilom

Zelo resna napaka, pojavi se z opozorilom in vpliva na varnost vozila in/ali povzroči neusklajenost z regulativo

9

zelo velika Vozilo/izdelek neoperativen, izguba primarne funkcije 8 velika Vozilo/izdelek operativen z znižanimi performansami. Kupec

nezadovoljen. 7

srednje Vozilo/izdelek operativen, vpliva na komfort. Kupec občuti nelagodje. 6 majhna Vozilo/izdelek operativen, zmanjšan komfort. Kupec občuti neugodje. 5

zelo majhna Manjše napake (hrup, tresenje, izgled), napako opazi večina kupcev. 4 minimalna Manjše napake (hrup, tresenje, izgled), napako opazi povprečen

kupec. 3

zanemarljiva Manjše napake (hrup, tresenje, izgled), napako opazi zahteven kupec. 2 nič Napaka ne obstaja 1

Tabela 5 : Pomembnost – metoda FMEA konstrukcije (Vir: Kokol, 2006, str. 24)



Odkrivanje je ocenitev zmožnosti, da se določi možne konstrukcijske slabosti še preden je sestavni del poslan v proizvodnjo. Razvrstitev zmanjšamo lahko samo z izboljšanjem verifikacijskega programa.

Odkrivanje Verjetnost odkritja s predvidenim nadzorom Razvrstitev absolutno

nezaneslivo Sedanji (predvideni) nadzor ne bo ali /in ne more odkriti vzrokov za

napako. Nadzor ne obstaja. 10

zelo minimalno Zelo minimalna verjetnost da bo predvideni nadzor odkril vzrok/mehanizem za napako.

9

minimalno Minimalna verjetnost, da bo predviden nadzor odkril vzrok / mehanizem napake.

8

zelo majhno Zelo majhna verjetnost, da bo predviden nadzor odkril vzrok/mehanizem napake.

7

majhno Majhna verjetnost, da bo predviden nadzor odkril vzrok/mehanizem napake.

6

srednje Srednja verjetnost, da bo predviden nadzor odkril vzrok/mehanizem napake.

5

srednje veliko Srednja velika verjetnost, da bo predviden nadzor odkril vzrok/mehanizem napake.

4

veliko Velika verjetnost, da bo predviden nadzor odkril vzrok/mehanizem napake.

3

zelo veliko Zelo velika verjetnost, da bo predviden nadzor odkril vzrok/mehanizem napake.

2

skoraj zanesljivo Predviden nadzor bo skoraj zaneslivo odkril vzrok/mehanizem napake.

1

Tabela 6 : Odkrivanje – metoda FMEA konstrukcije (Vir: Kokol, 2006, str. 24)

Kriteriji za ocenjevanje FMEA procesa Pojavitev je določena s pogostostjo pojavljanja določene napake. Pri na novo določeni tehnologiji izdelave ocenimo pogostost napak na osnovi izkušenj podobnih procesov. Zmanjšanje pojavitev napak ponavadi dosežemo z avtomatizacijo delovnih procesov. Na ta način se zmanjša vpliv človeškega faktorja na pogostost ponovitve napake.

Verjetnost pojavitve Pogostost Razvrstitev Zelo velika:napaka skoraj neizbežna 1 od 2 10 Zelo velika:napaka skoraj neizbežna 1 od 3 9

Velika: ponovljiva napaka, v splošnem povezana s podobnimi procesi, kjer se napake pogosto

pojavljajo.

1 od 8 8

Velika: ponovljiva napaka, v splošnem povezanas podobnimi procesi, kjer se napake pogosto

pojavljajo.

1 od 20 7

Srednja: občasna napaka, v splošnem povezanas podobnimi procesi, kjer se napake občasno

pojavljajo.

1 od 80 6

Srednja: občasna napaka, v splošnem povezana s podobnimi procesi, kjer se napake občasno

pojavijo.

1 od 400 5

Srednja: občasna napaka, v splošnem povezana s podobnimi procesi, kjer se napake občasno

pojavijo.

1 od 2000 4

Majhna: relativno malo napak, ki jih lahko povežemo s podobnimi procesi

1 od 15000 3

Majhna: relativno malo napak., ki jih lahko povežemo s skoraj identičnimi procesi

1 od 150000 2

Zelo majhna: napaka ni verjetna. Pri skoraj identičnem procesu ni zaslediti teh napak.

1 od 1500000 1

Tabela 7 : Pojavitev – metoda FMEA procesa (Vir: Kokol, 2006, str. 26)



Pomembnost pomeni vpliv in resnost posledice na izdelek ali na kupca. Velik vpliv na oceno ima pomembnost napake v primerih, kjer lahko naprava oz. delovni proces poškoduje uporabnika.

Posledica Kriterij: resnost posledice Razvrstitev nevarna,

brez opozorila

Lahko poškoduje napravo ali operaterja. Zelo resna napaka, pojavi se brez opozorila in vpliva na varnost vozila in/ali povzroči neusklajenost z

regulativo.

10

nevarna, z opozorilom

Lahko poškoduje napravo ali operaterja. Zelo resna napaka, pojavi se z opozorilom in vpliva na varnost vozila in/ali povzroči neusklajenost z

regulativo.

9

zelo velika Minimalna prekinitev procesa. Lahko povzroči 100 % izmet. Vozilo/izdelek neoperativen, izguba primarne funkcije. Kupec besen.

8

velika Minimalna prekinitev procesa. Lahko povzroči sortiranje izdelkov in izmet manjši od 100 %. Vozilo/izdelek operativen z znižanimi performansami.

Kupec nezadovoljen.

7

srednje Minimalna prekinitev procesa. Ne povzroči sortiranja, lahko povzroči izmet manjši od 100 %. Vozilo/izdelek operativen, vpliva na komfort. Kupec

občuti nelagodje.

6

majhna Minimalna prekinitev procesa. Vozilo/izdelek operativen, zmanjšan komfort. Kupec občuti nekaj neugodje.

5

zelo majhna Minimalna prekinitev procesa. Povzroči sortiranje in dodelavo. Manjše napake (hrup, tresenje, izgled), napako opazi večina kupcev.

4

minimalna Minimalna prekinitev procesa. Manj kot 100 % izdelkov mora v dodelavona procesni liniji vendar ne na predvidenem mestu. Manjše

napake (hrup, tresenje, izgled), napako opazi povprečen kupec.

3

zanemarljiva Minimalna prekinitev procesa. Manj kot 100 % izdelkov mora v dodelavona procesni liniji na predvidenem mestu. Manjše napake (hrup,

tresenje, izgled), napako opazi zahteven kupec.

2

nič Napaka ne obstaja 1

Tabela 8 : Pomembnost – metoda FMEA procesa (Vir: Kokol, 2006, str. 26)

Odkrivanje napak je odvisno od nadzorovanja posameznih procesov.

Odkrivanje Verjetnost odkritja s predvidenim procesnim nadzoro m preden izdelek pride na naslednjo operacijo ali zapusti pr oces

Razvrstitev

Skoraj neverjetno

Nadzor ne obstaja. 10

Zelo minimalno

Zelo minimalana verjetnost , da bo predviden procesni nadzor odkril napake.

9

Minimalno Minimalana verjetnost , da bo predviden procesni nadzor odkril napake. 8 Zelo majhno Zelomajhna verjetnost, da bo predviden procesni nadzor odkril napake. 7

Majhno Majhna verjetnost, da bo predviden procesni nadzor odkril napake. 6 Srednje Srednja verjetnost, da bo procesni nadzor odkril napake. 5

Srednje veliko Srednje velika verjetnost, da bo procesni nadzor odkril napake. 4 Veliko Velika verjetnost, da bo procesni nadzor odkril napake. 3

Zelo veliko Zelo velika verjetnost, da bo procesni nadzor odkril napake. 2 Skoraj

zaneslivo Predviden procesni nadzor bo skoraj zaneslivo odkril napake. Znani so

zaneslivi postopki procesnega nadzorapri podobnih procesih. 1

Tabela 9 : Odkrivanje napak – metoda FMEA procesa (Vir: Kokol, 2006, str. 26)

Akcija Drugi sklop izvajanja FMEA metode je izvedba korektivnih ukrepov. Tu nastopi odgovorni za izvedbo FMEA metode. Po izvedbi metode mora napisati poročilo v katerega napiše število korektivnih ukrepov, odgovorne za izvedbo in datum, do katerega mora biti korektivni ukrep izveden. Roki izvedbe korektivnih ukrepov se dogovorijo takoj po oceni posamezne napake, ki zahteva ukrep. Čas izvedbe je



odvisen glede na plan razvoja procesa, zahtevnosti in časa, ki je potreben za izvedbo. Spremljanje, preverjanje, ponovno vrednotenje Tretji sklop izvajanja FMEA metode se začne s spremljanjem poteka izvedbe korektivnih ukrepov. Poleg poročila o izvedbi FMEA metode je tudi poročilo o izvedbi korektivnih ukrepov. Odgovorni za izvedbo FMEA metode mora stalno spremljati potek izvedbe določenih ukrepov. V nadaljevanju preverja izvajanje in če je ukrep izveden, napiše datum izvedbe in se zraven podpiše. Po preverjanju je potrebno izvesti ponovno vrednotenje, kar pomeni, da je zopet potrebno sklicati skupino. Ponovno vrednotenje oz. izvajanje FMEA metode traja precej manj časa, saj se preverja samo napake, katere so terjale dodatne ukrepe. Če je bila izvedba zadovoljiva in je ponovna ocena prednostnega števila tveganja manjša od 100, se smatra, da je ukrep uspešno izveden, če pa je kljub izvedbi ukrepa PŠT še vedno višji od 100 sledijo ponovne akcije. Zopet je potrebno ponoviti drugi in tretji sklop izvedbe FMEA metode in ga ponoviti tolikokrat, da so vsi ukrepi ocenjeni s PŠT manjšim od 100. 4.2.4 Prednosti in pomanjkljivosti metode FMEA Metoda FMEA prispeva k večji kakovosti izdelka in s tem k zmanjšanju stroškov popravil v garancijskem roku, krajšemu času razvoja izdelka in izdelave, zmanjšanju odpravljanja napak ob zagonu proizvodnje, zanesljivejšemu zagotavljanju rokov, ekonomsko učinkovitejši izdelavi, izboljšanju komuniciranja med sodelujočimi pri projektu in natančnejši dokumentaciji. Naštete prednosti oziroma koristi veljajo za metodo FMEA konstrukcije, medtem ko ima predvsem metoda FMEA procesa nekatere pomanjkljivosti, saj:

• temelji na izkušnjah in podatkih iz izvedenih projektov, • se njena učinkovitost lahko preveri šele ob dejanski izvedbi, • ne daje ocene o medsebojni odvisnosti posameznih napak in ukrepov za

njihovo odpravo, • ne vključuje vpliva napak in ukrepov na dejansko zmogljivost, produktivnosti

ter učinkovitost izdelave, • temelji na konstrukciji izdelka in izdelovalnih procesih, ne upošteva pa

sestavin ter lastnosti izdelovalnega sistema.

Pravzaprav to niso pomanjkljivosti metode FMEA, ampak poteka oziroma postopka razvoja, ki ne vključuje metod in orodij za ovrednotenje korektivnih ukrepov na stopnji načrtovanja. Potek razvoja izdelka vključuje sodobna računalniško podprta inženirska orodja za oblikovanje in analizo izdelka (CAD in CAE) ter izdelavo in preizkušanje prototipa, zato se večino korektivnih ukrepov metode FMEA konstrukcije lahko na tej stopnji tudi preveri. Drugače je na stopnji razvoja izdelovalnega sistema, saj postopek ne predvideva izdelave in preizkušanja prototipa, kar je z vidika stroškov in časovnih rokov povsem razumljivo. Zato je na tej stopnji zelo pomembna uporaba računalniško podprtih



inženirskih orodij tudi za preizkušanje učinkovitosti korektivnih ukrepov, ki so rezultat analize FMEA. 4.2.5 Z Brainstormingom do izvedbe FMEA Brainstorming – namen je opogumiti sodelavce v skupini (ali zunaj nje), da sproščeno in brez predsodkov namečejo množici zamisli , na osnovi katerih izoblikujemo izhodišča, ki nato privedejo do uporabnih predlogov za rešitve. Enostaven princip: vsak izmed udeležencev mora dati idejo. Začne eden izmed udeležencev in ko ta pove idejo, nadaljuje drugi. V kolikor nekdo v danem trenutku nima ideje, nadaljuje naslednji. Ta cikel se večkrat ponovi. Brainstorming uporabljajo pri reševanju posameznih problemov, ki jih lahko definiramo. Pri tem je osnova, da imajo vsi sodelujoči pozitiven odnos do lastnih in tujih zamisli – ni ,,slabih,, idej, oziroma nobene ideje ne smemo kritizirati, količina idej ima prednost pred kakovostjo. Za izvedbo brainstorminga je potrebna:

• dobra tehnična priprava (slika 25), • pravočasna seznanitev s problemom, • interdisciplinarna skupina (5-12 ljudi), • časovna omejitev sestanka (največ 45 minut).

Zadnji del Braistorminga je vrednotenje idej. Merila za vrednotenje idej dobimo na osnovi ciljev; so tehnična in gospodarska, zadovoljevala pa naj bi naslednje zahteve:

• tehnična sposobnost uresničitve, • terminska uresničljivost, • izpolnjevanje funkcij, • sposobnost uvedbe v proizvodnjo ali poslovanje, • stopnja strokovne usposobljenosti kadrov, itd.

(Vir: Čuš, 2006, str.: 139)

Ideja 1

Ideja 3

Ideja 2

Ideja 4

Ideja 5

Ideja 7

Ideja 6

Predlog 1

Predlog 3

Predlog 2

Predlog rešitve 1

Predlog rešitve 1

Slika 25: Shematični prikaz Brainstorminga (Vir: Čuš, 2006, str.: 139)



5 RAZVOJ IN NAČRTOVANJE PROCESA ECM Z ZUNANJIM ROTORJEM Pomembno je razumevanje, da razvoj in načrtovanje izdelka ter procesa morata potekati sočasno. Če te sinergije ni, potem smo že v samem startu obsojeni na polom in neuspeh projekta. Če pogledamo sliko 16, vidimo, da se v točki 7 procesa ločita in potekata sočasno. V nadaljevanju sledi razvoj in načrtovanje procesa ECM z zunanjim rotorjem po opisanih postopkih in korakih (poglavje 4.1). 5.1 DOLOČITEV RAZVOJNEGA IN TEHNOLOŠKEGA TIMA Teoreti čna razlaga Vodja razvojnega projekta je po procedurah a in b1 dolžan sestaviti razvojni tim, ki je zadolžen za izpeljavo projekta. Člane tima določi vodja razvojnega projekta v soglasju z vodji drugih področij. Za člane tima se predlaga ljudi, ki so na svojem strokovnem področju dovolj kompetentni, da se projekt uspešno zaključi. V primeru procedur a in b1, kjer je predvidena izdelava razvoja procesa, je potrebno, da se določi tudi vodjo razvoja procesa. Vodjo razvoja procesa imenuje vodja tehnologije ali vodja proizvodnega področja v sodelovanju in dogovoru z vodjem projekta. Vodja razvoja procesa določi tehnološki tim, ki je odgovoren za izvedbo razvoja procesa. Člani tima sodelujejo pri izdelavi projektnega plana. Akcija Vodja projekta razvoja ECM z zunanjim rotorjem v skladu z organizacijskimi predpisi imenuje tehnologa za program ECV za vodjo razvoja procesa. Cilj razvoja procesa je razvoj in postavitev potrebne tehnologije za proizvodnjo ECM z zunanjim rotorjem po predvideni konstrukciji. Imenovanje se pripravi na zato predpisanem obrazcu. Imenovani vodja razvoja procesa določi tehnološki tim, ki bo odgovoren za pravočasno izvedbo razvoja procesa. Za člane tehnološkega tima se imenuje:

• Vodja proizvodnega področja, • Vodja področja kakovosti, • Vodja razvoja in konstrukcije motorja, • Konstrukter ECM z zunanjim rotorjem, • Referent nabavnega področja, • Referent prodajnega področja, • Direktor poslovne enote.

5.2 IZDELAVA OSNUTKA PREDVIDENE TEHNOLOGIJE NA OSNOVI KONSTRUKCIJSKE DOKUMENTACIJE Teoreti čna razlaga Izdelava Osnutek predvidene tehnologije, se prične s fazo koncipiranja oziroma fazo planiranja in konča po izdani konstrukcijski dokumentaciji. V ta namen se po potrebi (presoja vodje procesa) izdela blok shema proizvodnje za posamezne sestavne sklope in sestavne dele izdelka. Cilj te dejavnosti je, da se dobi pregled nad



predvidenim proizvodnim sistemom in vpogled v pokritost zahtevanih zmogljivosti proizvodnega sistema in tako v potrebne nove stroje in orodja. Akcija Podrobne blokovne sheme za posamezne sestavne sklope in sestavne dele izdelka so pomembne, ker področje tehnologije že v samem začetku pridobi osnovne podatke o potrebnih novih zmogljivostih (stroji, orodja, delovna sila,..). Prav tako pa dobiš občutek, kako naj bi predvideni proizvodni proces tudi potekal. Slika 26 nakazuje glavne operacije pri izdelavi ECM z zunanjim rotorjem.

