Sodobno gospodarstvo2. letnik

Temeljni pravni pojmi

Temeljne značilnosti sodobnega prava

• Pojem prava, država in pravo, pravo in druga družbena pravila

• Pravno pravilo, p.kršitev in sankcija

• P. akti, pravni viri, p. razmerje, p. sistem

• Uresničevanje prava

Ustavna ureditev RS

• Preambula in splošne določbe

• Človekovega pravice in svoboščine

• Gospodarska in socialna razmerja

• Lokalna samouprava

• Javne finance

• Ustavno sodišče

• Varuhinja človekovih pravic

Državna ureditev

• Državni zbor

• Državni svet

• Predsednik republike

• Vlada in državna uprava

• Pravosodni sistem (sodstvo, d. tožilstvo, odvetništvo, notariat)

Pojem prava

• Družbena pravila (zakaj so pravila dobra?)• Država, ki sprejema in prisilno uveljavlja

pravo• Z namenom doseči družbeni mir in sožitje

med ljudmi (odnosi, ki jih lahko nadzorujemo)

• Potrebno je določiti pravila igre, pravo je veščina urejanja konfliktnih družbenih odnosov

Pravo in država

• Podobnosti in razlike– Država oblikuje pravo, najpomembnejše

pravne akte (vire prava), predpiše obnašanje v družbi, poskrbi za uresničevanje prava

– Tudi državo (organizacijo, delovanje, sprejemanje odločitev) urejajo pravna pravila

• Vladavina prava (“nobeden ni nad zakonom”)

Pravo in vrednote

• Poskuša zavarovati temeljne vrednote:– življenje, svoboda, zdravje, dostojanstvo,

lastnina

• Ima pa tudi svoje lastne vrednote:– Pravičnost– Pravna varnost in predvidljivost– Zakonitost– Mir

Pravne vrednote

• Pravna varnost: vnaprej znana, jasna pravila, enaka uporaba prava v podobnih primerih

• Zakonitost: usklajenost pravnih aktov– Posamični akt ima oporo v splošnem aktu– Naša dejanja so zakonita, če dosledno spoštujejo p.

pravila.• Mir: nasprotja naj se urejajo po mirni poti,

prepovedano je privatno nasilje, da vzamemo zakon v svoje roke..

• Pravičnost: vsakomur to, kar mu pripada; enakopravnost, “slepa” pravica

Pravo in morala

• Morala: ocenjevanje nečesa za dobro ali slabo, pravično ali krivično– Se “ponotranji”, se moralnemu pravilu podreja – Če krši: ga “peče vest”, ljudje ga izločajo, prezirajo

• Pravo: morala– Podobnosti: moralna pravila so postala tudi pravna (v

kazenskem pravu)– Razlike: v cilju, v sankciji (zunanja, organizirana pri

pravu, notranja in neorganizirana pri morali)

Pravo in običaji

• Običaji:– Ljudje se že dalj časa podobno obnašajo– Tako obnašanje je pogosto– Ljudje menijo, da je takšno vedenje obvezno

• Pravo: običaji– Spet razlike v sankciji– Razlika v nastanku– Včasih pomemben vir prava (npr. fevdalno pravo) in

danes v anglosaksonskih državah– Danes pogosta uporaba običajev v gospodarskem

pravu (npr. uzance)

Pravno pravilo

• Obvezna družbena pravila, ki usmerjajo človekovo ravnanje v urejeni skupnosti

• Se nanašajo na zunanje vedenje in ravnanje

• Najpomembnejši oblikovalec je država, ki skrbi tudi za učinkovitost prava

• Včasih prepusti pravno urejanje posameznim delom družbe – avtonomno pravo

Zgradba pravnega pravila

• Dispozicija– Na koga se pravilo nanaša,– Kakšno ravnanje zahteva ali dopušča

• Sankcija– Napoved, kaj doleti tistega, ki se ne bo

podredil pravnemu pravilu

• Splošna p. pravila vsebujejo še hipotezo– Opiše stanje, ki mora nastopiti, da postane

dispozicija obvezna za naslovljence p.p.

Vrste pravnih pravil

• Splošna in abstraktna– Zapovedujoča in prepovedujoča

– Brezpogojno, “ne sme”, “mora”

– Pooblaščujoča– “lahko”, “ima pravico”

– Dispozitivna (razpolagalna)– “razen če se stranke dogovorijo drugače”, “ če ni dogovorjeno

ali običajno drugače”

– Izbirna (alternativna) – več možnosti– Pravica do prostega preudarka (diskrecijska pravica)

– Državni organi presodijo sami, katera odločitev bi bila najbolj primerna, vnaprejšnje natančno določanje ravnanja ni možno; organ mora pojasniti svojo odločitev

