PRAVO PRAVO IN IN

EKONOMIKA EKONOMIKA EUEU

2013/20142013/2014

REGIONALNA POLITIKAREGIONALNA POLITIKA

REGIONALNE RAZLIKEREGIONALNE RAZLIKE

Regija je geografsko območje, ki ga sestavljajo deli s podobno Regija je geografsko območje, ki ga sestavljajo deli s podobno ravnjo dohodka in večjo povezanostjo dohodkov znotraj regije kot ravnjo dohodka in večjo povezanostjo dohodkov znotraj regije kot med regijamimed regijami

Razlogi teritorialnih razlikRazlogi teritorialnih razlik zgodovinski razvoj;zgodovinski razvoj; tržne rigidnosti (npr. nizka mobilnost faktorjev);tržne rigidnosti (npr. nizka mobilnost faktorjev); geografski dejavniki;geografski dejavniki; razlike v vrsti in količini virov;razlike v vrsti in količini virov; izobrazbena struktura;izobrazbena struktura; regionalna gospodarska struktura (razvitost industrije)regionalna gospodarska struktura (razvitost industrije) institucionalni dejavniki (centralizacija javnih institucij…)institucionalni dejavniki (centralizacija javnih institucij…) določanje plač na nacionalni ravni kljub razlikam v produktivnosti in določanje plač na nacionalni ravni kljub razlikam v produktivnosti in

učinkovitosti trga delaučinkovitosti trga dela

POJAVNE OBLIKE REGIONALNIH RAZLIKPOJAVNE OBLIKE REGIONALNIH RAZLIK

produkt na prebivalca produkt na prebivalca stopnje rasti produkta stopnje rasti produkta stopnje brezposelnostistopnje brezposelnosti eksternalijeeksternalije struktura produkta in potrošnjestruktura produkta in potrošnje produktivnost in dostop do javnih službproduktivnost in dostop do javnih služb starostna strukturastarostna struktura gostota poseljenostigostota poseljenosti vzorec migracijvzorec migracij

I.I.TIPIČNI PRIMERI PRIZADETIH REGIJTIPIČNI PRIMERI PRIZADETIH REGIJ

1.1. regije z velikim delom zaposlenih v kmetijstvu (nizki dohodki, regije z velikim delom zaposlenih v kmetijstvu (nizki dohodki, visoka brezposelnost, slaba infrastruktura)visoka brezposelnost, slaba infrastruktura)

2.2. regije, vezane na industrijo, ki je v zatonu (premog, jeklo, regije, vezane na industrijo, ki je v zatonu (premog, jeklo, ladjarstvo, tekstil) ladjarstvo, tekstil)

3.3. regije z velikim deležem industrije in posledično velikimi regije z velikim deležem industrije in posledično velikimi okoljskimi problemiokoljskimi problemi

4.4. obrobne regije, ki se nahajajo daleč stran od ekonomskih središč obrobne regije, ki se nahajajo daleč stran od ekonomskih središč državedržave

REGIONALNA POLITIKAREGIONALNA POLITIKA

aktivna (ex ante) politikaaktivna (ex ante) politika intervencija z namenom vplivanja na enakomerno razdelitev ekonomske intervencija z namenom vplivanja na enakomerno razdelitev ekonomske

aktivnosti, zmanjšanje socialnih in ekonomskih razlik med regijamiaktivnosti, zmanjšanje socialnih in ekonomskih razlik med regijami reaktivna (reaktivna (ex postex post) politika:) politika:

primarno usmerjena v zmanjšanje obstoječih regionalnih razlik, ne pa v primarno usmerjena v zmanjšanje obstoječih regionalnih razlik, ne pa v preprečevanje oblikovanja novih neravnotežijpreprečevanje oblikovanja novih neravnotežij

PRAVIČNOST:PRAVIČNOST: ravnotežje in enakomerna geografska razdelitev narodnega ravnotežje in enakomerna geografska razdelitev narodnega bogastvabogastva

UČINKOVITOSTUČINKOVITOST: želja po zaposlitvi, razvoju in rasti nacionalnih : želja po zaposlitvi, razvoju in rasti nacionalnih potencialov in kapacitetpotencialov in kapacitet

STRATEŠKO OBNAŠANJESTRATEŠKO OBNAŠANJE: razvoj komparativnih prednosti in vpliv na : razvoj komparativnih prednosti in vpliv na produktivnost državeproduktivnost države