Slika 26: Blok shema glavnih operacij ECM z zunanjim rotorjem

Slika 27 prikazuje podrobno blok shemo predvidene izdelave rotorja.

Slika 27: Blok shema rotor



Slika 28 prikazuje podrobno blok shemo predvidene izdelave statorja.

Slika 28: Blok shema stator

Obe blok shemi prikazujeta tok delovnega procesa. Prva shema (slika 27) prikazuje predviden tok delovnega procesa za rotor, druga shema (slika 28) pa prdviden tok delovnega procesa za stator. Slika 29 prikazuje podrobno blok shemo sestave motorja.



Slika 29: Blok shema motor

5.3. POTRDITEV OSNUTKA PREDVIDENE TEHNOLOGIJE S STRANI TEHNOLOŠKEGA TIMA (KT 4) Teoreti čna razlaga Vodja razvoja procesa predstavi osnutek predvidene tehnologije tehnološkemu timu, ki ga sestavljajo predstavniki razvoja izdelka, proizvodnje in kontrole. Smisel te procedure je ocena izvedljivosti zamišljene tehnologije v zelo zgodnji fazi razvoja. Tehnološki tim potrdi predvideno tehnologijo ali pa predlaga spremembe. Napiše se zapisnik potrditve osnutka tehnologije. Akcija Na podlagi osnutka predvidene tehnologije tehnološki tim ugotavlja ali je projekt možno izpeljati na predviden opisan način. Če zadržki glede predvidenega osnutka ne obstajajo, člani tima osnutek tudi potrdijo. Če pa zadržki obstajajo, se seveda naredi revizija osnutka in se ga da timu v ponovno obravnavo. V sami začetni fazi je



namreč zelo težko predvideti vse podrobnosti. Vendar pa nam izkušnje in določena strokovna orodja pri tem lahko zelo pomagajo. 5.4. PLAN RAZVOJA PROCESA Teoreti čna razlaga Vodja razvoja procesa na podlagi predvidene tehnologije naredi plan razvoja procesa v katerem terminsko določi rok izvedbe posameznih projektnih aktivnosti, od postavitve tehnologije do prevzema izdelka v redno proizvodnjo. Pri razvoju procesa za popolnoma nov izdelek je potrebno izvesti vse korake razvoja procesa na vseh sestavnih delih in tehnoloških operacijah. Izvedejo se aktivnosti procedure v diagramu poteka razvoja procesa. V primeru razvoja procesa za izpeljanko izdelka iz že obstoječe družine izdelkov (t.j. izpeljanka z večjimi spremembami, npr. z novimi sestavnimi deli za katera potrebujemo nova orodja ali novimi tehnološkimi postopki), se sledi proceduri b1, kar pomeni, da se izvedejo vse aktivnosti v planu razvoja procesa le na novih vsebinah-na novih sestavnih delih in novih tehnoloških postopkih. V primeru razvoja procesa za izpeljanko z manjšimi spremembami, (t.j. znan proizvod z znanimi sestavnimi deli in s spremembami, ki se tičejo le variacij v navitju ali uporabe drugih, že znanih sestavnih delov), se izvedejo aktivnosti procedure b2 le za spremenjene vsebine. Aktivnosti procedure b2 so v diagramu poteka razvoja procesa označene z "X". Če ni drugače določeno, je za razvoj procesa zadolžen vodja procesa osnovne izvedbe izdelka. Akcija Najelegantnejše orodje, s katerim lahko zelo natančno določimo rok izvedbe posameznih projektnih aktivnosti, je Gantogram oz. Microsoftovo orodje MS Office Project. MS Office Project nam omogoča izdelavo terminskega plana razvoja procesa v neki merljivi obliki. Kot primer sem navedel točke Mejnika III.

Slika 30: Terminski plan razvoja procesa ECM z zunanjim rotorjem



5.5 FMEA PROCESA Teoreti čna razlaga Vodja razvoja procesa določi člane tima za izvedbo FMEA analiz. Skupino, ki izvaja FMEA sestavljajo odgovorni tehnolog, predstavnik področja kakovosti, mojster, konstrukter izdelka, konstrukter orodij, predstavnik PSD in montaže. Ta tim potem vnaprej določi proizvodne operacije za katere je potrebno izvesti FMEA procesa, analize. Izsledki teh analiz se upoštevajo pri izbiri tehnologije, naročilu strojev, orodij in materialov, kar mora biti razvidno v pogodbah in v tehnološki dokumentaciji. Vodja razvoja procesa vodi evidenco proizvodnih operacij, za katere so morale biti izvršene ponovljene FMEA procesa, analize in realizacijo izsledkov analiz. Akcija Pri izvedbi FMEA, ne glede na to ali gre za konstrukcijo ali proces izdelka, je pomembno, da so prisotni pravi ljudje. FMEA mora izvesti prava skupina ljudi. In to so:

• odgovorni tehnolog, • mojster, • predstavnik področja kakovosti (procesni kontrolor), • konstrukter izdelka, • konstrukter orodja, • vodja razvoja procesa, • animator.

Zakaj animator? Bistveno je, da se ustvarjalna ekipa ne ukvarja z zapisovanjem idej, predlogov, ampak da je le-ta pri svojem delu kreativna. Animator mora poznati problem s katerim je soočen odgovorni tehnolog. Poleg tega mu v kritičnih trenutkih izkušnje pri predhodnih izvedbah in izkušnje iz proizvodnje pomagajo reševati in izpeljati korektno metodo. Pri izvedbi metode ima animator odgovornost tako do kakovosti izdelave, kot do najboljše možne variante procesa in stroškov posamezne naprave oz. tehnologije. Vedno pa je v prvi vrsti kakovost proizvodnje, vse ostalo so kompromisi, ki pa jih lahko predlaga le izkušen animator. Sledi FMEA procesa za:

• rotor, • stator, • motor.

Univerza v M

ariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na

črtovanje procesa izdelave elektronsko komutiranega m

otorja z zunanjim rotorjem

stran 51

FM

EA

– RO

TO

R

Tabela 10 : F

ME

A procesa – R

otor 1. del

Obstoje čikontrolni ukrepi

Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT Obstoje čikontrolni ukrepi

Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP 4 7 4 112

Vodja razvoja procesa OP, KP 2 7 2 28

OP, KP, NL 3 6 2 36

Vodja razvoja procesa 0

OP, KP, NL 3 7 3 63 0

OP, KP 4 8 1 32 0

OP, KP 3 6 4 72 0

OP, KP 3 7 6 126

Vodja razvoja procesa OP, KP, NL 3 7 2 42

OP, KP 4 5 8 160


OP, KP, NVD 6 7 3 126


Montažna priprava

Zaščita na magnetih

Lepilna naprava

Poškodba magnetov

Poškodba rotorja

Drgnenje magnetov ob paket statorski

Nepazljivost delavca

Preveč nanosa lepila

Neočiščena površina

Nečistoča na delovnemmestu

Motor ne deluje Nepazljivost delavca

Preveč lepila

Slabo nalepljeni magneti

Nesnažnost na magnetih

Zamenjani magneti (Sever in Jug)

Montažna pripravaNepravilno natisnjena puša Slab polizdelek

Slabo nastavljena montažna priprava ali HS, nepazljivost delavca

Nepravilno nastavljena HS

Prevelika ali premajhna sila natiskavanja

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

LEPLJENJE MAGNETOV

LEPLJENJE IN VTISKAV. PUŠE Slabo nalepljena puša

Postrani lepljenji magnetiSlabša zračna karakteristika motorja

Ni kontakta med obročem in pušo Neočiščena površina

odgo

vore

n

Lepilna naprava

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi

Analiza možnih napak in njihovih posledic

IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:

757.2.xxxNaziv izdelkaprocesa: RotorFMEAizdelal: Damjan Mohori č

november, 2007

Izdelekpostopek

FMEA - konstrukcije FMEA - procesa FMEA - konstrukcija orodij

Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 52

Tabela 11 : F

ME

A procesa – R

otor 2. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP 3 5 7 105

Vodja razvoja procesa 3 5 3 45

OP, KP 4 6 4 96


OP, KP 3 7 3 63 0

OP, KP 2 7 2 28 0

OP, KP 4 7 3 84 0


IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:

757.2.xxxNaziv izdelkaprocesa: RotorFMEAizdelal : Damjan Mohori č

november, 2007

Izdelekpostopek

Slabo čiščenje naležne površine

odgo

vore

n

NVD- poudarek na čistoči delovnega okolja

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Nepravilno vtisnjena gred

Neočiščena površina puše rotorja

Prevelika sila natiskavanja

Poškodba rotorja


LEPLJENJE IN VTISKAV. GREDI Slabo nalepljena gred Obroč rotorja se zavrti Neočiščena površina

Slabo nastavljena montažna pripravaSlab polizdelek

Poškodba gredi Zanič gred

Slabo pripravljena montažna priprava

Nepazljivost delavca pri vstavljanju gredi v montažno pripravo


Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 53

FM

EA

– ST

AT

OR

Tabela 12 : F

ME

A procesa – S

tator 1. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP, NL 3 7 3 63 0

OP, KP 3 6 4 72


OP, KP, NL 5 8 5 200


OP, KP, NL 4 7 3 84

Vodja razvoja procesa

OP, KP 3 6 2 36


NL 2 6 5 60


OP, KP 3 6 3 54


NL 2 6 5 60 0

OP - poudarek na navijanju

Merilnik medovojnega stika

VN preskus

Preventivno vzdrževanje stroja

Motor ne dela

Motor ne dela


Poškodovana žica

Poškodovana žica

Poškodovana navijalna igla

Poškodovana navijalna igla

Medovojni stik

Preboj

Merilnik medovojnega stika

Izdelati ležišče za paket statorski (Poka Yoke priprava)

Premalo vtisnjena čelna izolacija Medovojni stik, preboj Nepazljivost delavca

Nepazljivost delavcaUničenje navijalne glave

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Narobe vstavljen stator v navijalni stroj

NAVIJANJE STATORJA

Napačen program navijanja

Napačno navit statorMotor ne dela, slabša karakteristika

Nepravilna zračna karakterisitka Nepazljivost delavca

odgo

vore

n

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi


IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:

757.2.xxxNaziv izdelkaprocesa: StatorFMEAizdelal: Damjan Mohori č

november, 2007

Izdelekpostopek


Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 54

Tabela 13 : F

ME

A procesa – S

tator 2. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP 6 6 2 72 0

OP, KP 5 5 2 50


OP, KP 5 6 3 90


NL 4 5 4 80 0

OP, KP 4 4 7 112


OP, KP, NL 6 7 2 84 0

OP, KP, NL 4 6 5 120


OP, KP 3 7 4 84



IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:


november, 2007

Izdelekpostopek


odgo

vore

n

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Poškodba Hall senzorja

Slaba modifikacija navitja Stator ne gre v prirobnico

OP - poudarek na navijanju

OP - poudarek na delu z elektronskimi komponentami

Prekratki vodnikiVijačenje vodnikov v tiskanino ni možno

MONTAŽAHALL SENZORJA


Nepazljivost delavcaMotor ne dela

Slabo kovičenje Hall senzorja

Poškodba statorskega paketa (pri kovičenju Hall senzorja)

Motor ne dela normalno

Uničenje Hall senzorja

Slabo pripravljena montažna naprava

Antistatična elektrika

Slabo pripravljena montažna naprava


Stator ne gre v prirobnicoSlabo pripravljena montažna naprava

Ureditev delovnih mest po ESD standardih

Montažna priprava

OP - poudarek na delu z elektronskimi komponentami


Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 55

Tabela 14 : F

ME

A procesa – S

tator 3. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP 3 6 2 36 0

NL 6 8 2 96


OP, KP 4 5 4 80 0

OP, KP 5 7 5 175


OP, KP 4 5 3 60 0

NL 5 6 3 90


NL 3 7 3 63 0

OP, KP 4 7 3 84 0

Lepilna naprava

NL - poudarek na rednem prevzemu delovnega procesa

Prevelika ali premajhna sila natiskavanja

Uničena puša

Neočiščena površina


Nepravilno nastavljena HS


Slab polizdelekNepravilno nastavljena HS

Poškodba puše

Nepravilno natisnjena puša

NVD - poudarek na rednem čiščenju delovnih mest

MONTAŽA STATORJA NA PUŠO

Slabo očiščena luknja v paketu statorskem Puše se ne da natisniti Slaba ščetka


Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Nepravilno vstavljanje Hall senzorja v paket statorski

Slabo lepljenje puše Stator se zavrti

Motor ne dela Nepazljivost delavca

odgo

vore

n

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi


IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:


november, 2007

Izdelekpostopek


Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 56

Tabela 15 : F

ME

A procesa – S

tator 4. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP 3 5 2 30 0

OP, KP 4 5 4 80 0

OP, KP 2 8 7 112



IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:


november, 2007

Izdelekpostopek


odgo

vore

n

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Napačen moment pnevmatskega izvijača

VIJAČENJE PRIROBNICE

Nepravilno vijačena prirobnica

Vodnike ne spravimo skozi odprtine v prirobnici

OP, NL - poudarek na rednem prevzemu delovnega procesa

Manjkajoči vijaki v sestavu puša-prirobnica

Odtrga se stator s prirobnice Nepazljivost delavca

Slabo nastavljen Pnevmatski izvijač

Poškodba motorja med delovanjem


Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 57

FM

EA

– MO

TO

R

Tabela 16 : F

ME

A procesa – M

otor 1. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP, NL 4 6 9 216


NL 3 7 3 63 0

OP, KP, NL 5 8 2 80 0

OP, KP 3 7 3 63 0

OP, KP 6 7 2 84


OP, KP 4 6 4 96


OP, KP 5 7 5 175


NL 5 6 4 120


Poka yoke priprava

Poka yoke priprava

Montažna priprava

Montažna priprava

Motor se ne more sestaviti

Ni aksialne zračnosti

Uničen ležaj 1





Krajša življenska doba motorja Nepazljivost delavca

Ni nameščenega vskočnika

Ni nameščenih vzmetnih podložk

Poškodbe pri sestavi motorja

SESTAVA ROTOR IN STATOR Poškodba ležaja 2


Nepravilno nastavljena montažna priprava

Krajša življenska doba motorja

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Nepravilen položaj ležaja

NATISK LEŽAJA Poškodba ležaja 1

Motor se ne more sestaviti

Krajša življenska doba motorja

Vstavljanje ležaja ni vodeno

odgo

vore

n

Montažna priprava

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi


IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:

757.3.xxxNaziv izdelkaprocesa: MotorFMEAizdelal: Damjan Mohori č

november, 2007

Izdelekpostopek


Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 58

Tabela 17 : F

ME

A procesa – M

otor 2. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP 4 6 3 72 0

KP 5 7 4 140

Vodjarazvojaprocesa

Standardi kakovosti 2 7 3 42

OP, KP 3 5 2 30 0

OP, KP 5 8 2 80 0

KP 4 6 4 96

Vodjarazvojaprocesa


KP 6 5 3 90

Vodjarazvojaprocesa


OP, KP 5 8 4 160

Vodjarazvojaprocesa OP, KP 3 8 2 48

OP, KP 2 8 7 112

Vodjarazvojaprocesa OP, KP, NL 2 8 1 16


IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:


november, 2007

Izdelekpostopek


odgo

vore

n

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Motor drgne

Motor ne deluje

Poškodba magnetov

Sodelovanje nabava - dobavitelj

Odstopanje tolerančnih mer

Ni vstavljenih vskočnikov

Slabo priviti distančnikiMONTAŽA TISKANINE Poškodba tiskanine

Blokada med statorjem in rotorjem

Slabo vrezani navoji na distančniku


Nepravilno nastavljen pnevmatski izvijač

Slabo vrezani navoji na prirobnici


OP - poudarek na pravilnem vijačenju

NL- poudarek na rednem prevzemu delovnega procesa



Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 59

Tabela 18 : F

ME

A procesa – M

otor 3. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

NL 2 8 7 112


OP, KP 5 8 4 160


OP, KP 5 6 2 60 0

OP, KP 4 6 3 72 0

OP, KP 5 7 6 210


KP 6 8 4 192


KP 6 9 3 162


KP 4 5 2 40 0

Poka yoke priprava

Kontrolna naprava

Kontrolna naprava

Uničenje elektronike

Slaba zračna karakteristika


Narobe postavljeni vodniki

Preboj

Nepravilen stator

Uničenje elektronikeStator v medovojnem stiku

Nepravilna moč

KONČNA KONTROLA Preboj na ohišje

OP, NL - poudarek na rednem prevzemu delovnega procesaNepazljivost delavca

Slabo izbrane barve vodnikovMotor ne deluje

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Vezava vodnikov na tiskanino