Vrste pravnih pravil

• Konkretno in posamično pravno pravilo– Ureja konkreten primer med posamično

določenimi osebami– Npr. odločba državnega organa – upravna

odločba, sodna odločba, pogodbe…

Pravna kršitev

• Zakaj jih kršimo?• Koristi posameznika• Strogost sankcije• Nepoznavanje prava (izjema v kazenskem pravu – pravna

zmota: milejša kazen)• Neusklajenost prava s povprečno moralo – pravna

učinkovitost

• Kršitev je v dejanju ali v opustitvi• Krivda storilca – odnos do storjenega dejanja, ki

ga ima zrela in duševno zdrava oseba• 2 obliki krivde: naklep in malomarnost

Delikti

• Delikt = kršitev• Kazenski in civilni delikti• Kazenski delikti:

• Kazniva dejanja• Prekrški • Disciplinski prestopki

• Civilni delikti– Premoženjska ali osebna škoda

• Kršitev pogodbenih obveznosti• Nezakoniti pravni akti

Pravna sankcija

Vrsta delikta: Sankcije:

Kazniva dejanja Zapor, denarna kazen in vzgojni ukrepi

Prekrški Denarne kazni, krajše zaporne kazni

Disciplinski prestopki Opomin, ukor, denarne kazni, prenehanja razmerja

Civilni delikti Povrnitev škode, vzpostavitev prejšnjega stanja

Kršitev pogodbenih obveznosti

Povrnitev škode

Nezakoniti pravni akti Ničnost in neveljavnost

Pravni akt

• Je zavestna izjava volje posameznega subjekta, s katero ta subjekt ustvarja pravna pravila.

• Človekova volja dobi zunanji izraz.• Neskladnost med voljo in izjavo volje:

– Napake v izražanju– Zmota– Strah– Zvijača

Taki pravni akti se

razveljavijo

Pravni akt

• Če ni prej naštetih vzrokov, je za nastanek pravnega akta bistven zunanji izraz in ne prava volja

• Poleg vsebine tudi oblika:– Pravni subjekti– Postopek, v katerem se akt oblikuje– Zunanja oblika pravnega akta

• Oblastni in neoblastni pravni akti

Pravni akt

• Pr. subjekt – nosilec pravic in obveznosti, sposoben izraziti voljo za sklenitev p.a

• Postopek – kako je določen potek ravnanja pri ustvarjanju pravnih aktov

• Premišljeno nastajanje p.a.• Ugotovljena vsa pomembna dejstva• Nastajanje oblastnih aktov še posebej natančno• Vendar mora biti odločanje tudi pravočasno (npr.

preveč zapleten postopek postane ovira)

Pravni akt – zunanja podoba

- Splošni oblastni akti: pisna oblika + objava v uradnih glasilih; tehnična pravila o obliki

- Posamični oblastni akti: oblika brez objave, predpisani sestavni deli; pravila za vročanje

- Splošni neoblastni akti: včasih obvezna pisna oblika:

- Zaradi varovanja pred nepremišljenostjo- Zaradi lažjega dokazovanja- Zaradi javnega interesa (nepremičnine, vozila)

Splošni in posamični pravni akti

• Splošni:– S katerimi ustvarjamo splošna in abstraktna p. pravila

– hotenje, da bi uredili družbeno življenje– Najpomembnejša vrsta p. aktov, viri prava

• Posamični pravni akti– V njih se pravo uresničuje– Vselej ko bo prišlo do nedopustnega posega v pravice

iz splošnega akta, bo mogoče doseči varstvo s posamičnim p. aktom, ki bo opredelil sankcijo in odgovornega storilca kršitve

Splošni in posamični pravni akti

• Tesna povezanost med spl. in posamič.

• Posamični p. akt mora temeljiti na ustreznem splošnem p. aktu

• Razen ko obstaja t.i. pravna praznina

• Tako dosežemo enotno pravno urejanje, gre za načelo zakonitosti

pravni viri

materialni formalni spoznavni

Bistvo prava, zakaj pravo,

odkod,razvojno jedro prava

Zunanje oblike, vkaterih se pojavljajo

splošna pravila

S kakšnimi sredstvije mogoče

spoznati pravo

Formalni pravniviri

ustava

zakoni

podzakonski akti

oblastni lokalne samouprava kolektivne pogodbe gosp. družbe, zavodi…

uredbe

uredbe z zakonsko močjo

pravilniki,odredbe,navodila

Ustava kot formalni vir prava

• Najpomembnejši vir

• Izhodišče, osrednji vir prava

• Bistvene sestavine:• Človekove pravice in svoboščine (ČPS)• Sestava in delovanje državne organizacije• Preambula in splošna ustavna načela

• Obvezna podlaga za nastajanje vseh drugih pravnih aktov

Še o formalnih virih prava

• Zakoni so vsebinsko podrobnejša izpeljava ustavnih določil

• Zakone lahko sprejema le predstavniško telo po posebnem zakonodajnem postopku

• Zakoniki urejajo širše področje družbenih odnosov (SPZ, OZ, KZ) – kjer je možna stabilna in dolgotrajna ureditev