UPRAVIČENOST REGIONALNIH INTERVENCIJUPRAVIČENOST REGIONALNIH INTERVENCIJ

odprava tržnih nepopolnosti in njihovih posledic;odprava tržnih nepopolnosti in njihovih posledic; nujnost manjšanja razlik med članicami zaradi vzpostavljanja denarne, nujnost manjšanja razlik med članicami zaradi vzpostavljanja denarne,

fiskalne in bančne unije;fiskalne in bančne unije; odprava posledic nepopolne mobilnosti faktorjev;odprava posledic nepopolne mobilnosti faktorjev; povečana specializacija regij in pojav aglomeracij na škodo slabše razvitih;povečana specializacija regij in pojav aglomeracij na škodo slabše razvitih; različno učinkovanje makroekonomskih politik;različno učinkovanje makroekonomskih politik; pozitivne eksternalije (sosednje regije) in dolgoročno zmanjšanje odvisnosti pozitivne eksternalije (sosednje regije) in dolgoročno zmanjšanje odvisnosti

od pomoči;od pomoči; POLITIČNI RAZLOGIPOLITIČNI RAZLOGI: solidarnost, toleranca: solidarnost, toleranca argument »osebnega« interesaargument »osebnega« interesa izboljšano usmerjanje sredstevizboljšano usmerjanje sredstev izboljšana koordinacijaizboljšana koordinacija zmanjšanje negativnih učinkov integracijezmanjšanje negativnih učinkov integracije zmanjševanje negativnih učinkov drugih evropskih politikzmanjševanje negativnih učinkov drugih evropskih politik spodbuda nadaljnjemu povezovanjuspodbuda nadaljnjemu povezovanju

INSTRUMENTI REGIONALNE POLITIKEINSTRUMENTI REGIONALNE POLITIKE

subvencije;subvencije; poklicno izobraževanje;poklicno izobraževanje; javna naročila in zagotavljanje dobrin, storitev in infrastrukture;javna naročila in zagotavljanje dobrin, storitev in infrastrukture; nižje obrestne mere;nižje obrestne mere; davčne spodbude;davčne spodbude; decentralizacija upravnih organov, vladnih služb, izobraževanja, decentralizacija upravnih organov, vladnih služb, izobraževanja,

zdravstva;zdravstva; nižanje stroškov energije in stroškov javnega prevoza;nižanje stroškov energije in stroškov javnega prevoza; brezplačne/cenejše lokacije za poslovno dejavnost;brezplačne/cenejše lokacije za poslovno dejavnost; trgovinska zaščitatrgovinska zaščita

REGIONALNE RAZLIKE V EU REGIONALNE RAZLIKE V EU

skladi predstavljajo le okrog 1 % BDP EU; učinek nujno majhenskladi predstavljajo le okrog 1 % BDP EU; učinek nujno majhen regionalne razlike so se po nekaterih merilih celo povečaleregionalne razlike so se po nekaterih merilih celo povečale dohodkovne razlike med državami manjše, znotraj držav večje dohodkovne razlike med državami manjše, znotraj držav večje povečanje razlik znotraj držav opazno zlasti (a ne samo) v novih povečanje razlik znotraj držav opazno zlasti (a ne samo) v novih

članicah članicah osrednja območja pridobila na račun periferijeosrednja območja pridobila na račun periferije vzroki: prepletanje konvergentnih in divergentnih silvzroki: prepletanje konvergentnih in divergentnih sil

STOPNJE RAZVITOSTI EU27STOPNJE RAZVITOSTI EU27

0

5

10

15

20

25

30

35

ROBG

LATPL LIT

EST HU

CZPTMT

SICY

ESP

GR

ITFR GE

FI SW

UKBE

ADK NL

IR

2007

2004

GDP/capita 000 €

REGIONALNE RAZLIKE V EU REGIONALNE RAZLIKE V EU

TEORIJA POGOJNE KONVERGENCE TEORIJA POGOJNE KONVERGENCE

- kombinacija proste trgovine in mobilnosti produkcijskih faktorjev kombinacija proste trgovine in mobilnosti produkcijskih faktorjev predstavljala način zmanjševanja regionalnih razlikpredstavljala način zmanjševanja regionalnih razlik

- prosta trgovina privede do specializacije proizvodnje ter izvoza dobrin prosta trgovina privede do specializacije proizvodnje ter izvoza dobrin in storitev, v proizvodnji katerih ima država komparativne prednosti in storitev, v proizvodnji katerih ima država komparativne prednosti