Slabo vijačenje tiskanine na prirobnico Poškodba tiskanine

Nepravilno nastavljeni pnevmatski izvijač

odgo

vore

n

OP, NL - poudarek na rednem prevzemu delovnega procesa

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi


IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:


november, 2007

Izdelekpostopek


Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 60

Tabela 19 : F

ME

A procesa – M

otor 4. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠTObstoje či

kontrolni ukrepi

Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP 3 8 3 72 0

OP, KP 2 8 6 96


OP, KP 6 7 4 168

Vodja razvoja procesa Vibrometer 4 7 2 56

OP, KP 6 7 2 84 0

OP, KP 3 5 6 90


OP, KP 5 9 3 135


OP, KP 4 7 3 84


OP, KP 4 7 3 84



IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:


november, 2007

Izdelekpostopek

Nepravilno navit stator

odgo

vore

n

OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi

Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

Vibracije na motorju

Zagon motorja v napačno smer

Hall sonde drgnejo Odpoved motorja

Nepravilno delovanje motorja

Lepilna naprava

Kontrolna naprava

Nepravilen položaj magnetov

Slaba sestava motorjaKrajša življenska doba

Šum v motorju

Doza ni privijačena

Odpoved ležaja 1

Odpoved ležaja 2

Poškodba Hall senzorja pri sestavi motorja

Slabo kovičenje Hall senzorja

Nepravilna sestava motorja

Nepravilna sestava motorja

Nevarnost udara električne energije Nepazljivost delavca

Montažna priprava

Montažna priprava

Montažna priprava

Poka yoke priprava


Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 61

Tabela 20 : F

ME

A procesa – M

otor 5. del


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje


Poj

avite

v

Pom

embn

ost

Odk

ritje

PŠT

OP, KP 4 4 6 96


OP, KP 4 4 6 96


OP, KP 2 4 5 40 0

OP, KP 6 7 3 126

Vodja razvoja procesa OP, KP, NVD 3 7 3 63

KP 3 7 3 63 0

OP, KP 2 8 5 80

Vodja razvoja procesa

Namestitev kamere 2 8 2 32


OP - poudarek na pakiranju

Uničeni motorji

Nečistoča na delovnem mestu

Nepravilna kontrukcija embalaže

Reklamacija kupca Nepazljivost delavca

Poškodba pri transportiranju

Manjkajoči motorji v embalaži


Motor je napačno označen

Napačna vgradnja v aplikacijo Napačna etiketa


Oblike napak

Posledicenapak

Vzrokinapak

PAKIRANJE Motor ni označen

Nečisti motorji Prah na ležaju 2

Neprepoznavnost motorja Nepazljivost delavca

odgo

vore

n


OBSTOJEČE STANJE

Predlaganiukrepi


IZBOLJŠANO STANJE

Koda:

Datumizdelave:


november, 2007

Izdelekpostopek




5.6 FAZNO POROČILO – PROTOTIP Teoreti čna razlaga Fazno poročilo je seznam vseh izvedenih predpisanih korakov razvoja izdelka in razvoja procesa za izdelavo prototipa. Izpolnita ga vodja projekta in vodja razvoja procesa. Akcija Gre za dokument, kjer vodja projekta in vodja razvoja procesa preverita aktivnosti projekta in stanje projekta. Vse aktivnosti, ki so se izvajale do te točke, so temeljile na prototipni dejavnosti. Od te točke naprej ni več povratka. Če se naročnik odloči, da se s projektom nadaljuje, je potrebno potem izvesti vse ustrezne akcije, ki so potrebne za dosego cilja; to je validacija procesa in prevzem izdelka v proizvodnjo. 5.7 ODOBRITEV NADALJEVANJA PROJEKTA (MEJNIK III) Teoreti čna razlaga Na podlagi izdelanega Fazno poročilo –prototip naročnik projekta odobri nadaljevanje projekta. Akcija Če gre za pomemben projekt, ki je plod sodelovanja med bodočim kupcem in podjetjem, dileme o odobritvi projekta verjetno ni. Seveda morajo biti izpolnjeni vsi ekonomski razlogi za potek in realizacijo projekta. 5.8 IZDELAVA PLANA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI Teoreti čna razlaga Plan zagotavljanja kakovosti izdela vodja razvoja procesa in zagotavlja pregled dokumentov in zahtev, ki nam zagotavlja doseganje predvidene kakovosti izdelka na posameznih proizvodnih operacijah. Izhaja iz Plan nadzora. S planom opišemo informacije o: vhodnih materialih, delovnih navodilih, dokumentih o vzdrževanju in čiščenju, varnosti pri delu, strojih in orodjih, izvajanju nadzora nad proizvodnim procesom, transportu in skladiščenju. Akcija Plan zagotavljanja kakovosti je dejansko Flowchart, v katerem je za posamezno operacijo opisano, kaj se nahaja na nekem delovnem mestu. In sicer od strojev, orodij, načina transportiranja, embalaže, vhodnega materiala ter dokumentacije. V nadaljevanju so priloženi Flowcharti za:

• rotor, • stator, • motor.



PLAN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI - ROTOR

Slika 31: Plan zagotavljanja kakovosti – rotor –OP100

Slika 32: Plan zagotavljanja kakovosti – rotor –OP200

757.2.xxxOP 200

Lepljenje magntov

Izvedba procesa

NL 757.2.xxx200

Orodja

Embalaža

Navodilo za varno deloKontrola

procesa

Vhodni material Transport

Vozički

Preventivno vzdrževanje

Plastični zaboji ScheferPlastični vložki za zaboj

Nastavitve strojev, orodij,

naprav

OP 757.2.xxx.200

KP 757.2.xxx.200NVD 757.2.xxx.Odsesovalni sistemNVD 757.2.xxx.Dozirni aparat

NPVZ 757.2.xxx.Odsesovalni sistemNPVZ 757.2.xxx.Dozirni aparat

Dozirni AparatOdsesovalni sistemMontažno orodje Lepljenje magnetov

Vzdrževanje – SAP/3Periodično PE ECS

757.2.xxxOP 100

Lepljenje in vtiskavanje

puše

Izvedba procesa

NL 757.2.xxx.100

Orodja

Embalaža


procesa


Vozički




naprav

OP 757.2.xxx.100

KP 757.2.xxx.100

NVD 757.2.xxx.Hidr.stiskalnicaNVD 757.2.xxx.Odsesovalni sistemNVD 757.2.xxx.Dozirni aparat

NPVZ 757.2.xxx.Hidr.stiskalnicaNPVZ 757.2.xxx.Odsesovalni sistemNPVZ 757.2.xxx.Dozirni aparat

Hidravlična stiskalnicaDozirni AparatOdsesovalni sistemMontažno orodje Vtiskavanje puše




Slika 33: Plan zagotavljanja kakovosti – rotor –OP300 PLAN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI - STATOR

Slika 34: Plan zagotavljanja kakovosti – stator –OP100

757.2.xxxOP 300

Lepljenje in vtiskavanje

gredi

Izvedba procesa

NL 757.2.xxx.300

Orodja

Embalaža


procesa


Vozički




naprav

OP 757.2.xxx.300

KP 757.2.xxx.300

NVD 757.2.xxx.Hidr.stiskalnicaNVD 757.2.xxx.Odsesovalni sistemNVD 757.2.xxx.Dozirni aparat

NPVZ 757.2.xxx.Hidr.stiskalnicaNPVZ 757.2.xxx.Odsesovalni sistemNPVZ 757.2.xxx.Dozirni aparat

Hidravlična stiskalnicaDozirni AparatOdsesovalni sistemMontažno orodje Vtiskavanje gredi


757.2.xxxOP 100

Navijanje statorja

Izvedba procesa

NL 757.2.xxx.100

Orodja

Embalaža


procesa


Vozički




naprav

OP 757.2.xxx.100

KP 757.2.xxx.100

NPVZ 757.2.xxx.Navijalni strojNVD 757.2.xxx.Merilnik upornostiNVD 757.2.xxx.Medovojni stik

Navijalni strojMerilnik upornostiNaprava za merjenje medovojnega stikaPrebojni aparatMontažno orodje Dodelava navitja

NVD 757.2.xxx.Prebojni aparat

NVD 757.2.xxx.Navijalni strojNPVZ 757.2.xxx.Merilnik upornostiNPVZ 757.2.xxx.Medovojni stikNPVZ 757.2.xxx.Prebojni aparat






757.2.xxxOP 200

Montaža Hall

senzorja

Izvedba procesa

NL 757.2.xxx.200

Orodja

Embalaža


procesa


Vozički




naprav

OP 757.2.xxx.200

KP 757.2.xxx.200

Jet Melt pištola -utrjevanjeMontažna priprava Hall senzor

NVD 757.2.xxx.Jet Melt pištolaOprema za ESD


757.2.xxxOP 300

Montaža statorja na

pušo

Izvedba procesa

NL 757.2.xxx.300

Orodja

Embalaža


procesa


Vozički




naprav

OP 757.2.xxx.300

KP 757.2.xxx.300NVD 757.2.xxx.Odsesovalni sistem

Odsesovalni sistemDozirni aparatMontažno orodje Stator na pušo

NVD 757.2.xxx.Dozirni aparatNPVZ 757.2.xxx.Dozirni aparatNPVZ 757.2.xxx.Odsesovalni sistem





PLAN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI - MOTOR

Slika 38: Plan zagotavljanja kakovosti – motor –OP100

757.3.xxxOP 100

Natisk ležaja

Izvedba procesa

NL 757.3.xxx.100

Orodja

Embalaža


procesa


Montažni trak




naprav

OP 757.3.xxx.100

KP 757.3.xxx.100 NPVZ 757.2.xxx.NSE125

Pnevmatska stiskalnica NSE 125Montažna priprava Natiskavanje ležaja

NVD 757.3.xxx.NSE 125

Vzdrževanje – SAP/R3Periodično PE ECS

757.2.xxxOP 400

Vijačenje prirobnice

Izvedba procesa

NL 757.2.xxx.400

Orodja

Embalaža


procesa


Vozički




naprav


OP 757.2.xxx.400

KP 757.2.xxx.400NVD 757.2.xxx.Pnevmatski izvijač

Pnevmatski izvijačMontažno orodje Vijačenje prirobnice NPVZ 757.2.xxx.Pnevmatski izvijač





757.3.xxxOP 100

Natisk ležaja

Izvedba procesa

NL 757.3.xxx.100

Orodja

Embalaža


procesa


Montažni trak




naprav

OP 757.3.xxx.100

KP 757.3.xxx.100 NPVZ 757.2.xxx.NSE125

Pnevmatska stiskalnica NSE 125Montažna priprava Natiskavanje ležaja

NVD 757.3.xxx.NSE 125


757.3.xxxOP 300

Montaža tiskanine

Izvedba procesa

NL 757.3.xxx.300

Orodja

Embalaža


procesa


Montažni trak




naprav

OP 757.3.xxx.300


Pnevmatski izvijačMontažna priprava Montaža tiskanineOprema za ESD

NPVZ 757.2.xxx.Pnevmatski izvijač






757.3.xxxOP 400

Končna kontrola

Izvedba procesa

NL 757.3.xxx.400

Orodja

Embalaža


procesa


Montažni trak




naprav

OP 757.3.xxx.400


Kontrolna napravaPnevmatski izvijač NPVZ 757.2.xxx.Pnevmatski izvijač

NVD 757.3.xxx.Kontrolna naprava NPVZ 757.3.xxx.Kontrolna naprava


Montažna napravaKontrolna oprema

757.3.xxxOP 500

Pakiranje

Izvedba procesa

NL 757.3.xxx.500

Orodja

Embalaža


procesa


Montažni trak




naprav

OP 757.3.xxx.500

KP 757.3.xxx.500Dvigalo za pakiranje

NVD 757.3.xxx.Dvigalo NPVZ 757.3.xxx.DvigaloVzdrževanje – SAP/R3

Periodično PE ECS

Kamera za detekcijo



5.9 POSTAVITEV TEHNOLOGIJE IN IZDELAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE Teoreti čna razlaga Pri sestavljanju tehnoloških postopkov tehnolog upošteva z razvojne dokumentacije zahtevane tehnične prevzemne pogoje, arhivirane FMEA procesa, analize, analize meritev dinamičnih sposobnosti uporabljenih strojev, rezultate optimiranj parametrov,... Upošteva tudi predpise iz varstva pri delu in izdelovalčeve in kupčeve naravovarstvene standarde. Tehnološka dokumentacija se izdela po ustaljenih predpisih. Izdela se časovni plan naročanja strojev, orodij in materiala. Izdelati je potrebno spisek tehnoloških karakteristik, ki jih je potrebno spremljati s snemanjem procesa in ovrednotiti s Cp, Cpk. Predvideti je potrebno vsa potrebna kontrolna orodja, nove kadre ali dodatno šolanje že obstoječih, predvideti vmesno embalažo in na koncu tudi predvidene skupne stroške. V oddelku Controlling se na podlagi razvojne in tehnološke dokumentacije izdela kalkulacija. Akcija Postavitev tehnologije Z izdelavo tlorisa v merilu 1:1000 (m:mm) vidimo, koliko kvadrature je potrebno za postavitev ustrezne tehnologije delovnega procesa. Zelo pomembno je, da je tloris čimbolj primerljiv oz. identičen s kasnejšo postavitvijo delovnega procesa. Kakšna tehnologija je predvidena za ECM z zunanjim rotorjem je prikazano na slikah 43, 44 in 45.

Slika 43: Tloris končne sestave rotorja

Slika 44: Tloris končne sestave statorja



Slika 45: Tloris končne sestave motorja Tehnološka dokumentacija Tehnološka dokumentacija je pomembna zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti celotnega produkta. Namenjena je mojstrom, delavcem, vzdrževalcem in vsem ostalim, ki sodelujejo v delovnem procesu. Tehnološko dokumentacijo pripravlja oddelek Tehnološka priprava proizvodnje. Njegova temeljna naloga je zagotavljanje kakovostnih proizvodnih procesov ter s tem kakovostnih izdelkov. Poglavitna naloga tehnološke priprave proizvodnje je v tem, da na podlagi vseh razvojnih oziroma konstrukcijskih podatkov o izdelku točno opredeli celoten proizvodni proces za izdelek. Zadovoljivo opredeljen proizvodni proces je tisti, pri katerem so opredeljeni posamezni procesi, s tem pa:

• vrsta in zaporedje obdelav, predelav, ipd., ki so potrebne za izdelavo izdelka ali njegovega sestavnega dela (polizdelka),

• oblika oziroma stanje, v katero mora preiti predmet (material s posameznim delnim procesom po posameznih operacijah oziroma fazi proizvodnje),

• normativ materiala za enoto izdelka oziroma njegovega sestavnega dela, • časovni normativ za posamezno operacijo, posebej za "živo" delo (delavce)

in posebej za "neživo" delo (stroj) v kolikor sta normativa različna, • potrebne podatke o zahtevnosti dela, • delovna sredstva (orodja, priprave, naprave, stroji) za izdelavo sestavnih

delov ter montažo podsklopov in izdelkov, • sodelovanje pri izdelavi standardov kakovosti, itd.

Poleg navedenih nalog tehnološka priprava izvaja naloge iz področja razvoja novih tehnoloških procesov in sodobnih tehnologij, oziroma tehničnih dosežkov. Sodeluje s konstrukterji delovnih sredstev pri projektiranju novih delovnih sredstev. Izvaja določene naloge iz področja varstva pri delu s tem, da izdeluje oziroma predpisuje navodila za varno delo. Tehnološka priprava rešuje tekoče tehnološke probleme v proizvodnji in to še posebej takrat, ko se z določenim postopkom in predpisanim orodjem ali strojem ne zagotavlja kakovostna proizvodnja. Strokovno in operativno izvaja spremembe tehnološke dokumentacije. Tehnološka priprava proizvodnje pri izvajanju svojih nalog mora uporabljati in izdajati naslednje dokumente:

• delovni plan, • delovno navodilo, • operacijski postopek,



• kontrolni postopek, • navodilo za varno delo, • nastavni list, • naročilnica za izdelavo orodja, • obvestilo o tehnološki spremembi.

Delovni plan Delovni plan je dokument, ki je namenjen za definiranje delovnega procesa. Izdaja ga tehnolog na osnovi razvojno - konstrukcijske dokumentacije. Delovni plan se izdeluje za izdelavo sestavnih delov, sklopov in sestavov. Z njim tehnolog opredeli naslednje:

• kodo sestavnega dela, podsklopa ali izdelka, • naziv sestavnega dela, podsklopa ali izdelka, • datum izpisa dokumenta, • številko operacije, • TEDM (tehnološko delovno mesto ali šifro stroja), • izvajalni čas delavca, • vrsto operacije • KD (kategorija dela) in točke za pogoje dela • izvajalni čas stroja, • količino in enoto mere proizvoda, • pretvornik, • vsebino delovnih operacij, • na delovnem planu mora biti pri vsaki operaciji pod tehnološko delovno

mesto oziroma pod podatki o pripadajočih dokumentih in podatkih o orodju, vpisana šifra ter priimek in ime tehnologa, ki je postopek izdelal.

Vsi navedeni podatki so obvezni za delovni plan. V nekaterih primerih je potrebno, da tehnolog delovni plan konkretizira tudi še z nekaterimi drugimi tehničnimi dokumenti, kot so na primer: delovno navodilo, kontrolni postopek, operacijski postopek, nastavitveni list, itd. Na delovni plan morajo biti vpisane, poleg naziva, tudi številke teh dokumentov. Kot neobvezni podatek na delovnem planu se smatrajo naslednji podatki:

• ALT (alternativa), • VAR (varianta), • TPZ/D (pripravljalno zaključni časi delavca), • TPZ/S (pripravljalno zaključni časi stroja), • cena operacije, • izmet, • medoperacijski čas, • transportna količina.