Še o formalnih virih prava

• Uredba je izvršilni predpis, s katero se podrobneje obdelajo zakonske določbe – Zaradi uveljavljanja prava– Pooblastilo je v ustavi ali zakonih

• Uredba z zakonsko močjo (izredne razmere)

• Poleg uredbe še pravilniki, navodila, odredbe…

Še o formalnih virih prava

• Statut – naloge organizacije, odločanje, pravice članov…

• Kolektivne pogodbe – pravice delavcev in delodajalcev (sindikati in GZS)

• Mednarodne pogodbe – ratifikacija v DZ

Spoznavni viri prava

• Uradna glasila

• Registri

• Zbirke predpisov (s komentarjem)

• Zbirke sodnih odločb

• Znanstvena dela

• Elektronski viri (Pravni IS)

Pravno razmerje

• Tisti družbeni odnosi, ki dopuščajo in hkrati terjajo pravno urejanje

• Sestavine pravnega razmerja

Pravni subjekti Pravice in obveznosti

Predmet pravnega razmerja

Pravni subjekti

• Pravni subjekt je človek (fizična oseba)

• In družbene tvorbe (pravna oseba)

• Pravni subjekti imajo:– Pravno – Poslovno in – Krivdno (deliktno) sposobnost

Pravni subjekti

• Pravna sposobnost – je lahko nosilec pravic in obveznosti

• FO z rojstvom, traja do smrti

• Poslovna sposobnost – oseba lahko sama pridobiva pravice in se sama zavezuje

• Do 15. leta zastopajo starši ali skrbnik• Delna p. sposobnost po 15. letu (zaposlitev)• Popolna poslovna sp. s polnoletnostjo• Omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti (sodišče)

Krivdna sposobnost

• Za kazniva dejanja:– Do 14. let otroci niso kazensko odgovorni– 14-16 le vzgojni ukrepi– 16-18 tudi denarna kazen ali mladol. zapor

• Za civilne delikte:– Do 7. leta niso odgovorni– 7-14 odgovarja, če se dokaže, da je zmožen

razsojati– Dopolnjenih 14 let – v celoti odgovoren

Pravne osebe

• Umetno, s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti– Različne organizacije (podjetja, zavodi,

društva)– Skupnosti (država, občine)– Premoženjske enote z določenim namenom

• Pravna oseba razpolaga s svojim premoženjem in trajno opravlja dejavnost

• Organi pravne osebe, zastopanje

Pravice in obveznosti

• Pravica: pravno zavarovana upravičenost pravnega subjekta, da nekaj stori ali ne stori ali da od drugega pravnega subjekta terja določeno dejanje ali opustitev

• Pravico je treba izvrševati v skladu z namenom (drugače zloraba pravice)

• Pravice in obveznosti se prepletajo– Npr. posojilna pogodba– Osebne pravice nastanejo že po ustavi

Nastanek in prenehanje p. razmerja

• 2 pogoja:• Pravno dopustno razmerje in mogoče, opredeljeno s

splošnim pravnim pravilom• Nastanek potrebnih pravnih dejstev

• naravna dejstva dopustna in nedopustna

dogodki človekova dejanja

Pravni sistem

• Pravo mora tvoriti relativno zaokroženo celoto – Brez protislovij in pravnih praznin!

– Temelji p. sistema določeni z ustavo– Sprotno odzivanje na družbene spremembe

• Pravna ustanova: vsa pravila, ki urejajo isto družbeno razmerje (prod. pogodba)

• Pravna panoga: združene ustanove, ki urejajo podobna razmerja

• Zakonska zveza + posvojitev + skrbništvo + … = družinsko pravo kot pravna panoga

Pravne panoge

• Ustavno pravo, upravno pravo

• Kazensko materialno in procesno pravo

• Finančno pravo, gospodarsko pravo

• Civilno pravo: osebno, stvarno, obligacijsko, dedno

• Družinsko, delovno, socialno pravo

• Mednarodno javno in zasebno pravo

Skupine prava

• Pravne panoge združimo v skupine prava– Notranje : mednarodno pravo– Javno : zasebno pravo– Materialno : formalno ali procesno pravo

Uresničevanje prava

• Odločanje: soočanje splošnih pravnih pravil s konkretnimi dejstvi

• Npr. sodnik, ki odloča o odškodninskem sporu:– Ali je škoda res nastala– Kdo jo je povzročil– Najti splošno pravilo, ki ureja odškodninsko odgovornost– Ob soočenju pravila in dejstev izreči sodbo– S katero krivemu naloži nadomestitev škodo in zagrozi s

prisilno izvršitvijo, če ne bo spoštoval sklepa sodišča

Pravnovarstveni postopki

• Upravni postopek

• Kazenski postopek

• Pravdni postopek

• Izvršilni postopek

• Nepravdni postopek