- korist imajo vse regije, zmanjšajo pa se tudi razlike v plačah in profitihkorist imajo vse regije, zmanjšajo pa se tudi razlike v plačah in profitih- ob razlikah v plačah se delavci selijo na območja z višjim plačilom, ob razlikah v plačah se delavci selijo na območja z višjim plačilom,

kapitalske investicije pa na območja, kjer je cena dela nižja in donosi kapitalske investicije pa na območja, kjer je cena dela nižja in donosi višji, kar zmanjša medregionalne razlikevišji, kar zmanjša medregionalne razlike

REGIONALNE RAZLIKE V EU REGIONALNE RAZLIKE V EU

DIVERGENTNI ELEMENTIDIVERGENTNI ELEMENTI

a) a) Ekonomija obsegaEkonomija obsega: koncentracija proizvodnje močno poveča njeno : koncentracija proizvodnje močno poveča njeno učinkovitost, hkrati pa se s ciljem doseganja ekonomije obsega, učinkovitost, hkrati pa se s ciljem doseganja ekonomije obsega, proizvodnja pogosto seli v osrednja območja, od koder je laže doseči proizvodnja pogosto seli v osrednja območja, od koder je laže doseči trg, ta pa je tam običajno tudi podkrepljen z najvišjo ravnjo kupne trg, ta pa je tam običajno tudi podkrepljen z najvišjo ravnjo kupne močimoči

  b) b) Lokalizacija in aglomeracija proizvodnjeLokalizacija in aglomeracija proizvodnje: podjetja iz istih ali : podjetja iz istih ali podobnih panog se pozicionirajo blizu skupaj zaradi bližine podobnih panog se pozicionirajo blizu skupaj zaradi bližine transportne, finančne in druge infrastrukture; podjetja torej transportne, finančne in druge infrastrukture; podjetja torej privlačijo obstoječe aglomeracije ekonomskih aktivnosti, ki so hkrati privlačijo obstoječe aglomeracije ekonomskih aktivnosti, ki so hkrati že finančni in industrijski centri nekih državže finančni in industrijski centri nekih držav

c) c) Intraindustrijska trgovina in prevladujoč tržni položajIntraindustrijska trgovina in prevladujoč tržni položaj::

- intraindustrijska trgovina najbolj porasla med najbolj razvitimi - intraindustrijska trgovina najbolj porasla med najbolj razvitimi regijami in članicami EU Mediteranske države iz te trgovine izpadle, regijami in članicami EU Mediteranske države iz te trgovine izpadle, manj razvite države Srednje in Vzhodne Evrope pa sodelujejo v manj razvite države Srednje in Vzhodne Evrope pa sodelujejo v intraindustrijski trgovini le z dobavo polproizvodov razvitemuintraindustrijski trgovini le z dobavo polproizvodov razvitemu

  

REGIONALNE RAZLIKE V EUREGIONALNE RAZLIKE V EU

Zahodu velik del trgovine obvladujejo multinacionalke, ki se prav tako Zahodu velik del trgovine obvladujejo multinacionalke, ki se prav tako običajno nahajajo v osrednjem delu ter lahko svojo moč izrabljajo v škodo običajno nahajajo v osrednjem delu ter lahko svojo moč izrabljajo v škodo manjših podjetij iz obrobnih regijmanjših podjetij iz obrobnih regij

d)d) Pomanjkanje konkurenčnosti Pomanjkanje konkurenčnosti v obrobnih regijah: slaba lokacija, slaba v obrobnih regijah: slaba lokacija, slaba prometna in telekomunikacijska infrastruktura, pomanjkljivo izobražena prometna in telekomunikacijska infrastruktura, pomanjkljivo izobražena delovna sila, davčna zakonodaja, problemi finančnega sektorjadelovna sila, davčna zakonodaja, problemi finančnega sektorja

e) e) Selektivne migracije delavcevSelektivne migracije delavcev: v osrednja območja, se selijo le mladi, : v osrednja območja, se selijo le mladi, izobraženi in ekonomsko aktivni, kar dodatno prizadene nerazvita območjaizobraženi in ekonomsko aktivni, kar dodatno prizadene nerazvita območja

f) f) Izguba makropolitične moči Izguba makropolitične moči v obrobnih državah: države, ki so uvedle evro, so v obrobnih državah: države, ki so uvedle evro, so izgubile lastno denarno politiko in politiko deviznega tečaja; omejena tudi izgubile lastno denarno politiko in politiko deviznega tečaja; omejena tudi fiskalna politika fiskalna politika 

KRATKOROČNOKRATKOROČNO: :

prevladujejo divergentne sile, ki poglabljajo razlikeprevladujejo divergentne sile, ki poglabljajo razlike

DOLGOROČNO:DOLGOROČNO:

naj bi prevladale konvergentne sile ?naj bi prevladale konvergentne sile ?