Delovno navodilo Dokument je namenjen za podrobnejši opis delovne operacije. Po potrebi je opremljen tudi z drugimi podatki kot npr. skico delovnega mesta, opis faz dela, itd. Delovno navodilo vsebuje naslednje podatke:

• naziv sestavnega dela, podsestava ali sestava,



• številko delovnega navodila, • naziv ali ime operacije, • tehnološko delovno mesto, • priimek in ime tehnologa, ki je delovno navodilo izdelal, • datum, • številka lista, • število listov, • odobril.

Operacijski postopek Dokument je namenjen za podrobnejši opis delovne operacije. Po potrebi je opremljen tudi z operacijskim risbami ter drugimi podatki. Dokument vsebuje naslednje podatke:

• naziv sestavnega dela, podsestava, • ime operacije, • številka operacijskega postopka, • šifra TEDM (tehnološkega delovnega mesta), • priimek in ime tehnologa, ki je dokument izdelal, • datum izdelave OP, • številka lista, • število listov, • odobril.

Kontrolni postopek Dokument je namenjen za definiranje kontrolnih operacij. Dokument vsebuje naslednje podatke:

• ime operacije, • naziv sestavnega dela ali podsestava, • številko kontrolnega postopka, • številko tehnološkega delovnega mesta (TEDM).

Pod glavo obrazca so podatki o izvajalcih operacije ter pogostosti kontrole (frekvenca). V nadaljevanju so vpisane kontrolne operacije, izvajalci kontrole za vsako operacijo ter merilno orodje. V sprednjem delu obrazca so podatki:

• kdo je izdelal kontrolni postopek, • datum izdaje, • številka lista, • število izvodov, • odobril.

Navodilo za varno delo Dokument služi kot navodilo za varno delo na stroju in predpisuje naloge urejevalcu in delavcu v zvezi z ravnanjem s strojem, da bi bilo delo varno.Navodilo za varno delo mora biti izobešeno na vidnem mestu ob vsakem stroju. Dokument mora vsebovati predvsem tiste podatke, ki so za konkretno delovno mesto s stališča varnosti potrebni. Ti podatki so lahko npr.:



• nevarna področja (električna in mehanska), • nevarnost za druga dela v okolici, • opozorila na obveščanje podrejenih v slučaju pomanjkljivosti na delovnem

mestu, • požarna ogroženost in s čim se lahko gasi, • predpisan oziroma zahtevan red v okolici delovnega mesta, • prepoved odstranjevanja varnostnih naprav, • osebna zaščitna sredstva, • prva pomoč.

V spodnjem delu dokumenta morajo biti podatki: • kdo je navodilo izdelal ter • datum izdaje navodila.

Nastavni list Dokument je namenjen kot pripomoček za zahtevnejše nastavljanje strojev. Je nestandardne oblike in izdelan za konkreten stroj. Naročilnica za izdelavo orodja Dokument služi za naročanje novih orodij ali popravilo obstoječih. Osnovni podatek na naročilnici je številka naročila. Ostali podatki, ki jih mora naročilnica vsebovati, pa so:

• orodje naročeno - kdo orodje naroča, • datum naročila in termin izdelave, • ident. številka izdelka, za katerega se orodje naroča, • naziv izdelka, • ident. številka in operacija polizdelka, • število kosov orodja, • stroj, na katerem se bo orodje uporabljalo, • stroškovno mesto uporabnika orodja.

Skratka, to je vsa pomembna dokumentacija za katero skrbi TPP. Bistvo je, da je dokumentacija pripravljena kakovostno, da je uporabna in da služi svojemu namenu; to je uporabniku. Tehnološke karakteristike Za izrazom tehnološke karakteristike se skriva seznam tehničnih zahtev, ki jih je potrebno spremljati s snemanjem procesa in jih potem tudi ustrezno ovrednotiti. Seveda se tehnične zahteve nanašajo na proces izdelave. Rotor:

• globina natiskavanja puše rotorja, • položaj lepljenih magnetov, • globina vtisnjene gredi.

Stator:

• merjenje upornosti navitja, • VN preskus, • merjenje medovojnega stika,



• globina natiskavanja puše statorja, • moment privitja prirobnice na pušo statorja.

Montaža:

• merjenje električnih parametrov, • merjenje zračnih parametrov.

Izobraževanje Zagotoviti je potrebno:

• izobraževanje obstoječih kadrov, • uvajanje novih strokovnih kadrov.

Izobraževanje obstoječih kadrov poteka po programu, ki ga pripravi Vodja razvoja procesa. Zagotovitev ustreznih strokovnih kadrov je pogoj, da se program lahko ustrezno implementira v proizvodnjo. Vsaka podhranjenost s strani strokovnih kadrov na dolgi rok prinese negativne posledice. Največ pozornosti je potrebno nameniti strokovnjakom s področja proizvodnih tehnologij. To pomeni, da se vsa pozornost nameni iskanju oz. izobraževanju mojstrov in tehnologov. Pri načrtovanju novega delovnega procesa je običajno znano, za kakšen obseg proizvodnje dejansko gre. Če je obseg velik, se posledično pojavi zahteva za zaposlitev novih strokovnih kadrov. Kalkulacija Ker gre za nov izdelek, ki ga bo Domel v naslednjih mesecih leta lansiral na globalno tržišče, je nujno potrebno izdelati predkalkulacijo. Na podlagi predkalkulacije bomo pridobili lastno ceno produkta in podlagi tega pridobili možnost oblikovanja prodajne cene. Kalkulacija je zelo pomemben faktor v razvoju in načrtovanju procesov. Teorija pozna veliko različnih načinov kalkuliranja, ki se v grobem delijo na dve veliki skupini in sicer na delitvene kalkulacije stroškov in na kalkulacije stroškov z dodatki. Kalkuliranje stroškov je lahko različno, odvisno je od cilja in namena, ki se ga zasleduje. Podjetje se ne more prosto odločati o vrsti kalkulacije, saj je izbira tesno povezana s proizvodnim procesom, vrsto proizvodnje in tudi s številom vrst proizvodov. V našem podjetju uporabljamo Kalkulacije stroškov z dodatki in sicer z razčlenjenimi dodatki posrednih stroškov po stroškovnih mestih in vrstah. To kalkulacijo je smiselno uporabiti, kadar so končni proizvodi raznovrstni in so zanje poznani neposredni stroški. Različne vrste proizvodov ne prehajajo enakomerno preko vseh stroškovnih mest, pa tudi za vse vrste posrednih stroškov na posameznem stroškovnem mestu, ne moremo uporabiti istih meril za razporejanje. Podlaga za kvalitetno izdelavo kalkulacije po polni lastni ceni je dobro poznavanje obnašanja stroškov, primerna opredelitev stroškovnih mest, točnost in ažurnost materialnih kosovnic in izdelavnih postopkov in na koncu tudi premišljena izbira same metode obračunavanja stroškov po stroškovnih nosilcih. Vrste kalkulacij:

• Predkalkulacije se izdelujejo na podlagi predvidenih materialnih podatkov in izdelavnih postopkov – na tak način se izdelujejo kalkulacije za vse izdelke, ki še nimajo redne dokumentacije (konstrukter pripravi v Excelu kosovnico,



na podlagi katere potem tehnologi izdelajo predvidene izdelavne postopke in predvidijo vse potrebne investicije v orodja in opremo, v Controllingu pa se na podlagi številnih predpostavk predvidijo še ostali proizvajalni in neproizvajalni stroški ter se izdela kalkulacija).

• Kalkulacije so izračuni za izdelke in polizdelke, ki imajo redno dokumentacijo in se izračunajo na podlagi predhodno pripravljene baze podatkov.

• Pokalkulacije so izračuni na osnovi dejanskih stroškov porabe materiala in izdelavnih časov, ki izhajajo iz delovnih nalogov. Trenutno se ne izdelujejo zaradi več razlogov. Eden izmed razlogov je prav gotovo natančnost knjiženja na proizvodne naloge (tako izdelavnega materiala, kot tudi delovnih ur).

Struktura kalkulacij v Domel-u Struktura kalkulacij se je z letom 2007 nekoliko spremenila oziroma se je prilagodila, glede na vedno večje zahteve po členitvi lastne cene posameznega izdelka na variabilne in na fiksne stroške. Prvi sklop kalkulacije so variabilni stroški, to so:

• izdelavni material, • provizija, transport, stroški plačil (stroški prodaje), • plače proizvodnih delavcev, • stroški orodij, • stroški električne energije, • stroški vodenja – mojstri.

Drugi del pa predstavljajo naslednji fiksni stroški: • stroški amortizacije, • fiksni stroški režije delovnega mesta, • stroški razvoja.

Tretji, zadnji del pa predstavlja splošna režija. Variabilni stroški –Izdelavni material To je najpomembnejša postavka v strukturi lastne cene izdelka, saj v povprečju predstavlja že blizu 60 (šestdeset) % lastne cene. Vrednost materiala se izračuna s pomočjo materialnih kosovnic, v kateri so navedeni vsi potrebni materiali za izdelavo nekega izdelka. Cene materialov vsebujejo poleg nabavnih cen tudi stroške transporta in carin, v kolikor je pariteta tako dogovorjena oz. v kolikor jih je potrebno plačati. Stroški izdelavnega materiala pa zajemajo tudi stroške storitev pri kooperantih, kamor se pošlje posamezen material ali polizdelek na dodelavo oz. izboljšanje. Tako izračunani izdelavni material se poveča še za določen odstotek, ki zajema stroške izmeta (osnova je poročilo oddelka Kakovosti), stroške financiranja zalog – izračunajo se dnevi vezave, ki se jih obrestuje po obrestni meri za kredite. Variabilni stroški – Provizija, stroški transporta, stroški plačil Ta kategorija vsebuje torej tri postavke, na katere ima vpliv prodaja in sicer:

• provizija, ki se plačuje nekaterim posrednikom (v % na vrednost posla), • stroški transporta, ki so odvisni na eni strani od dogovorjene paritete, na

drugi strani pa od velikosti pošiljke (izračuna se razmerje med povprečnim stroškom transporta in povprečno vrednostjo fakture),



• stroški plačil, ki so odvisni od plačilnega roka. Variabilni stroški – Plače proizvodnih delavcev Strošek plač proizvodnih delavcev v kalkulaciji se izračuna tako, da se normativni izdelavni čas delavca, ki ga predpiše tehnolog v izdelavnem postopku pri posamezni delovni operaciji, v kateri je določena tudi kategorija dela, pomnoži s ceno efektivne delovne ure. Plača zajema vse izdatke, ki jih podjetje:

• plača delavcu: njegova osnovna plača, razni dodatki – za preseg norme oz. skupinska stimulacija, dodatek za minulo delo, izmenski dodatek, dodatki za nedeljsko oz. nočno delo, dodatki za pogoje dela,…, strošek prevoza na delo in iz dela, strošek za malico, regres za letni dopust, božičnica in 13. (trinajsta) plača – v kolikor jo podjetje izplača.

• plača za delavca: zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, davki.

Za izračun cene efektivne delovne ure, pa je potrebno poleg celotnega stroška delavca izračunati tudi efektivno število delovnih ur za delavca. To pomeni, da je potrebno razpoložljivi delovni čas delavca korigirati z izkoristkom delovnega časa. Izkoristek delovnega časa, zmanjšuje razpoložljiv delovni čas delavca za vse čase, ki jih delavec ne porabi za produktivno oz. efektivno delo, pa so vendarle strošek podjetja. Mednje se prištevajo: boleznine do 30 (trideset) dni, dopusti, prazniki, časi za malice, pripravljalno zaključni časi, čakanja zaradi okvar ali pomanjkanja materialov. Izkoristek pa se povečuje v primerih, ko delavec presega normo. Ob upoštevanju vseh navedenih kategorij, se izračuna cena efektivne ure proizvodnega delavca in sicer za vsako grupo dela posebej. Variabilni stroški – Stroški orodij Orodja so pripomočki ali priprave, ki se jih namesti na stroje in so nujno potrebni za izdelavo posameznega polizdelka. Njihova vrednost je nabavna oz. izdelavna vrednost – podatek tehnolog pridobi iz Poslovne enote komponente in orodja. V kalkulacijah se upošteva samo orodja z vrednostjo 2,000 € ali več, cenejša orodja pa samo, če je obraba na kos draga (stružni noži) ali nastopajo za specifičnega kupca ob majhnih količinah izdelkov. Strošek orodij se izračunava kot strošek odpisa določene vrednosti na kos izdelka. Pri odpisovanju se upoštevata dva vidika. Prvi vidik je maksimalen možen odpis glede na zmogljivost posameznega orodja, v kolikor gre za polizdelek veliko-serijske proizvodnje, ki je standarden in vstopa v številne končne izdelke. Pri tem je odpis različen in je odvisen od vrednosti in vrste orodja (npr. dvoredno orodje za štancanje listov zdrži osemdeset (80) mio odrezov, kokile za brizganje plastike 800,000 brizgov,..). Drugi vidik pa so posebne zahteve kupcev, zaradi katerih je potrebno posamezni polizdelek prilagoditi tem posebnim zahtevam in zato se tak polizdelek lahko izdeluje samo za enega kupca. Tako je orodje namenjeno izdelavi manjše količine polizdelkov in se na take količine mora odpisati, zato je posledično odpis na kos polizdelka temu primerno višji. Orodje se odpiše v 3 (treh) letih, glede na predvidene letne količine izdelanih polizdelkov oziroma preje kot v 3 (treh) letih, v kolikor gre za proizvodnjo polizdelka, ki se ga izdeluje v tako velikih količinah, da presega fizične zmožnosti posameznega



orodja. Velikokrat se pojavlja vprašanje, zakaj se morajo orodja odpisati v 3 (treh) letih, čeprav so zaradi manjših izdelanih količin še vedno uporabna. Dejstvo je, da se življenjski cikel izdelka skrajšuje, kar pomeni, da se želje kupcev spreminjajo vedno hitreje in je potrebno, da se sorazmerno visoki stroški orodij tudi povrnejo. Variabilni stroški – Strošek električne energije Ta strošek zajema porabo električne energije na vseh strojih, ki so potrebni za izdelavo nekega izdelka. Za vsak stroj se določi količina porabe kilovatnih ur, na dejansko uro dela stroja. Porabo na posameznem stroju se pomnoži z izdelavnim časom in s ceno energije, da se dobi strošek na enoto. Cena električne energije vsebuje vse dajatve, ki jih podjetje mora plačati elektroenergetskemu podjetju – to so poleg stroškov porabe električne energije tudi strošek omrežnega sistema. Variabilni stroški – Stroški neposrednega vodenja - mojstri V tem delu so zajeti stroški urejevalcev in skrbnikov materiala. Le ti pripadajo točno določenemu stroškovnemu mestu, zato se stroški, ki nastajajo v povezavi s temi delavci (plače, stroški izobraževanja, pisarniški material,…) obremenijo na vsa TEDM, ki spadajo pod to STM in sicer po deležu izdelavnih ur. Postopek izdelave je takšen, da se stroške po posameznih STM zbere iz računovodskih evidenc. Število teh delavcev se dobi iz kadrovskih evidenc, delno pa podatke posredujejo in tudi korigirajo vodje proizvodnih oddelkov. Urna postavka pa se izračuna tako, da se te vrednosti delijo s planiranimi količinami izdelavnih ur po posameznih TEDM, ki vstopajo v ta STM. Ta del stroškov je variabilen, kar pomeni, da je npr. z uvedbo dodatne izmene, potrebno zaposliti dodatne urejevalce in skrbnike materiala – torej skupni strošek se poveča, na enoto pa v nekih mejah ostanejo stroški nespremenjeni. Variabilni stroški – Ostali stroški Med ostale variabilne stroške prištevamo naslednje stroške:

• stroške zaščitnih sredstev za delavce v proizvodnji, • stroške drobnega inventarja (razni noži, brusne plošče,…), • del stroškov vzdrževanja, predvsem tisti del, ki se nanaša na material in

storitve za vzdrževanje. Fiksni stroški – Stroški amortizacije Za potrebe kalkuliranja polne lastne cene izdelkov je vsebinsko strošek amortizacije nekoliko drugačen od stroška, ki se ga obračunava za potrebe oblikovanja poslovnega izida. Pri izračunavanju polnih lastnih cen se kot osnova za izračun amortizacije vzame stvarna ekonomska vrednost osnovnega sredstva, ki je praviloma večja od njihove neodpisane (knjigovodske) vrednosti. Vrednost novega osnovnega sredstva se v podjetju izračuna tako, da se k nakupni ceni stroja prištejejo še stroški transporta, zavarovanja, carine. Ker pa se na trgu pojavljajo čedalje bolj produktivni stroji, katerih nabavne vrednosti so enake ali pa celo nižje v primerjavi s podobnimi stroji v preteklosti, je potrebno z vsako nabavo osnovnega sredstva preveriti tudi ali so vrednosti že obstoječih osnovnih sredstev usklajene z njihovo produktivnostjo in s cenovnimi kategorijami, ki veljajo na trgu. Vrednosti vseh strojev enkrat letno pregledajo tudi v tehnologiji in se po potrebi tudi uskladijo glede na zgoraj navedene razloge. Za izračun stroška amortizacije, pa ni pomembna le vrednost osnovnega sredstva, temveč tudi število ur odpisa. Najbolj



pogosto se stroji odpisujejo na 30,000 NU – to velja za vse stroje, ki redno delajo v 2 (dveh) izmenah. Opremo, ki stalno dela v 3 (treh) izmenah in tehnološko počasi zastarevajo se odpisuje na 35,000 NU. S 25,000 NU se odpisuje opremo, ki dela v 2 (dveh) izmenah in tehnološko hitreje zastareva. Oprema, ki je bila kupljena za specifične potrebe pa se odpisuje na manjše število NU – ponavadi se upošteva predvidene NU v nekem obdobju. Na podlagi vrednosti stroja oziroma TEDM-ja in števila ur odpisa, se izračuna strošek amortizacije na uro. Tej urni postavki se prišteje tudi strošek amortizacije prostora na katerem stroj stoji, skupaj z vsemi potrebnimi delovnimi, odlagalnimi in delno tudi transportnimi površinami, ki so potrebne za nemoteno delovanje TEDM. Vse podatke za izračun amortizacije se posredujejo iz tehnologije. Fiksni stroški – režija delovnega mesta (RDM) RDM vsebuje sledeče stroške:

• stroške, ki se navezujejo na delavce in se jih vkalkulira v povezavi z NU delavca : tehnologija, fiksna proizvodna režija (brez urejevalcev in skrbnikov materiala), plan in kontrola.