RAZVOJ REGIONALNE POLITIKE V EURAZVOJ REGIONALNE POLITIKE V EU

1.1. faza (1958-1972): regionalna politika ne obstaja, s problemom faza (1958-1972): regionalna politika ne obstaja, s problemom nerazvitega juga (Mezzogiorno) se ukvarja le Italijanerazvitega juga (Mezzogiorno) se ukvarja le Italija

2.2. faza (1973-1987): vstop VB, Irske; ustanovljen ESRRfaza (1973-1987): vstop VB, Irske; ustanovljen ESRR

3.3. faza (1988-1998): sledi vstopu Grčije, Španije in Portugalske; reforma faza (1988-1998): sledi vstopu Grčije, Španije in Portugalske; reforma ESRR, ustanovitev Kohezijskega sklada ESRR, ustanovitev Kohezijskega sklada

4.4. faza (1999-): uvedba evra, priprave na vstop novih članicfaza (1999-): uvedba evra, priprave na vstop novih članic Pogodba o EU:Pogodba o EU:

cilj spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in cilj spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in solidarnost med državami članicami (člen 3)solidarnost med državami članicami (člen 3)

Pogodba o delovanju EU:Pogodba o delovanju EU:

ekonomska, socialna in teritorialna kohezija spadajo med področja ekonomska, socialna in teritorialna kohezija spadajo med področja deljene pristojnosti Unije (člen 4(2)–točka c)deljene pristojnosti Unije (člen 4(2)–točka c)

SREDSTVA STRUKTURNIH SKLADOVSREDSTVA STRUKTURNIH SKLADOV

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1970

1972

1974

1976

1978

1980

1982

1984

1986

1988

1990

1992

1994

1996

1998

2000

2002

2004

2006

Structural Funds

Poor Vote-Share

CAP

Baldwin & Wyplosz (2009): The Economics of European Integration, 3rd Edition.

SPREMEMBE KOHEZIJSKE POLITIKESPREMEMBE KOHEZIJSKE POLITIKE

Kohezijski sklad ne deluje več ločeno, temveč je del cilja »konvergenca«Kohezijski sklad ne deluje več ločeno, temveč je del cilja »konvergenca« za vse tri sklade veljajo enaka pravila programiranjaza vse tri sklade veljajo enaka pravila programiranja obstajajo le trije cilji, ki vključujejo naloge prejšnjih ciljev 1, 2 in 3 in obstajajo le trije cilji, ki vključujejo naloge prejšnjih ciljev 1, 2 in 3 in

naloge treh pobud Skupnosti (Interreg III, Equal in Urban II)naloge treh pobud Skupnosti (Interreg III, Equal in Urban II) Interreg III se nadaljuje v okviru cilja »evropsko teritorialno Interreg III se nadaljuje v okviru cilja »evropsko teritorialno

sodelovanje«sodelovanje« programa Urban II in Equal sta vključena v cilj »konvergenca« in cilj programa Urban II in Equal sta vključena v cilj »konvergenca« in cilj

»regionalna konkurenčnost in zaposlovanje«»regionalna konkurenčnost in zaposlovanje« Program Leader+ in Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad Program Leader+ in Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad

(EKUJS) je zamenjal Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKUJS) je zamenjal Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR) pa je postal (EKSRP), Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR) pa je postal Evropski sklad za ribištvo (ESR) Evropski sklad za ribištvo (ESR) EKSRP in ESR imata zdaj lastne EKSRP in ESR imata zdaj lastne zakonodajne temelje in nista več del kohezijske politikezakonodajne temelje in nista več del kohezijske politike

EEKONOMSKA, SOCIALNA IN KONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA TERITORIALNA KOHEZIJA

Člen 174Člen 174

Da bi Unija pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste Da bi Unija pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. teritorialne kohezije. Unija si še posebno prizadeva zmanjšati Unija si še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi. Med zadevnimi regijami se posebna pozornost omejenimi možnostmi. Med zadevnimi regijami se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.

Člen 175Člen 175

……Unija podpira uresničevanje teh ciljev (iz člena 174) tudi z delovanjem v Unija podpira uresničevanje teh ciljev (iz člena 174) tudi z delovanjem v okviru strukturnih skladov (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni okviru strukturnih skladov (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Usmerjevalni oddelek; Evropski socialni sklad; Evropski sklad za sklad, Usmerjevalni oddelek; Evropski socialni sklad; Evropski sklad za regionalni razvoj), Evropske investicijske banke in drugih obstoječih regionalni razvoj), Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov. finančnih instrumentov.

INSTRUMENTI-1INSTRUMENTI-1

EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ (ESRR) EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ (ESRR)

Člen 176 PDEU Člen 176 PDEU

Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen pomoči pri Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije, tako da odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije, tako da sodeluje pri razvoju in strukturnem prilagajanju razvojno zaostalih regij sodeluje pri razvoju in strukturnem prilagajanju razvojno zaostalih regij in pri preobrazbi nazadujočih industrijskih regij. in pri preobrazbi nazadujočih industrijskih regij.

EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS)EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS)

Člen 162 PDEUČlen 162 PDEU

Da bi izboljšali zaposlitvene priložnosti delavcev na notranjem trgu in Da bi izboljšali zaposlitvene priložnosti delavcev na notranjem trgu in tako prispevali k dvigu življenjske ravni, se v skladu s spodaj navedenimi tako prispevali k dvigu življenjske ravni, se v skladu s spodaj navedenimi določbami ustanovi Evropski socialni sklad njegov cilj je omogočiti lažje določbami ustanovi Evropski socialni sklad njegov cilj je omogočiti lažje zaposlovanje delavcev ter povečati njihovo geografsko in poklicno zaposlovanje delavcev ter povečati njihovo geografsko in poklicno mobilnost v Uniji, pa tudi olajšati njihovo prilagajanje spremembam v mobilnost v Uniji, pa tudi olajšati njihovo prilagajanje spremembam v industriji in proizvodnih sistemih, zlasti s poklicnim usposabljanjem in industriji in proizvodnih sistemih, zlasti s poklicnim usposabljanjem in pre-usposabljanjempre-usposabljanjem. .

INSTRUMENTIINSTRUMENTI

KOHEZIJSKI SKLAD KOHEZIJSKI SKLAD

Člen 177 PDEUČlen 177 PDEU

……Kohezijski sklad,…,zagotavlja finančne prispevke za projekte na Kohezijski sklad,…,zagotavlja finančne prispevke za projekte na področju okolja in vseevropskih omrežij v okviru prometne področju okolja in vseevropskih omrežij v okviru prometne infrastrukture. infrastrukture.

- prej ločen od ostalih skladov, zdaj skupna uredba- prej ločen od ostalih skladov, zdaj skupna uredba11 (ES/1083/2006) (ES/1083/2006) vključuje tudi Kohezijski skladvključuje tudi Kohezijski sklad

- sofinanciranje 85 %- sofinanciranje 85 %

1Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999

UPRAVIČENE REGIJEUPRAVIČENE REGIJE

- različni cilji vezani na različno definirane regije- različni cilji vezani na različno definirane regije

ŠTEVILO PREBIVALCEV ŠT. REGIJ

RAVEN MINIMALNO MAKSIMALNO SLOVENIJA

NUTS 1 3.000.000 7.000.000 1

NUTS 2 800.000 3.000.000 2

NUTS 3 150.000 800.000 12

CILJI: KONVERGENCACILJI: KONVERGENCA

pospeševanje konvergence najmanj razvitih držav članic in regij pospeševanje konvergence najmanj razvitih držav članic in regij z izboljšanjem pogojev za rast in zaposlovanje s pomočjo z izboljšanjem pogojev za rast in zaposlovanje s pomočjo povečevanja in izboljšanja kakovosti naložb v fizični in človeški povečevanja in izboljšanja kakovosti naložb v fizični in človeški kapital, razvoja inovacij in družbe znanja, prilagodljivosti na kapital, razvoja inovacij in družbe znanja, prilagodljivosti na gospodarske in socialne spremembe, varovanja in izboljšanja gospodarske in socialne spremembe, varovanja in izboljšanja okolja ter upravne učinkovitosti okolja ter upravne učinkovitosti

prednostna naloga ESRR, ESS in Kohezijskega skladaprednostna naloga ESRR, ESS in Kohezijskega sklada sofinanciranje: med 75 % in 85 %sofinanciranje: med 75 % in 85 %