• stroške, ki se navezujejo na stroj in se jih vkalkulira v povezavi z NU stroja: del stroškov vzdrževanja – predvsem tisti del stroškov, ki se nanaša na zaposlene v vzdrževanju in stroški ogrevanja, razsvetljave.

A1 Stroški tehnologije Iz tehnologije se pridobi seznam TEDM , ki vsebuje podatke o odgovornih tehnologih za vsako TEDM. Nato se iz R4 zberejo stroški za STM tehnologije in se izračuna povprečen strošek tehnologa, ki se ga nato deli z ustreznim številom NU iz plana za vsa TEDM, za katera posamezen tehnolog odgovarja. Urna postavka se med tehnologi razlikuje, odvisna pa je od števila po planu predvidenih NU po posameznih TEDM. Tej urni postavki pa se prištejejo tudi stroški vodij, ki se obremenijo na vsa TEDM, za katera posamezen vodja odgovarja. Prištejejo pa se tudi stroški tistih zaposlenih v tehnologiji, ki nimajo neposredne odgovornosti za posamezna TEDM – ti pa se razporedijo na vse planirane NU. A2 Stroški fiksne proizvodne režije Ta strošek zajema režijske stroške vseh zaposlenih režijcev na proizvodnih STM razen urejevalcev in skrbnikov materiala. Podatke o številu zaposlenih se vzame iz kadrovske evidence in se uskladijo z vodji. Strošek pa se enakomerno razporedi na predvidene NU posamezne skupine STM. A3 Plan Stroške R4 (posebna vrsta stroškov, ki jih ustvarijo režijski delavci) na STM plana, se enakomerno porazdeli na vse predvidene NU. A4 Kontrola Vse stroške R4 na STM kontrole se zbere in računovodskih evidenc in se jih razdeli po ključih, ki veljajo za profitne centre. Nato pa se zneske posameznega profitnega centra razdeli po planiranih urah posameznih TEDM. B1 Stroški vzdrževanja Urni strošek vzdrževanja stroja se izračuna tako, da se vrednost novega stroja deli s 120,000 NU oz. 25 (petindvajset) % amortizacije. Pri nabavi stare opreme pa je



potrebno vrednost nove oceniti. Potem se izračunane vrednosti primerjajo s stroški na STM vzdrževanja in kontih, ki so namenjena vzdrževanju (material in storitve za vzdrževanje) in se jih sorazmerni del že preje odtegne med variabilne stroške, ostalo pa se razvrsti med fiksne stroške. B2 Stroški razsvetljave in ogrevanja Strošek razsvetljave in ogrevanja se porazdeljuje glede na površino. Izračuna se povprečna poraba kilovatnih ur za razsvetljavo na m2, ki se potem vrednotijo glede na površino posameznega TEDM. Stroški ogrevanja se izračunajo prav tako na površino, z upoštevanjem različnih faktorjev ogrevanja za različne prostore (pisarna 1.0, proizvodnja 0.8, skladišča 0.5). Fiksni stroški – stroški razvoja Razvojne stroške (stroške R4 na STM razvoja, električna energija preizkuševališča) se razdeli na programe v razmerju števila delavcev, ki v razvoju delajo na posameznih programih. Strošek posameznega programa pa se nadalje deli glede na planirane količine po posameznih programih. Stroški razvoja za programe, ki še niso na trgu se prenesejo v splošno režijo. Splošna režija Kalkulacije upoštevajo bilančne podatke iz računovodstva in sicer ločeno po posameznih profitnih centrih. Za vsak posamezen profitni center, se na eni strani zberejo stroški po DIS2 iz kalkulacij, na drugi strani pa se vzamejo podatki o celotnih stroških istega profitnega centra iz računovodskih evidenc, zmanjšane za dobiček oz. povečane za izgubo. Razlika pa predstavlja skupno vrednost splošne režije, ki pa se med posameznimi profitnimi centri razlikuje. To splošno režijo pa se razdeli med izdelke posameznega profitnega centra po ključih. Trenutno je ključ tak, da se 40 (štirideset) % te vrednosti razdeli na vrednost izdelavnega materiala, 40 (štirideset) % na norma ure delavcev in 20 (dvajset) % na amortizacijo. (Vir: povzeto po Megušar, 2006, str. 4) V zgornjih odstavkih je zapisano, da je osnova za dobro kalkulacijo ažurnost in točnost materialnih kosovnic in izdelavnih postopkov nekega produkta. Druga pomembna lastnost pa je definitivno realna baza podatkov vnesenih v informacijski sistem. Na podlagi dejstev in zahtevanih podatkov je izdelana kalkulacija za produkt ECM z zunanjim rotorjem. Sledijo tri (3) tabele:

• tabela 21 prikazuje materialno kosovnico z LC posamezne pozicije, • tabela 22 prikazuje LC posamezne operacije, • tabela 23 je izračun kalkulacije.



Naziv Koli čina Cena Vred/kos

Dodatek na

material za zaloge, izmet,..

Skupaj material

Splošna režija

LC za posamezne materiale

STORITEV LAKIRANJE 1,0000 0,1712 0,1712 0,0111 0,1823 0,0421 0,2245OBROČ ROTORJA 1,0000 10,2200 10,2200 0,6643 10,8843 2,5143 13,3986PUŠA ROTORJA 1,0000 4,0300 4,0300 0,2620 4,2920 0,9914 5,2834MAGNET 24,0000 0,2675 6,4200 0,4173 6,8373 1,5794 8,4167GRED MOTORJA 1,0000 3,1800 3,1800 0,2067 3,3867 0,7823 4,1690LEPILO LOCTITE 326 (250ml) 0,4000 0,4052 0,1621 0,0105 0,1726 0,0399 0,2125AKTIVATOR LOCTITE N7649 (SPREJ-150m 0,0020 16,0500 0,0321 0,0021 0,0342 0,0079 0,0421ČISTILO LOCTITE 7061 (400ml) 0,0010 7,4800 0,0075 0,0005 0,0080 0,0018 0,0098LEPILO LOCTITE 638 (250ml) 0,5000 0,3931 0,1966 0,0128 0,2093 0,0484 0,2577RAZREDČILO ZA REAKTIVNE EPOKSI BARV 0,0750 2,0400 0,1530 0,0099 0,1629 0,0376 0,2006BARVA POKRIVNA EPOLOR ČR POLMAT S 0,0450 5,5100 0,2480 0,0161 0,2641 0,0610 0,3251BARVA POKRIVNA EPOLOR KOMP.B COLOR 0,0113 5,5100 0,0620 0,0040 0,0660 0,0152 0,0813STATOR 1,0000 26,0600 26,0600 1,6939 27,7539 6,4112 34,1651PUŠA STATORJA 1,0000 7,7300 7,7300 0,5025 8,2325 1,9017 10,1341VEZJE TISKANO 1,0000 0,5425 0,5425 0,0353 0,5778 0,1335 0,7112SONDA HALL SS41 HONEYWELL 2,0000 0,3518 0,7036 0,0457 0,7493 0,1731 0,9224VOTLICA IZOLIRANA A0,5-6ET PE-TE-ZE 4,0000 0,0099 0,0396 0,0026 0,0422 0,0097 0,0519VODNIK OLFLEX CLASSIC 115 CY No.113 0,3000 0,7762 0,2329 0,0151 0,2480 0,0573 0,3053SPAJKA BREZ SVINCA-ŽICA 0,5mm 0,0010 19,5800 0,0196 0,0013 0,0209 0,0048 0,0257LAK ELPEGUARD SL1306N PETERS 0,0015 14,0100 0,0210 0,0014 0,0224 0,0052 0,0276RAZREDČILO V1306N PETERS 0,0003 8,7000 0,0026 0,0002 0,0028 0,0006 0,0034PRIROBNICA 1,0000 0,1500 0,1500 0,0098 0,1598 0,0369 0,1967PODLOŽKA 6 DIN7980-A3F 4,0000 0,0042 0,0168 0,0011 0,0179 0,0041 0,0220VIJAK M6X12 DIN6912-8,8-B 4,0000 0,0809 0,3236 0,0210 0,3446 0,0796 0,4242TRAK IZOLIRNI 0,22X22-0,2 TRIVOLT. 0,0001 18,5700 0,0024 0,0002 0,0026 0,0006 0,0032CEVKA IZOLIRNA 7X0,5 N DIN IEC 684 0,0400 0,6800 0,0272 0,0018 0,0290 0,0067 0,0357VOTLICA IZOLIRANA A1,5-8ET PE-TE-ZE 2,0000 0,0095 0,0190 0,0012 0,0202 0,0047 0,0249LEPILO LOCTITE 638 (250ml) 1,0000 0,3931 0,3931 0,0256 0,4187 0,0967 0,5154LEPILO JET-MELT 3779TC QUADRACK 3M 0,0100 73,5300 0,7353 0,0478 0,7831 0,1809 0,9640LEŽAJ KROGLIČNI 6004 2ZR FAG 2,0000 1,9600 3,9200 0,2548 4,1748 0,9644 5,1392VSKOČNIK ZUNANJI 20X1,2 DIN471-B 2,0000 0,0376 0,0752 0,0049 0,0801 0,0185 0,0986PODLOŽKA VALOVITA 30X41X0,5X2,9 1,0000 0,1982 0,1982 0,0129 0,2111 0,0488 0,2598PODLOŽKA B4 DIN127-A3F 3,0000 0,0023 0,0069 0,0004 0,0073 0,0017 0,0090DISTANČNIK M4X8 MD 4170 MALI ELELKT 2,0000 0,1753 0,3506 0,0228 0,3734 0,0863 0,4596VEZJE TISKANO 1,0000 0,8805 0,8805 0,0572 0,9377 0,2166 1,1543SPONKA VRSTNA 12 X 2,5 mm 0,2500 0,4215 0,1054 0,0068 0,1122 0,0259 0,1381SPONKA MEB03001 SAURO 4,0000 0,1294 0,5176 0,0336 0,5512 0,1273 0,6786VIJAK ST3,9X9,5-F-H DIN ISO 7049-A 2,0000 0,0063 0,0126 0,0008 0,0134 0,0031 0,0165NALEPKA OZNAČEVALNA 1-6 755. 2,0000 0,0585 0,1170 0,0076 0,1246 0,0288 0,1534LIST IZOLACIJSKI 757. 1,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000SPAJKA BREZ SVINCA-ŽICA 0,5mm 0,0010 19,5800 0,0196 0,0013 0,0209 0,0048 0,0257LAK ELPEGUARD SL1306N PETERS 0,0015 14,0100 0,0210 0,0014 0,0224 0,0052 0,0276RAZREDČILO V1306N PETERS 0,0003 8,7000 0,0026 0,0002 0,0028 0,0006 0,0034VIJAK M4X8-H DIN EN ISO 7045-5,8-A2 2,0000 0,0066 0,0132 0,0009 0,0141 0,0032 0,0173DOZA RAZDELILNA 1,0000 1,8500 1,8500 0,1203 1,9703 0,4551 2,4254O-RING 78X3 N700 1,0000 0,1765 0,1765 0,0115 0,1880 0,0434 0,2314VIJAK M4X10-H DIN EN ISO 7045-5,8-A 2,0000 0,0125 0,0250 0,0016 0,0266 0,0062 0,0328POKROVČEK SLEPI M20X1,5 No.52006620 2,0000 0,0685 0,1370 0,0089 0,1459 0,0337 0,1796PODLOŽKA A 5,3 DIN6797-A3F 2,0000 0,0048 0,0096 0,0006 0,0102 0,0024 0,0126VIJAK M5X10-H DIN EN ISO 7045-5,8-A 1,0000 0,0097 0,0097 0,0006 0,0103 0,0024 0,0127NALEPKA (757.1.7XX) 1,0000 0,3100 0,3100 0,0202 0,3302 0,0763 0,4064NALEPKA 1,0000 0,2086 0,2086 0,0136 0,2222 0,0513 0,2735NALEPKA OZEMLJITVENA 1,0000 0,0384 0,0384 0,0025 0,0409 0,0094 0,0503VODNIK 0,34 BE (RADOX 155,HUBER+SUH 0,1200 0,2504 0,0300 0,0020 0,0320 0,0074 0,0394SPOJKA OČESNA 4,3x21RD 1,5mm2 1,0000 0,0270 0,0270 0,0018 0,0288 0,0066 0,0354VOTLICA IZOLIRANA A0,5-6ET PE-TE-ZE 2,0000 0,0099 0,0198 0,0013 0,0211 0,0049 0,0260VODNIK RADOX 125 - RX125 B 3G1 MM2 1,5000 4,6400 6,9600 0,4524 7,4124 1,7123 9,1247SPOJKA OČESNA 5,3x22MO 2,5mm2 IC EL 1,0000 0,0480 0,0480 0,0031 0,0511 0,0118 0,0629VOTLICA IZOLIRANA A1-8ET PE-TE-ZE 2,0000 0,0088 0,0176 0,0011 0,0187 0,0043 0,0231VOTLICA IZOLIRANA A1,5-8ET PE-TE-ZE 5,0000 0,0095 0,0475 0,0031 0,0506 0,0117 0,0623CEVKA IZOLIRNA SKRČLJIVA DERAY-IAKT 0,0500 5,7700 0,2885 0,0188 0,3073 0,0710 0,3782CEVKA IZOLIRNA SKRČLJIVA DERAY-3/16 0,1400 0,7344 0,1028 0,0067 0,1095 0,0253 0,1348VODNIK OLFLEX CLASSIC 115 CY No.113 1,5000 0,7762 1,1643 0,0757 1,2400 0,2864 1,5264VOTLICA IZOLIRANA A0,5-6ET PE-TE-ZE 8,0000 0,0099 0,0792 0,0051 0,0843 0,0195 0,1038VOTLICA IZOLIRANA A1-8ET PE-TE-ZE 2,0000 0,0088 0,0176 0,0011 0,0187 0,0043 0,0231CEVKA IZOLIRNA SKRČLJIVA DERAY-1/8" 0,1400 0,5926 0,0830 0,0054 0,0884 0,0204 0,1088UVODNICA SKINTOP M20X1,5 No.5311102 2,0000 0,4000 0,8000 0,0520 0,8520 0,1968 1,0488ŠKATLA 180X180X220 IE11 2KŠ 7MM 1,0000 0,2166 0,2166 0,0141 0,2307 0,0533 0,2840PALETA 750X1150 0,0210 5,0100 0,1052 0,0068 0,1120 0,0259 0,1379FOLIJA 430X600X0,09 WINWRAP MIPRO 0,0105 3,7600 0,0393 0,0026 0,0418 0,0097 0,0515NALEPKA 0,0420 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000PAPIR LASERSKI A4 (2 NALEPKI NA ENI 0,0210 0,1189 0,0025 0,0002 0,0027 0,0006 0,0033NALEPKA 1,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000NALEPKA RAČUNALNIŠKA 74X105 CETIS 1,0000 0,0346 0,0346 0,0022 0,0368 0,0085 0,0454TRAK LEPILNI 50 Z NAPISOM DOMEL 0,8000 0,0189 0,0151 0,0010 0,0161 0,0037 0,0198PENA KOMP.A STANDARD (70kg) EMA 0,1415 5,8500 0,8277 0,0538 0,8815 0,2036 1,0851PENA KOMP.B INSTAFILL (58kg) EMA 0,1242 5,8500 0,7266 0,0472 0,7738 0,1787 0,9525FOLIJA SPEEDYPACKER TM 47 SREBRNA E 2,3550 0,1909 0,4496 0,0292 0,4788 0,1106 0,5894RAZREDČILO SPEEDYPACKER (5L) EMA 0,0010 66,2800 0,0669 0,0044 0,0713 0,0165 0,0878LEPILO LOCTITE 638 (250ml) 0,1000 0,3931 0,0393 0,0026 0,0419 0,0097 0,0515SPAJKA BREZ SVINCA-ŽICA 1mm 0,2000 19,5700 3,9140 0,2544 4,1684 0,9629 5,1313SKUPAJ MATERIAL : Za kos 87,0294 5,6569 92,6863 21,4105 114,0969