ESRR - CILJIESRR - CILJI

raziskovanje, razvoj in inovativnostraziskovanje, razvoj in inovativnost izboljšanje dostopa do informacijske in komunikacijske tehnologije ter izboljšanje dostopa do informacijske in komunikacijske tehnologije ter

njune kakovostinjune kakovosti podnebne spremembe in prehod na nizkoogljično gospodarstvopodnebne spremembe in prehod na nizkoogljično gospodarstvo poslovna podpora za MSPposlovna podpora za MSP storitve splošnega gospodarskega interesastoritve splošnega gospodarskega interesa telekomunikacijske, energtelekomunikacijske, energetsetske in prometne infrastruktureke in prometne infrastrukture izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne upraveizboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave izboljšanje zdravstvene, izobraževalne in socialne infrastrukture izboljšanje zdravstvene, izobraževalne in socialne infrastrukture trajnostni razvoj mesttrajnostni razvoj mest določene minimalne dodelitve, s čimer se zagotovi, da so naložbe EU določene minimalne dodelitve, s čimer se zagotovi, da so naložbe EU

osredotočene na prednostne nalogeosredotočene na prednostne naloge posebna pozornost: posebna pozornost: - trajnostni razvoj mesttrajnostni razvoj mest- področja s posebnimi naravnimi ali demografskimi značilnostmi (dodatna področja s posebnimi naravnimi ali demografskimi značilnostmi (dodatna

sredstva za najbolj oddaljene in redko poseljene regijesredstva za najbolj oddaljene in redko poseljene regije

ESS - CILJIESS - CILJI

spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne silespodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščinispodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini vlaganje v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenjevlaganje v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje povečanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javne upravepovečanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo z učinkovito uporabo virov, podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo z učinkovito uporabo virov,

odpornih na podnebne spremembe odpornih na podnebne spremembe večja uporaba informacijske in komunikacijske tehnologijevečja uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije krepitev raziskovanja, tehnološkega razvoja in inovativnosti krepitev raziskovanja, tehnološkega razvoja in inovativnosti krepitev konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetijkrepitev konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij

vsaj 20 % ESS dodeliti za spodbujanje socialne vsaj 20 % ESS dodeliti za spodbujanje socialne vključenosti in boja proti vključenosti in boja proti revščinirevščini

blažitev upravnih bremen, da bi zlasti mali izvajalci lažje uporabljali ESSblažitev upravnih bremen, da bi zlasti mali izvajalci lažje uporabljali ESS

KOHEZIJSKI SKLAD - CILJIKOHEZIJSKI SKLAD - CILJI

Vlaganje v okoljeVlaganje v okolje Prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganjaPrilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja Vodni sektor in sektor odpadkovVodni sektor in sektor odpadkov Biotska raznovrstnost, vključno z zelenimi infrastrukturamiBiotska raznovrstnost, vključno z zelenimi infrastrukturami Mestno okoljeMestno okolje Nizkoogljično gospodarstvoNizkoogljično gospodarstvo

Vlaganje v prevozVlaganje v prevoz Vseevropska prometna omrežja (TEN-T)Vseevropska prometna omrežja (TEN-T) Nizkoogljični prevozni sistemi in mestni prevozNizkoogljični prevozni sistemi in mestni prevoz

KONVERGENCA V EUKONVERGENCA V EU

0

40

80

120

160

200

0 40 80 120 160 200

L1996

L20

07

EI

DE

DK

SE

IT

UK

ES

FI

FR

CYGR

BG

L2007 = 28.6 + 0.76 L1996

MTCZ

PTSI

EE

KONVERGENCA “NOVIH” ČLANIC EU

0

20

40

60

80

100IND 1996IND 2008

BGRO

LA LI

EE SKPL

HU

CZ

SI

EU27

UPRAVIČENE REGIJE IZ CILJA UPRAVIČENE REGIJE IZ CILJA “KONVERGENCA”“KONVERGENCA”

““KONVERGENCA”- 1KONVERGENCA”- 1ESRR & ESS:ESRR & ESS:

regije ravni NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja Unijeregije ravni NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja Unije- prehodna podpora do leta 2013 za regije, ki bi bile upravičene do sredstev v prehodna podpora do leta 2013 za regije, ki bi bile upravičene do sredstev v

okviru cilja »konvergenca«, če bi prag ostal pri 75 % BDP povprečja EU-15 in okviru cilja »konvergenca«, če bi prag ostal pri 75 % BDP povprečja EU-15 in ne EU-25ne EU-25

““KONVERGENCA” - 2KONVERGENCA” - 2KOHEZIJSKI SKLAD:KOHEZIJSKI SKLAD:

države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) je nižji od 90 % države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) je nižji od 90 % povprečja Unijepovprečja Unije

- prehodna podpora (se postopoma zmanjšuje) za države, ki bi bile upravičene prehodna podpora (se postopoma zmanjšuje) za države, ki bi bile upravičene do pomoči Kohezijskega sklada, če bi prag ostal pri 90 % BND EU-15 in ne do pomoči Kohezijskega sklada, če bi prag ostal pri 90 % BND EU-15 in ne EU-25EU-25

- sofinanciranje: do 85 %sofinanciranje: do 85 %

CILJI: REGIONALNA KONKURENČNOST IN CILJI: REGIONALNA KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJEZAPOSLOVANJE

izven najmanj razvitih regij izven najmanj razvitih regij krepitev konkurenčnosti in privlačnosti regije ter zaposlenosti s krepitev konkurenčnosti in privlačnosti regije ter zaposlenosti s

predvidevanjem gospodarskih in socialnih sprememb, vključno s predvidevanjem gospodarskih in socialnih sprememb, vključno s spremembami, povezanimi s sprostitvijo trgovine, s pomočjo spremembami, povezanimi s sprostitvijo trgovine, s pomočjo povečevanja in izboljševanja kakovosti naložb v človeški kapital, povečevanja in izboljševanja kakovosti naložb v človeški kapital, inovacij in spodbujanja na znanju temelječe družbe, podjetništva, inovacij in spodbujanja na znanju temelječe družbe, podjetništva, varovanja in izboljšanja okolja, izboljšanja dostopnosti, varovanja in izboljšanja okolja, izboljšanja dostopnosti, prilagodljivostjo delavcev in podjetij ter razvoja skupnih trgov delaprilagodljivostjo delavcev in podjetij ter razvoja skupnih trgov dela

financira se s sredstvi iz ESRR in ESSfinancira se s sredstvi iz ESRR in ESS sofinanciranje: med 50 % in 85 % sofinanciranje: med 50 % in 85 %

PREDNOSTNA PODROČJA CILJEV PREDNOSTNA PODROČJA CILJEV “KONVERGENCA” , REGIONALNA “KONVERGENCA” , REGIONALNA

KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJEKONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE""

raziskave in tehnološki razvoj, inovacije in podjetništvo raziskave in tehnološki razvoj, inovacije in podjetništvo informacijska družbainformacijska družba promet promet energetikaenergetika varstvo okolja in preprečevanje tveganjavarstvo okolja in preprečevanje tveganja povečevanje prilagodljivosti delavcev in gospodarskih družb, povečevanje prilagodljivosti delavcev in gospodarskih družb,

podjetij in podjetnikovpodjetij in podjetnikov izboljšan dostop do zaposlitve in trajnostna udeležba na trgu dela izboljšan dostop do zaposlitve in trajnostna udeležba na trgu dela povečanje socialne vključenosti oseb z manj priložnostmipovečanje socialne vključenosti oseb z manj priložnostmi izboljšanje človeškega kapitala izboljšanje človeškega kapitala

(priloga IV Uredbe ES/1083/2006)(priloga IV Uredbe ES/1083/2006)

EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJEEVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE

ločena uredbaločena uredba ppovečanje finančnih virov (ovečanje finančnih virov (zaza 30 %) 30 %) ppoenostavljeno upravljanje programov oenostavljeno upravljanje programov (združitev organov (združitev organov

upravljanja in organov potrjevanja)upravljanja in organov potrjevanja) lažje oblikovanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje lažje oblikovanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje

(EZTS)(EZTS)

CILJI: EVROPSKO TERITORIALNO CILJI: EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJESODELOVANJE

razvoj čezmejnih ekonomskih, socialnih in okoljskih dejavnosti (s razvoj čezmejnih ekonomskih, socialnih in okoljskih dejavnosti (s spodbujanjem podjetništva, skupnega varstva in spodbujanjem podjetništva, skupnega varstva in upravljanja upravljanja naravnih in kulturnih virovnaravnih in kulturnih virov, povezav med mesti in podeželjem, , povezav med mesti in podeželjem, zmanjšanjem izoliranosti, sodelovanjem zmanjšanjem izoliranosti, sodelovanjem v sektorjih kot so v sektorjih kot so zdravstvo, kultura,zdravstvo, kultura,turizem in izobraževanje)turizem in izobraževanje)

oblikovanje in razvoj transnacionalnega sodelovanja (zlasti na oblikovanje in razvoj transnacionalnega sodelovanja (zlasti na področju inovacij, okolja, dostopnosti in trajnostnega urbanega področju inovacij, okolja, dostopnosti in trajnostnega urbanega razvoja)razvoja)

okrepitev učinkovitosti regionalne politike (prek medregionalnega okrepitev učinkovitosti regionalne politike (prek medregionalnega sodelovanja in izmenjave izkušenj)sodelovanja in izmenjave izkušenj)