Tabela 21: Materialna kosovnica

Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 81

Tabela 22: LC

posamezne operacije

Tekst operacije Ure delavec Ure stroj Plača Energija Ost.mat.str-var. Ostali variab.str. Amortizacija Fiks.rež.str. Dis2Splošna

režijaLC posamezne

operacijeMOTOR 1.NATISNITI PRVI LEŽAJ NA OS M 0,1000 0,1000 1,0124 0,0217 0,1896 0,0484 0,3297 4,3152 5,9170 1,6300 7,5470MONTAŽA DOZE: 0,0500 0,0500 0,5062 0,0109 0,0948 0,0242 0,1649 2,1576 2,9585 0,8150 3,7735PAKIRANJE. 0,0300 0,0300 0,3072 0,0065 0,0569 0,0145 0,0989 1,2946 1,7786 0,4890 2,2676

0,1800 0,1800 1,8258 0,0391 0,3413 0,0871 0,5935 7,7674 10,6541 2,9340 13,5881ROTORSESTAVA ROTORJA: 0,2000 0,2000 2,0248 0,0434 0,3792 0,0968 0,6594 8,6304 11,8340 3,2600 15,0940LAKIRANJE Z BARVO POKRIVNO EPO 0,0200 0,0200 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,3260 0,3260

0,2200 0,2200 2,0248 0,0434 0,3792 0,0968 0,6594 8,6304 11,8340 3,5860 15,4200STATOR1. LEPLJENJE PUŠE V PAKET STAT 0,1000 0,1000 1,0124 0,0217 0,1896 0,0484 0,3297 4,3152 5,9170 1,6300 7,5470

0,1000 0,1000 1,0124 0,0217 0,1896 0,0484 0,3297 4,3152 5,9170 1,6300 7,5470NOSILEC SONDE 1. KRAJŠANJE PRIKLJUČNIH NOGIC 0,2077 0,2077 2,1146 0,0451 0,3938 0,1005 0,6847 8,9620 12,3007 3,3852 15,6860

0,2077 0,2077 2,1146 0,0451 0,3938 0,1005 0,6847 8,9620 12,3007 3,3852 15,6860VEZJE PRIKLJU ČNO RAZREZ SPONKE VRSTNE NA TRI BL 0,0865 0,0865 0,8811 0,0188 0,1641 0,0419 0,2853 3,7342 5,1253 1,4105 6,5358

0,0865 0,0865 0,8811 0,0188 0,1641 0,0419 0,2853 3,7342 5,1253 1,4105 6,5358VODNIK OZEMLJITVENI 1. RAZREZ VODNIKA, SNETJE IZOL 0,0500 0,0500 0,4662 0,0109 0,0948 0,0242 0,1649 2,1576 2,9185 0,8150 3,7335

0,0500 0,0500 0,4662 0,0109 0,0948 0,0242 0,1649 2,1576 2,9185 0,8150 3,7335VODNIK N 1. RAZREZ KABLA NA DOLŽINO 150 0,1000 0,1000 1,0124 0,0217 0,1896 0,0484 0,3297 4,3152 5,9170 1,6300 7,5470

0,1000 0,1000 1,0124 0,0217 0,1896 0,0484 0,3297 4,3152 5,9170 1,6300 7,5470VODNIK H 1. RAZREZ VODNIKA NA MERO 1500 0,1000 0,1000 0,9323 0,0217 0,1896 0,0484 0,3297 4,3152 5,8369 1,6300 7,4669

0,1000 0,1000 0,9323 0,0217 0,1896 0,0484 0,3297 4,3152 5,8369 1,6300 7,46691,0442 1,0442 10,2696 0,2223 1,9419 0,4957 3,3769 44,1971 60,5034 17,0208 77,5242

Univerza v M


Magistrsko delo

Dam

jan Mohorič:

Razvoj in na



stran 82

Tabela 23: Izra

čun predkalkulacije izdelka

Firma - izdelek:

Naročil: Izdelala: v EUR

757.3.xxx92,904 1,04422 10,270 0,000 0,222 1,942 0,496 105,833 3,377 44,197 0,000 153,407 38,482 191,889

LC je brez dobička.

V kalkulaciji je upoštevana cena za baker 6500 $ in cena za aluminij 2500 $ za tono (pri menjalnem razmerju € / $ = 1 : 1,25 )

757.3.xxx

Damjan Mohorič

Kalkulacije so izračunane na podlagi trenutno veljevnih izdelavnih postopkov in materialnih kosovnic v SAP-u.

OPOMBE:

Izdelavni čas delavca NU/kom

Elektr. energ.

Vodenje - urejevalci

Ostali variabilni stroški

SKUPAJ VARIABILNI

STROŠKI

Stroški razvoja so vključeni v

fiksni RDM

DATUM: november, 2007

Splošna režija

LC I

KALKULACIJA

OpombeKodaProvizija, transport, str.plačil

Režija DM - fiksni

stroškiDIS II

Stroški orodij

MaterialPlače proizv. delo

Amort. OS



Pozicija Cena (€) % glede na LC % ABC ABCMaterial 92,904 48,42 48,42 ARežija delovnega mesta 44,197 23,03 71,45 ASplošna režija 38,482 20,05 91,50 BPlače proizvodno delo 10,270 5,35 96,85 BAmortizacija osnovnih sredstev 3,377 1,76 98,61 CVodenje - urejevalci 1,942 1,01 99,63 COstali variabilni stroški 0,496 0,26 99,88 CElektrična energija 0,222 0,12 100,00 CSkupaj: 191,890

Tabela 24: ABC analiza tabelarično

Materia

l

Režija

delov

nega m

esta

Splošna r

ežija

Plače

pro

izvod

no delo

Amor

tizac

ija osn

ovnih

sreds

tev

Vodenje

- ure

jevalc

i

Ostali v

ariab

ilni s

trošk

i

Električn

a energ

ija

% stroškov lastne cene

0102030405060708090

100

%

ABC analiza predkalkulacije

% stroškov lastne cene

Slika 46: ABC analiza predkalkulacije Za objektiven pregled parametrov po njihovi pomembnosti se zelo pogosto uporablja ABC analiza. Načelo ABC analize sloni na razmišljanju, ki ga je ekonomist in sociolog Vilfredo Pareto zapisal takole: 80% bogastva neke nacije se nahaja v rokah 20% njenega prebivalstva. V praksi se je pokazalo, da lahko stroške nekega proizvoda ali storitve razčlenimo po naslednjem vzorcu:

• 5%, tako imenovani A deli, povzročajo 75% stroškov, • 20%, tako imenovani B deli, povzročajo 20% stroškov, • 75 % , tako imenovani C deli, povzročajo 5% stroškov.

(Vir: Čuš, 2006, str. 113) Iz grafa (slika 46) se natančno vidi, kateri so glavni deli proizvoda oz. kaj nam povzroča največji delež s strukturi lastne cene.



5.10 NAROČILO STROJEV, ORODIJ, NAPRAV IN KONTROLNE OPREME TER NAROČILO MATERIALOV IN POLIZDELKOV Teoreti čna razlaga Potrebna orodja za proizvodnjo izdelkov so določena v tehnološki dokumentaciji. Vsa nova orodja naročajo tehnologi proizvodnje. Potrebna merila in merilni pripomočki za proizvodnjo morajo biti določena že v razvojni in tehnološki dokumentaciji, v kateri projektanti, konstrukterji in tehnologi projektirajo celoten proizvodni proces in istočasno določijo, kako in s čim se bo nadziral - kontroliral ta proces. Vodja projekta je odgovoren, da se za izdelavo vzorcev iz orodij naroči vse manjkajoče materiale, razen materialov za preskus orodij, ki jih naroči vodja razvoja procesa. V primeru, da sestavni del izdeluje zunanji izvajalec in je za to potrebna izdelava orodja, je potrebno naročiti orodje pri dobavitelju sestavnih delov. Vodja razvojnega projekta je odgovoren, da se v nabavi naroči izdelava orodja. Vsa naročila morajo biti usklajena z rezultati FMEA procesa. Ko so vzorci dobavljeni, na podlagi meritev iz mehanskega laboratorija, vodja razvojnega projekta potrdi ali zavrne prve vzorce dobaviteljem. V primeru, da vzorci niso ustrezni, se vodja razvojnega projekta z dobaviteljem dogovori o spremembah in novem vzorčenju. Vodja razvojnega projekta pa se dogovori tudi z vodjo razvoja procesa za rok za izdelavo tehnološke in poskusne serije, z oddelkom nabave pa uskladi naročilo materiala pri dobaviteljih. Akcija Naročilo strojev, orodij, naprav in kontrolne opreme V nadaljevanju so predvidene investicije v posamezne sklope ECM z zunanjim rotorjem.

Naziv orodja Koli čina (kos) Cena (€) Datum naro čila Enognezdna kokila za obroč rotorja

1 10.000 Po točki 25*

Obrezilno orodje 1 5.000 Po točki 25* Naprava za lepljenje magnetov 1 50.000 Po točki 25* Hidravlična stiskalnica 10t 1 25.000 Po točki 25* Hidravlična stiskalnica 3t 1 15.000 Po točki 25* Merilna kontrolna oprema 1 10.000 Po točki 25* Delovna oprema (mize, Al vodila) 3 24.000 Po točki 25* Montažna orodja 3 30.000 Po točki 25* Embalaža (zaboji, notranji vložki) 100 5.000 Po točki 25*

Skupaj: 174.000 €

Tabela 25: Investicije - Rotor

Naziv orodja Koli čina (kos) Cena (€) Datum naro čila Enognezdna kokila za čelno izolacijo

1 7.000 Po točki 25*

Enognezdna kokila za prirobnico 1 7.500 Po točki 25* Obrezilno orodje 1 5.000 Po točki 25* Rezilno orodje za list statorski 1 65.000 Po točki 25* Navijalni stroj 1 250.000 Po točki 25*



Merilni aparat za medovojni stik 1 25.000 Po točki 25* Merilni aparat za VN preskus 1 2.500 Po točki 25* Hidravlična stiskalnica 10 t 1 25.000 Po točki 25* Merilna oprema (tribor) 1 10.000 Po točki 25* Delovna oprema (mize, Al vodila) 5 40.000 Po točki 25* Montažna orodja 5 50.000 Po točki 25* Embalaža (zaboji, notranji vložki) 100 5.000 Po točki 25*

Skupaj: 492.000 €

Tabela 26: Investicije - Stator

Naziv orodja Koli čina (kos) Cena (€) Datum naro čila Montažni trak 1 10.000 Po točki 25* Pnevmatska stiskalnica 1 2.000 Po točki 25* Merilna oprema - zračne karakteristike

1 25.000 Po točki 25*

Merilna oprema – električni parametri

1 25.000 Po točki 25*

Merilna oprema (merilni instrumenti)

1 20.000 Po točki 25*

Delovna oprema (mize, Al vodila) 5 40.000 Po točki 25* Montažna orodja 5 50.000 Po točki 25* Embalaža (zaboji, notranji vložki) 50 2.500 Po točki 25*

Skupaj: 174.500 €

Tabela 27: Investicije - Motor

Naziv Ocena investicij Rotor 174.000 € Stator 492.000 € Motor 174.500 € Vrednost celotne investicije skupaj: 840.500 €

Tabela 28: Predvidene investicije v ECM z zunanjim rotorjem

Po točki 25*: Pri Mejniku III je točka 25, kjer se projekt odobri ali zavrne. Če je projekt odobren, potem naročilo strojev, orodij, merilne opreme ni problematično. Naročilo materialov in polizdelkov Namen naročila materialov in polizdelkov je, da se lahko preskusi delovanje strojev, orodij, naprav in kontrolne opreme. Za zagotovitev materialov sta odgovorna vodja projekta in vodja razvoja procesa. Bistvo je, da v samem začetku s pomočjo nabavnega področja dobita ustreznega, kakovostnega dobavitelja. Iz lastnih izkušenj vem, da je kakovosten vhodni material zelo pomemben dejavnik za zagotavljanje kakovostnega delovnega procesa.



5.11 POTRDITEV VZORCEV MATERIALOV IN POLIZDELKOV TE R PREVZEM STROJEV, ORODIJ, NAPRAV, KONTROLNE OPREME IN ŠOLANJE DELAVCEV (KT 5) Teoreti čna razlaga Prejete vzorce materialov in polizdelkov je treba pregledati glede na postavljene zahteve ob njihovem naročilu, glede na standarde kakovosti in napisati zapisnik o potrditvi vzorcev. Za proizvodno opremo, ki jo dobavi zunanji proizvajalec je treba opraviti predprevzem še pri njem, in že tam preveriti funkcionalnost opreme in njeno ustreznost glede zahtev postavljenih v pogodbi. Po možnosti je treba izvesti tudi meritve zanesljivosti procesov za najbolj kritične karakteristike na izdelku. V času predprevzema se izvaja tudi šolanje mojstrov in vzdrževalcev opreme. Končni prevzem opreme se izvaja potem, ko je oprema postavljena v dejansko okolje. Tu se nadaljuje s šolanjem vzdrževalcev in mojstrov. Za prevzem opreme je treba izvesti meritve zanesljivosti procesov in preveriti dosežene karakteristike na izdelku in opremi, ki so bili določeni pri naročilu opreme O prevzemu opreme in šolanju je treba napraviti zapisnik. Osnova za prevzem orodij za polizdelke je snemanje sposobnosti procesa. Akcija Potrditev vzorcev materialov in polizdelkov Dejansko je zelo pomembno, da se prejete vzorce in materiale ustrezno preveri. Kakšne meritve se izvajajo je odvisno od zahtevnosti polizdelka (mehanske meritve, kemične analize,…). Najbolj pomembno je, da se ugotovi ali je izbrani dobavitelj sposoben zagotoviti zanesljiv, ponovljiv in kakovostno ustrezen delovni proces. Meritve se morajo izvajati v zato namenjenih, ustreznih in akreditiranih laboratorijih. Prevzem strojev, orodij, naprav, kontrolne opreme in šolanje delavce Pomembno je, da se osnovna sredstva prevzamejo na sledeč način:

• predprevzem pri proizvajalcu, • prevzem v domačem podjetju.

Pri proizvajalcu lahko že v začetku ugotovimo nepravilnosti, slabo delovanje, nekakovostni vgradni deli, itd. Pri predprevzemu je pomembno, da npr. na stroju ugotovimo napake, ki jih je potrebno odpraviti preden stroj pripeljemo v domače podjetje. Predprevzem in prevzem stroja izvajamo s skupino strokovnih delavcev, ki bodo v praksi stroj tudi uporabljali (mojstri, tehnologi). 5.12 IZDELAVA VZORCEV IZ ORODIJ Teoreti čna razlaga Na podlagi dokumentacije za izdelavo vzorca v prototipni delavnici sestavijo vzorce. Sestavni deli teh vzorcev morajo biti izdelani iz serijskih orodij. Za izdelavo vzorcev iz orodij je odgovoren vodja projekta. Akcija Namen te točke je, da s pomočjo prototipnih delavcev sestavimo končni produkt. Sestavni deli končnega produkta morajo biti obvezno narejeni iz serijskih orodij.



5.13 TESTIRANJE VZORCEV Teoreti čna razlaga Vodja projekta, odgovorni konstrukter oziroma projektant določi meritve za preskus vzorcev. Pri proceduri a in b1 upošteva planirane preskuse. Razvojni laboratorij v skladu s standardi izvede aerodinamične in električne meritve, preskusni laboratorij pa izvede preskušanja življenjske dobe in drugih posebnih preskusov. Izdelani in preverjeni vzorci se prevzamejo in oddajo v skladišče gotovih izdelkov. Akcija Narejene vzorce iz serijskih orodij je potrebno testirati. Ker gre za elektromotor, se izvajajo sledeče meritve:

• aerodinamične meritve, • električne meritve, • meritve življenjske dobe.