UPRAVIČENE REGIJE IZ CILJA “EVROPSKO UPRAVIČENE REGIJE IZ CILJA “EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE”TERITORIALNO SODELOVANJE”

Čezmejno sodelovanja: regije ravni Čezmejno sodelovanja: regije ravni NUTS 3 vzdolž vseh notranjih vzdolž vseh notranjih kopenskih mej in vzdolž določenih zunanjih kopenskih mej, in v kopenskih mej in vzdolž določenih zunanjih kopenskih mej, in v regijah vzdolž pomorskih mej, oddaljenih največ 150 kmregijah vzdolž pomorskih mej, oddaljenih največ 150 km

  Transnacionalno sodelovanje: upravičene so vse regije, vendar je Transnacionalno sodelovanje: upravičene so vse regije, vendar je Komisija po posvetu z državami članicami določila trinajst območij Komisija po posvetu z državami članicami določila trinajst območij sodelovanjasodelovanja

Medregionalno sodelovanje, vzpostavljanje omrežij in izmenjave Medregionalno sodelovanje, vzpostavljanje omrežij in izmenjave izkušenj: upravičene so vse regijeizkušenj: upravičene so vse regije

BODOČA UREDITEVBODOČA UREDITEV

oktober 2011: ooktober 2011: osnutek zakonodajnega paketa, ki bo urejal kohezijsko snutek zakonodajnega paketa, ki bo urejal kohezijsko politiko EU za obdobje 2014–2020politiko EU za obdobje 2014–2020

osredotočenost na strategijo Evropa 2020osredotočenost na strategijo Evropa 2020 predlog proračuna: predlog proračuna: 376 milijard EUR376 milijard EUR Kohezijski politiki (336 mrd., 33 % proračuna) se pridruži Instrument Kohezijski politiki (336 mrd., 33 % proračuna) se pridruži Instrument

za povezovanje Evrope (40 mrd., 4 % proračuna)za povezovanje Evrope (40 mrd., 4 % proračuna) predlog zakonodaje:predlog zakonodaje:

- splošna uredba s skupnimi pravili za ESRR, ESS, Kohezijski sklad, - splošna uredba s skupnimi pravili za ESRR, ESS, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter dodatna splošna pravila za ESRR, za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter dodatna splošna pravila za ESRR, ESS in Kohezijski skladESS in Kohezijski sklad

- - tri specifične uredbe za ESRR, ESS in Kohezijski skladtri specifične uredbe za ESRR, ESS in Kohezijski sklad

- uredbi o cilju evropskega teritorialnega sodelovanja in evropskem - uredbi o cilju evropskega teritorialnega sodelovanja in evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS)združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS)

DELITEV SREDSTEV, DELITEV SREDSTEV, SIMULACIJA-2SIMULACIJA-2

68,7%

11,6%

15,8%

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

119,2

72,4

307.1

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

Razporeditev proračuna

(v %)

Zajeto prebivalstvo(v milijonih)

Manj razvite

Regije v prehodu

Razvitejše regije

Vir: Evropska komisija, Kohezijska politika EU 2014–2020.

KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJIKOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI2000-2006 , 2007-20132000-2006 , 2007-2013

Strukturni skladi:Strukturni skladi: podpora 6000 malim in srednje velikim podjetjem (MSP)podpora 6000 malim in srednje velikim podjetjem (MSP) sofinanciranih 21 poslovnih consofinanciranih 21 poslovnih con spodbuda inovacij in patentovspodbuda inovacij in patentov

Kohezijski sklad:Kohezijski sklad: izgradnja 27,4 km avtocestizgradnja 27,4 km avtocest 167 km nove infrastrukture kanalizacijskih 167 km nove infrastrukture kanalizacijskih zzgrajeni trije novi regionalni centri za ravnanje z odpadki grajeni trije novi regionalni centri za ravnanje z odpadki

več kot 1,1 milijarde € za raziskave in razvojveč kot 1,1 milijarde € za raziskave in razvoj več kot 1 milijarda € za izboljšanje prometne infrastrukture več kot 1 milijarda € za izboljšanje prometne infrastrukture več kot 1,5 milijarde € neposrednih in posrednih naložb za zaščito in več kot 1,5 milijarde € neposrednih in posrednih naložb za zaščito in

izboljšanje okoljaizboljšanje okolja