Skušamo dobiti tudi razlike med prototipom in izdelkom iz serijskih orodij. Namen testiranja vzorce je, da preverimo ali smo dobili dober, zanesljiv in kakovostno pričakovan končni produkt. 5.14 OVERITEV VZORCEV IZ ORODIJ Teoreti čna razlaga Overitev vzorcev iz orodij izvede vodja razvoja na podlagi analize rezultatov meritev predvidenih v dokumentu Plan nadzora, ki jo izdela vodja projekta oziroma odgovorni konstrukter. O načinu prevzema prvih vzorcev se s kupcem dogovori prodaja in o tem odgovorni obvesti vodjo razvojnega projekta. Ko kupec prve vzorce potrdi, en izvod potrditve arhivira prodaja, en izvod pa vodja razvojnega projekta. Akcija Na podlagi meritev razvojna ekipa pripravi gradivo, v katerem so zajete vse specifikacije motorja. Gradivo se potem odda prodajnemu področju, ki se s kupcem dogovori o prevzemu prvih vzorcev. Potrjen vzorec od kupca je znak za začetek redne proizvodnje. 5.15 TEHNOLOŠKA SERIJA Teoreti čna razlaga Namen tehnološke serije je, da se pred poskusno serijo odpravijo vse morebitne napake neprimernih delovnih sredstev in neustreznega tehnološkega procesa. Vodja razvoja procesa, ki skliče informativni sestanek pred tehnološko serijo. V skupini, ki spremlja proces tehnološke serije, morajo biti zastopani: odgovorni konstrukter, vodja procesa, odgovorni tehnolog (procedura b2), vodja končne kontrole, vodja montaže, po potrebi pa tudi drugi in vse tiste strokovne službe, kot pri redni proizvodnji. TPP in oddelki kakovosti izvajajo snemanje zanesljivosti procesa. Na podlagi snemanj tehnologi ugotovijo ustreznost procesov glede na tolerance. Vodja razvoja procesa izdela zapisnik, v katerem navede vsa odstopanja in potrebe po spremembi razvojne dokumentacije, orodij, priprav in tehnoloških ali kontrolnih postopkov. Konstrukter oziroma odgovorni tehnolog v sodelovanju z



vodjem razvojnega projekta oziroma vodjem razvoja procesa ustrezno spremeni razvojno oziroma tehnološko dokumentacijo glede na Zapisnik o tehnološki seriji. Akcija Tehnološko serijo naredimo zato, da se še zadnjič preveri stanje na strojih, orodjih, napravah in primernosti kontrolne opreme. Vidimo tudi, ali so vsi zaposleni usposobljeni, za prenos izdelka v redno proizvodnjo. Tehnološko serijo opravijo v teoretični razlagi navedeni delavci. Najbolj pomembno je, da se vsa odstopanja ustrezno zabeležijo in da se neskladnosti tudi odpravijo. 5.16 OVERITEV TEHNOLOGIJE (KT 6) Teoreti čna razlaga Na podlagi izdelkov tehnološke serije in izkušenj pri delu se oceni primernost tehnologije in se izvedejo morebitne potrebne spremembe na napravah. Vodja razvoja procesa izdela zapisnik o overitvi tehnologije in pripravi dokument Rezultati snemanja procesov. Oboje overi vodja tehnologije. Overitev tehnološke serije izvede vodja razvoja na podlagi rezultatov meritev definiranih v Plan nadzora in priloženih dokumentov, ki jih zbere vodja projekta. Akcija Tehnološka serija nam prinese končne rezultate. Na podlagi izkušenj pri delu izvedemo vse potrebne aktivnosti v smeri izboljšanja delovnega procesa. 5.17 FAZNO POROČILO – ZA POSKUSNO SERIJO (MEJNIK IV) Teoreti čna razlaga Fazno poročilo je seznam vseh izvedenih predpisanih korakov razvoja izdelka in razvoja procesa za izdelavo izdelkov. Izpolnita ga vodja projekta in vodja razvoja procesa, odobri pa naročnik projekta. Akcija Namen aktivnosti je, da se preveri ali smo res izvedli vsa odstopanja in zapisane naloge. 5.18 POSKUSNA SERIJA Teoreti čna razlaga Ko so narejeni morebitni popravki dokumentacije in orodij po tehnološki seriji področje prodaje v oddelku operativna priprava proizvodnje (OPP) naroči izdelavo poskusne serije. OPP izda operativno-delovno dokumentacijo na osnovi razvojno-tehnološke dokumentacije. Vodja proizvodnje obvesti vodjo projekta o začetku poskusne serije, ta pa je dolžan, da skliče informativni sestanek pred poskusno serijo. V skupini, ki spremlja proces poskusne serije, morajo biti zastopani: vodja projekta, odgovorni konstrukter, odgovorni tehnolog, vodja končne kontrole, vodja montaže, po potrebi pa tudi drugi in vse ustrezne strokovne službe (kot pri redni proizvodnji). Vodja razvoja procesa izdela Zapisnik o poskusni seriji iz katerega je razvidno kje je potrebno izboljšati proces oziroma spremeniti dokumentacijo. Na podlagi zapisnika konstrukter oziroma tehnolog v sodelovanju z vodjem razvojnega



projekta in vodjem razvoja procesa ustrezno spremeni razvojno oziroma tehnološko dokumentacijo. Akcija S poskusno serijo se preveri ali smo odpravili vse napake, ki so bile odkrite pri tehnološki seriji. Pri poskusni seriji se večja pozornost mora nameniti tudi razvojni in tehnološki dokumentaciji. Vse odkrite nepravilnosti se morajo uskladiti na relaciji razvoj - tehnologija - proizvodnja. 5.19 VALIDACIJA (KT 7) Teoreti čna razlaga Validacija je preskušanje izdelka v pogojih obratovanja v uporabi, ki naj bi zagotovila, da je izdelek v skladu z uporabnikovimi potrebami oziroma zahtevami ter v skladu s predpisanimi standardi. Po izvedeni poskusni seriji, ko so preverjeni vsi dokumenti, tehnologija, ustreznost zahtevam kakovosti itd., se določeno število kosov, izdelanih v poskusni seriji, ponovno preskusi glede na obvezne preskuse in zahteve kupca. Vodja razvojnega projekta je odgovoren za pripravo validacije poskusne serije, vodja razvojnega področja pa izdelke poskusne serije overi. Akcija Še zadnjič vodja projekta in vodja razvojnega področja preverita ali je izdelek ustrezen za lansiranje na tržišče ali so potrebni eventualni popravki. Moje mnenje je, da ta točka mora biti zgolj formalnost.



6 SKLEP Okolje v katerem danes podjetja delujejo, se razlikuje glede na preteklost. Je veliko bolj globalno, turbulentno, intenzivno, fleksibilno, v ospredju je intelektualni kapital. Vsako podjetje, med njimi je tudi naše, mora najti način, kako ustvariti konkurenčno prednost pred najbližjo konkurenco. Ob poplavi novih izdelkov, novih podjetij je to včasih res težko. Ob stalnem razvoju in inovativnosti, si resda lahko ustvarimo neko prednost. Vendar smo v današnjem času obsojeni, da bodo naši izdelki, v katere smo vložili veliko truda, znanja in ustvarjalnosti, po preteku krajšega obdobja na žalost posnemani, kopirani. V naši panogi se tako že srečujemo s prisotnostjo konkurence z daljnega vzhoda, ki naš trud in našo prednost izničuje. Zastavlja se vprašanje, kaj izdelovati, da nam nelojalna konkurenca, ne bo zlahka kradla idej. Odgovor je relativno enostaven. Izdelujmo produkte z višjo dodano vrednostjo, v katere je potrebno vložiti še več znanja, inovativnosti, ustvarjalnosti. De Geus (Kalthoff, 1997) pravi: ˝Glavna konkurenčna prednost bo zmožnost podjetja, da se uči hitreje kot njegovi konkurenti. Učenje v tem smislu pomeni inovacije, saj preprosto ne zadostuje več samo učenje. Naučeno se mora odražati v našem poslovanju˝. Kot sem že omenil, so danes bistvo poslovnega uspeha inovacije, s katerimi odkrivamo nove možnosti na trgu, odpiramo si nove poti v tehnološki pripravi proizvodnje itd. V našem podjetju imamo dovolj ustreznega, motiviranega, na domači bazi zgrajenega človeškega kapitala, ki pa ga je potrebno usmeriti v pravilne razvojne projekte. Izkoriščanje znanja strokovnega kadra in sposobnosti ljudi za ustvarjanje konkurenčnih prednosti podjetja, postaja vse bolj pomembna dejavnost. Razlog je v dinamičnem razvoju tržišč in inovativnosti. Kako pravilno usmeriti ljudi, da bo izkoristek najboljši in najbolj ugoden za organizacijo, pa je v veliki meri odvisno od strateških odločitev, ki jih sprejema top management. Sledijo moja mnenja, predlogi in ideje glede na izhodišča magistrskega dela. Cilj 1 (Načrtovanje in razvoj procesa ECM z zunanjim rotorjem)

Praktični prikaz načrtovanja in razvoja procesa ECM z zunanjim motorjem je služil kot osnova mojega dela. Ugotavljam, da ne glede na to, kateri izdelek bi uporabil za svoje raziskovanje, bi mi potrdil isto tezo. Slediti je potrebno korakom, ki so predpisani v priročniku projektnega vodenja. Zakaj? Sledenje in izvajanje aktivnostim po predpisanih korakih projektu, vodji projekta ne sme predstavljati nobene težave. Seveda ob predpostavki, da za njim stoji skupina strokovnih, usposobljenih in marljivih sodelavcev. Moje ugotovitve iz poglavja Načrtovanje in razvoj procesa ECM z zunanjim rotorjem so:

• za začetek potrebujemo osnutek tehnologije, (določitev delovnega toka delovnih operacij)

• največ časa je potrebno nameniti FMEA procesu, (analizirati in s korektivnimi ukrepi ugotoviti čimbolj natančno stanje)

• obvezna je izdelava plana zagotavljanja kakovosti,



(za vsako delovno operacijo ali mesto se načrtuje aktivnosti, ki so namenjene preprečitvi napak ugotovljenih s pomočjo FMEA analize)

• sledi postavitev tehnologije in izdelava tehnološke dokumentacije, (izdelava layouta, izdelava ustrezne tehnološke dokumentacije)

• naročilo strojev, orodij, naprav in kontrolne opreme ter naročilo materialov in polizdelkov, (brez predvidenih osnovnih sredstev delo ni možno; pozornost je potrebno nameniti domorodni (indigenius) tehnologiji)

• potrditev vzorcev materialov in polizdelkov ter prevzem strojev, orodij, naprav, kontrolne opreme in šolanje delavcev, (kakovostno pregledati, preveriti in prevzeti je potrebno vsa osnovna sredstva; zagotoviti je potrebno odlično šolanje sodelavcev, saj so oni uporabniki vsega naštetega)

• izdelava tehnološke serije, (preveriti stanje osnovnih sredstev in zagotoviti morebitne neskladnosti)

Razlika med teoretičnimi nasveti in praktičnim udejanjanjem ni velika. Najbolj pomembno je, da sledimo tistemu, kar je napisano pod posameznim korakom. Cilj 2 (Priro čnik o projektnem na činu dela)

Poudariti želim, da je osnova za uspešno načrtovan in razvit proces delovanje po vnaprej začrtani poti. To pa pomeni delo po projektu. Moje ugotovitve so, da je s strateškega vidika namen projektnega načina dela:

• zagotoviti celovito preglednost in transparentno upravljanje projektov v skladu s poslanstvom in strategijo podjetja,

• zagotoviti še boljše sodelovanje med naročniki (notranjimi in zunanjimi) in izvajalci (notranjimi in zunanjimi),

• zagotoviti boljše medprojektno sodelovanje, • premakniti težišče delovanja v bolj učinkovito in uspešno ciljno usmerjeno

načrtovanje in delovanje. Moje ugotovitve so, da je z notranjega vidika namen projektnega načina dela:

• zagotoviti enotno metodologijo vodenja projektov v podjetju, • zagotoviti boljše sodelovanje med vsemi udeleženci projekta in med

povezanimi projekti, • zagotoviti boljšo izrabo virov, • zagotoviti izdelavo ciljnih izdelkov visoke kakovosti v okviru načrtovanih

rokov in virov, • zagotoviti popoln nadzor vodstva nad vsemi projekti in njihovo morebitno

posredovanje (začasna ali trajna ustavitev projekta, ponoven zagon, spremembe v izvajanju),

• s ciljno usmerjenim načrtovanjem zagotoviti boljše načrtovanje, analizo in komunikacijo v vseh smereh.

Skratka, podjetje mora po mojem mnenju za potrebe dolgoročnega razvoja izvajati projekte, ker trdim da je kakovost izhoda odvisna od vnaprej načrtovanih korakov. Pomembno se mi zdi tudi, da se vsi razvoji izdelkov ali procesov izvajajo po isti



metodologiji. Zato je smotrno, da ima vsako podjetje izdelan priročnik projektnega načina dela. Priročnik našega podjetja se v večji meri ne razlikuje od ostalih priročnikov, ki jih industrija pozna (razen v specifikah proizvoda). To se mi zdi pozitivno, kar pomeni, da podjetje deluje v skladu s predpisanimi standardi. Cilj 3 (FMEA procesa)

Vsak proces, ki ga na novo načrtujemo in razvijamo, se po mojem mnenju mora izvajati po naslednjih predpisanih korakih:

• izdelava osnutka predvidene tehnologije na osnovi konstrukcijske dokumentacije,

• potrditev osnutka predvidene tehnologije s strani tehnološkega tima, • plan razvoja procesa, • FMEA procesa (zame je to ključna točka), • izdelava plana zagotavljanja kakovosti, • postavitev tehnologije in izdelava tehnološke dokumentacije, • naročilo strojev, orodij, naprav in kontrolne opreme ter naročilo materialov in

polizdelkov, • potrditev vzorcev materialov in polizdelkov ter prevzem strojev, orodij,

naprav, kontrolne opreme in šolanje delavcev, • izdelava vzorcev iz orodij, • testiranje vzorcev, • overitev vzorcev iz orodij, • tehnološka serija, • overitev tehnologije, • poskusna serija, • prevzem izdelka v redno proizvodnjo.

Vsa podjetja, ki so certificirana po ISO standardih imajo določeno politiko kakovosti. Pri vsakem razvoju novega izdelka in s tem posledično tudi procesa, se mora izvesti FMEA metoda. V svojem delu sem pozornost posvetil prav FMEA procesu. Zelo pomembno je dejstvo, da je metoda izvedena ponovno pred odločitvijo o načinu izdelave izdelka, torej še preden smo določili tehnologijo izdelave. S tem si prihranimo mnogo problemov in težav, pri izvedbi novih tehnologij. Proizvajanje nove tehnologije je za naša podjetja strateško zelo zahtevna usmeritev, ki bo vedno težja, ker se tehnologija razvija vse hitreje, ker tudi zastara vse hitreje (Čuš, 2006, str. 12). S tem navajanjem se strinjam in hkrati opozarjam na dejstvo, kako pomembna je danes FMEA metoda za postavitev nove tehnologije. Metoda FMEA za proces se lahko naredi samo pod predpostavko, da so vsi predhodni koraki izvedeni pravilno (razvoj izdelka, koncept, predhodne operacije v projektu). Analize procesa morajo zajemati vse možne napake znotraj vsake faze procesa posebej, vključno s korektivnimi ukrepi. Kakovost izvedbe FMEA analiz je odvisna od skupine, ki jo izvaja. Moje izkušnje nakazujejo, da je zelo pomembno, da je skupina sestavljena iz ljudi, ki so kreirali



nov izdelek, iz ljudi, ki imajo izkušnje s podobnimi tehnologijami. Izsledki teh analiz se upoštevajo pri izbiri tehnologije, naročilu strojev, orodij in materialov, kar mora biti razvidno v pogodbah in v tehnološki dokumentaciji. Izkušnje iz prakse so mi pokazale, da na kakovost FMEA analize vpliva 5 (pet) korakov:

• struktura procesa in elementi (namen in cilj FMEA), • funkcionalna analiza (analiza elementov posameznih procesov), • analiza možnih napak (Brainstorming), • analiza rizika (prepoznava rizikov), • optimizacija (korektivni ukrepi).

Moje spoznanje je, da je osnova oz. začetek načrtovanja in razvoja procesa prav FMEA metoda (FMEA procesa). Vse ostale naknadne aktivnosti v povezavi z vpeljavo nove tehnologije, so zasnovane na analizi, Brainstormingu in rezultatu FMEA metode. V nadaljevanju prikazujem zanimivo tabelo o o proaktivnem obvladovanju stroškov. Tabela se mi zdi pomembna zaradi pomembnosti FMEA metod (konstrukcije in procesa). Kajti stroški se ob nespoštovanju izkušenj in pravil iz ciljev 1 (ena), 2 (dve) in 3 (tri) na strani uresničiteljev lahko drastično spremenijo.

Vpliv povzročiteljev in uresničiteljev stroškov v procesu ustvarjanja in prodajanja proizvodov in storitev

Poslovni proces Povzro čitelji stroškov Uresni čitelji stroškov Razvijanje konstruiranje 70% 5% Priprava proizvodnje 18% 3% Proizvodnja 7% 28% Dobavitelji 5% 54% Prodajanje, upravljanje 0% 10%

SKUPAJ: 100% 100%

Tabela 29: Proaktivno obvladovanje stroškov (Vir: Koletnik, Proaktivno obvladovanje stroškov, 2007)

Kratek povzetek mojih ugotovitev: koraki, po katerih vodja projekta ali vodja razvoja izvaja aktivnosti, ki so povezane s projektom, so osnovno vodilo za zagotovitev pričakovanega končnega rezultata. Na podlagi praktičnega primera, pregledane domače in tuje literature sem prišel do sledečih zaključkov:

• osnova za dobro opravljeno delo je priročnik projektnega načina dela, • za dobro načrtovan in razvit proces je potrebno slediti aktivnostim po sliki 16, • osnova načrtovanja in razvijanja procesa se skriva v FMEA procesa, • kakovostno načrtovan in razvit proces lahko zagotovi samo usklajena

skupina sodelavcev, ki imajo za seboj veliko teoretičnih in praktičnih izkušenj.



LITERATURA IN VIRI Knjige: Ambrož, J. (1997) Osnove oblikovanja dela, Refa zveza Slovenije, Maribor. Balič, J. (2002) Teorija tehniških sistemov, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za inteligentne obdelovalne sisteme, Maribor. Balič, J., et.al. (2006) Napredne proizvodne tehnologije, Maribor : Fakulteta za strojništvo, Split : Fakultet elektrotehnike, strojarstva i brodogradnje. Bennis, W., Mische, M. (1997) The 21st century organization, San Francisco: Jossey-Bass. Bernik, I., et al. (1999) Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju podjetij in drugih organizacij, Moderna organizacija, Kranj. Čižman, A. (2001) Upravljanje logističnih procesov v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj. Čižman, A. (2002) Logistični management v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj. Čižman, A. (2004) Operacijske raziskave, Moderna organizacija, Kranj. Čuš, F. (1998): Vrednostna analiza, Fakulteta za strojništvo, Maribor. Demšar, B. (2007) Analiza delovanja montažne linije z uporabo simulacije in FMEA metode, Diplomsko delo, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana. Freeman-Bell, G., Balkwill, J. (1996) Management in Engineering – Principles and Practice, Prentice Hall Europe, Hemel Hempstead. Gartner, B. (1993) Elektronsko komutirani motorji, Diplomsko delo, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana. Grover, V. (1995) Business process change: concepts, methods and technologies, Harrisburg (PA) London (UK): Idea Group Publishing. Ivanko, Š. (1992) Raziskovanje in projektiranje organizacije, Moderna organizacija, Kranj. Kaltnekar, Z. (1988) Organizacija delovnih procesov, Moderna organizacija, Kranj. Kokol, R. (2006): Metoda FMEA - Analiza možnih napak in njihovih posledic, Ljubljana. Kovač, J. et al. (1999) Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju podjetij in drugih organizacij, Moderna organizacija, Kranj. Kovačič, A., Peček, B. (2002) Prenova in informatizacija delovnih procesov, Visoka upravna šola, Ljubljana. Leber, M. (2000) Študij dela za delo v praksi, Fakulteta za strojništvo, Maribor. Ljubič, T., Roblek, M. (2002) Organizacija in management delovnih sistemov, Moderna organizacija, Kranj. Marolt, J. (1994): Menedžment in tehnologija zagotavljanja kvalitete, Moderna organizacija, Kranj. Marolt, J., Gomišček B. (2005) Management kakovosti, Moderna organizacija, Kranj. Melavc, D., Novak, A. (2007) Controlling, Založba Moderna organizacija, Kranj. Pendlebury, J. (1998) The ten keys to successful change management, Chichester, J.Wiley, cop. Polajnar, A. (1997): Proizvodni management, Fakulteta za strojništvo, Maribor. Polajnar, A. (1998): Organizacija proizvodnje, Fakulteta za strojništvo, Maribor. Polajnar, A. (2004) Management proizvodnih sistemov – sodobni pristopi, Fakulteta za strojništvo, Maribor, Polajnar, A. (2006): Priprava proizvodnje, Fakulteta za strojništvo, Maribor.



Šubic, M. (2007): Optimizacija trifazne dvostopenjske sesalne enote, Diplomsko delo, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, Vila, A. (1994): Organizacija in organiziranje, Moderna organizacija, Kranj, Članek v reviji: Čižman, A. (1995) Povezava tehnologije in organizacije v integrirani, računalniško podprti proizvodnji , 14. posvetovanje organizatorjev dela, Portorož, Avditorij, 6. in 7. april. Čuš, F. (1998) Znižanje stroškov proizvoda s pomočjo vrednostne analize, Organizacija, Letnik 31¸, številka 6, stran: 330-339, Kranj. Čuš, F., Balič, J. (2007): Sodobne metode optimiranja v proizvodnih procesih, Napredne proizvodne tehnologije, str. 47-57, Maribor : Fakulteta za strojništvo; Split : Fakultet elektrotehnike, strojarstva i brodogradnje, Fink, S. (2006) Vloga inovativnosti pri trajnostnem razvoju, Organizacija, letnik 39, številka 5, stran: 314-320, Kranj. Jeraj, M. (2001) Model prenove poslovnih procesov, Organizacija, letnik 34, številka 7, stran: 435-441, Kranj, Jeraj, M. (1997) Management in vodenje proizvodnega procesa, Temelji proizvodnega managementa, str. 25-30, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Jeraj, M. (2005) Production without waisting, Logistics & sustainable transport, str. 4-7. Kmenta, S. (2002) Scenario – based FMEA IIE, Workshop, januar. Larson, R. (2005) Načela organizacije, Časnik Finance, Ljubljana. Pepelnjak, T., et.al. (1997) Sodoben tržno prilagodljiv razvoj in proizvodnja novih modularno grajenih pločevinastih izdelkov, Strojniški vestnik (43), str. 415-426. Perme, T. (1997) Simulacija proizvodnih sistemov – tehnologija za prakso, Ventil 2/1997/3, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana. Perme, T., et.al. (2001): Načrtovanje montaže in uporaba simulacije, Ventil 7, str. 23-30, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana. Rosi, B., Mulej, M. (2006) Kako celoviteje prepoznavati, preprečevati in obvladovati probleme, Organizacija, letnik 39, številka 1, stran: 35 -43, Kranj. Rusjan, B. (2002) Strateški cilji proizvodnje in njihovo merjenje, Organizacija, letnik 35, številka 1, stran: 10-16, Kranj. Poročila, interni dokumenti: Čižman, A. (2006) Zapiski predavanj: Predmet Logistika v proizvodnji in storitvah. Čuš, F. (2006) Zapiski predavanj: Predmet Upravljanje s tehnologijami in inovacijami. Gospodarske zbornice Slovenije (2002): Interno gradivo Racionalizacija proizvodnje. Gospodarske zbornice Slovenije (2002): Interno gradivo Metode in tehnike reševanja problemov pri racionalizaciji proizvodnje. Kern, T. (2006) Zapiski predavanj: Predmet Prenova poslovnih procesov. Kern, T., Vila, A. (2006) Zapiski predavanj: Predmet : Upravljanje procesov. Ljubič, T. (2006) Zapiski predavanj: Predmet Organizacija delovnih procesov. Marolt, J. (2006) Zapiski predavanj: Predmet Gospodarjenje s tehničnimi sredstvi. Marolt, J. (2006) Zapiski predavanj: Predmet Management kakovosti. Megušar, I. (2006) Interno gradivo Domel Kalkulacije. Nastran Mohorič, K. (2007) Interno gradivo Domel Tržna analiza EC ventilatorji.



Pisk d.o.o. (1999) Interno gradivo podjetja REFA - Racionalizacija proizvodnje. Pisk d.o.o. (1999) Interno gradivo podjetja REFA - Racionalizacije in metode reševanja .problemov. Pisk d.o.o. (1999) Interno gradivo podjetja REFA – Osnove oblikovanja dela v proizvodnji. SAE International (2002) Potencial Failure Mode and Effects Analysis in Design (Design FMEA), Warrendale, rev. AUG. Sovič, P. (1999) Seminarsko gradivo za interno uporabo, FMEA,SIQ, Ljubljana. Štrancar, D., Križman, V.(1999) FMEASIQ, Ljubljana. Vila, A., Kovač, J. (2006) Zapiski predavanj: Predmet Organizacijsko načrtovanje in spremembe. Spletne strani: Domel, Podjetje za izdelavo elektromotorjev, http://www.domel.com, 12. september, 2007. Domel, Interni predpisi Določitev postopkov in korakov pri razvoju izdelka in procesa, http://intra.domel.si/op/default.aspx?dWM9b3AmaWQ9NjI, 30. oktober, 2007. Ebm-Papst, Podjetje, ki se ukvarja z izdelavo prezračevalne tehnike, http://www.ebmpapst.com, 13. september, 2007. Ziehl-Abegg, Podjetje, ki se ukvarja z izdelavo prezračevalne tehnike, http://www.ziehl-abegg.com, 15. september, 2007.



PRILOGE Priloga 1: Fazno poročilo



Priloga 2: Osnutek predvidene tehnologije na osnovi konstrukcijske dokumentacije



Priloga 3: Analiza možnih napak in njihovih posledic



Priloga 4: Naročilo in izdelava orodij, strojev in naprav



Priloga 5: Operacijski postopek



Priloga 6: Kontrolni postopek



Priloga 7: Delovno navodilo



Priloga 8: Nastavni list



Priloga 9: Delovno navodilo za varno delo



PRILOGE Priloga 1: Fazno poročilo Priloga 2: Osnutek predvidene tehnologije na osnovi konstrukcijske dokumentacije Priloga 3: Analiza možnih napak in njihovih posledic Priloga 4: Naročilo in izdelava orodij, strojev in naprav Priloga 5: Operacijski postopek Priloga 6: Kontrolni postopek Priloga 7: Delovno navodilo Priloga 8: Nastavni list Priloga 9: Delovno navodilo za varno delo KAZALO SLIK Slika 1: Logotip (Vir: http://www.domel.com) Slika 2: Prvi elektromotor iz leta 1953 (Vir: http://www.domel.com) Slika 3: Razvoj prve sesalne enote v letu 1974 (Vir: http://www.domel.com) Slika 4: Inovativnost (Vir: http://www.domel.com) Slika 5: Ustvarjalnost (Vir: http://www.domel.com) Slika 6: Certifikat ISO 14001:2004 (Vir: http://www.domel.com) Slika 7: Blok shema komutatorja z EC motorjem (Vir: Šubic, 2007, str. 3) Slika 8: Skice prvega motorja z zunanjim rotorjem (Vir: http://www.ziehl-abegg.com) Slika 9: Primer ECM z zunanjim rotorjem v eni od aplikacij (Vir:http://www.ebmpapst.com) Slika 10: ECM z zunajim rotorjem Slika 11: Rotor - explode Slika 12: Stator - explode Slika 13: Motor - prerez Slika 14: ECM z zunanjim rotorjem - explode Slika 15: Primer opreme proizvodne hale z ECM z zunanjim rotorjem Slika 16: Postopki in koraki pri razvoju izdelka in procesa

(Vir: Domel; OP 02.03.01, 2003) Slika 17: Mejnik III (Razvoj in načrtovanje procesa) (Vir: Domel; OP 02.03.01, 2003) Slika 18: Kdaj FMEA? (Vir: Kokol, 2006, str. 3) Slika 19: FMEA v življenju proizvoda (Vir: Kokol, 2006, str. 8) Slika 20: Vključevanje FMEA metode (Vir: Kokol, 2006, str. 3) Slika 21: Predlagana delovna skupina za izvedbo FMEA konstrukcije

(Vir: Demšar, 2007, str. 15) Slika 22: Razdelitev FMEA procesa na podsisteme (posamezne enote)

(Vir: Kokol, 2006, str. 19) Slika 23: Predlagana delovna skupina za izvedbo FMEA procesa (Vir: Demšar, 2007, str. 17) Slika 24: Postopek izvajanja FMEA metode (Vir: Demšar, 2007, str. 19) Slika 25: Shematični prikaz Brainstorminga (Vir: Čuš, 2006, str. 139) Slika 26: Blok shema glavnih operacij ECM z zunanjim rotorjem Slika 27: Blok shema rotor Slika 28: Blok shema stator Slika 29: Blok shema motor Slika 30: Terminski plan razvoja procesa ECM z zunanjim rotorjem



Slika 31: Plan zagotavljanja kakovosti – rotor – OP100 Slika 32: Plan zagotavljanja kakovosti – rotor – OP200 Slika 33: Plan zagotavljanja kakovosti – rotor – OP300 Slika 34: Plan zagotavljanja kakovosti – stator – OP100 Slika 35: Plan zagotavljanja kakovosti – stator – OP200 Slika 36: Plan zagotavljanja kakovosti – stator – OP300 Slika 37: Plan zagotavljanja kakovosti – stator – OP400 Slika 38: Plan zagotavljanja kakovosti – motor – OP100 Slika 39: Plan zagotavljanja kakovosti – motor – OP200 Slika 40: Plan zagotavljanja kakovosti – motor – OP300 Slika 41: Plan zagotavljanja kakovosti – motor – OP400 Slika 42: Plan zagotavljanja kakovosti – motor – OP500 Slika 43: Tloris končne sestave rotorja Slika 44: Tloris končne sestave statorja Slika 45: Tloris končne sestave motorja Slika 46: ABC analiza predkalkulacije

KAZALO TABEL Tabela 1: Rotor – materilna kosovnica Tabela 2: Stator – materilna kosovnica Tabela 3: Motor – materilna kosovnica Tabela 4: Pojavitev – metoda FMEA konstrukcije (Vir: Kokol, 2006, str. 24) Tabela 5: Pomembnost – metoda FMEA konstrukcije (Vir: Kokol, 2006, str. 24) Tabela 6: Odkrivanje – metoda FMEA konstrukcije (Vir: Kokol, 2006, str. 24) Tabela 7: Pojavitev – metoda FMEA procesa (Vir: Kokol, 2006, str. 26) Tabela 8: Pomembnost – metoda FMEA procesa (Vir: Kokol, 2006, str. 26) Tabela 9: Odkrivanje napak – metoda FMEA procesa (Vir: Kokol, 2006, str. 26) Tabela 10: FMEA procesa – rotor 1. del Tabela 11: FMEA procesa – rotor 2. del Tabela 12: FMEA procesa – stator 1. del Tabela 13: FMEA procesa – stator 2. del Tabela 14: FMEA procesa – stator 3. del Tabela 15: FMEA procesa – stator 4. del Tabela 16: FMEA procesa – motor 1. del Tabela 17: FMEA procesa – motor 2. del Tabela 18: FMEA procesa – motor 3. del Tabela 19: FMEA procesa – motor 4. del Tabela 20: FMEA procesa – motor 5. del Tabela 21: Materialna kosovnica Tabela 22: LC posamezne operacije Tabela 23: Izračun predkalkulacije izdelka Tabela 24: ABC analiza tabelarično Tabela 25: Investicije - rotor Tabela 26: Investicije - stator Tabela 27: Investicije - motor Tabela 28: Predvidene investicije v ECM z zunanjim rotorjem Tabela 29: Proaktivno obvladovanje stroškov (Vir: Koletnik, 2007)



KRATICE IN AKRONIMI ABC ABC analiza ACM asinhronski motor (Asynchronous motor) AKV ECM z zunanjim rotorjem (Außenlaeufer Kommutieren Ventilatoren) ALT alternativa APQP napredno planiranje kakovosti (Advanced Product Quality Planning) CAD, CAE računalniško podprta inž. orodja za oblikovanje in analizo izdelka ter

izdelavo in preizkušnjo prototipa DOE oblikovanje eksperimentov (Design of Experiments) ECM, EKM elektronsko komutirani motor ECV elektronsko komutirani ventilatorji ESD antistatična zaščita FTA analiza napak (Fault Tree Analysis) FMEA metoda, ki proučuje medsebojne vplive napak, njihovih vplivov in

analizo le teh (Failure Mode Effects Analysis, metoda) HS hidravlična stiskalnica ISO mednarodna organizacija za standardizacijo (International

Organization for Standardization) KD kategorija dela KP kontrolni postopek KT kontrolna točka LC lastna cena NL nastavni list NPVZ navodilo za preventivno vzdrževanje NU norma ure NVD navodilo za varno delo OP operacijski postopek OPP operativna priprava proizvodnje PC profitni center PN projektna naloga PPM kosov na milijon (Part Per Milion) PŠT prednostno število tveganja QFD razvoj funkcij kakovosti (Quality Function Deployment) QOS kakovost dela (Quality of Service) RDM režija delovnega mesta RPM vrtljaji na minuto (Revolution Per Minute) SPC statistična kontrola procesa (Statistical Process Control) STM stroškovno mesto TEDM tehnološko delovno mesto TPP tehnološka priprava proizvodnje TPZ/D pripravljalno zaključni časi delavca TPZ/S pripravljalno zaključni časi stroja TQM popolno obvladovanje kakovosti (Total Quality Management) VAR varianta VN visoka napetost 8D metoda osmih disciplin



IZJAVA ˝ Izjavljam, da je magistrsko delo v celoti moje avtorsko delo, ki sem ga izdelal samostojno s pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja.˝ ˝Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega magistrskega dela na spletni strani fakultete.˝ Zali Log, 17. januar, 2008 Damjan Mohorič

Documents

RAZVOJ IN NA ČRTOVANJE PROCESA IZDELAVE …diplome.fov.uni-mb.si/mag/13061Mohoric.pdf · 4.2.2 Uporaba FMEA metode ... nenehnega konkuren čnega boja in nenazadnje neizmernih poslovnih