Predmet:SISTEMIZACIJA IN VREDNOTENJE

DELANosilec predmeta:Dr. Janez Mayer

Asistentka:Dr. Neja Zupan

UGOTAVLJANJEZAHTEVNOSTI OPRAVIL =

Sistematično ugotavljanje razmerijmed zahtevnostmi različnih opravil.

UGOTAVLJANJEZAHTEVNOSTI OPRAVIL =

Sistematično ugotavljanje razmerijmed zahtevnostmi različnih opravil.

1. STROKOVNOST: Struktura elementarnih komponent opravila glede na zahtevane sposobnosti, znanje in spretnosti (strokovnost)2. ODGOVORNOST: Glede na odnos do ljudi, delovnih sredstev, varnosti dela...3. OBREMENITVE: fizični in umski napori4. VPLIVI OKOLJA

1. STROKOVNOST: Struktura elementarnih komponent opravila glede na zahtevane sposobnosti, znanje in spretnosti (strokovnost)2. ODGOVORNOST: Glede na odnos do ljudi, delovnih sredstev, varnosti dela...3. OBREMENITVE: fizični in umski napori4. VPLIVI OKOLJA

Zahtevnost opravilZahtevnost opravil

Način razvrščanja opravil:VRSTNI RED:

GRUPIRANJE:

Način razvrščanja opravil:VRSTNI RED:

GRUPIRANJE:

Razvrščanje opravilRazvrščanje opravil

Način členjenja zahtev:SUMAREN: ANALITIČEN:

Metode rangiranja Metode primerjanja zahtevMetode kategorizacije Točkovne metode

Kombinirane metode

Način členjenja zahtev:SUMAREN: ANALITIČEN:

Metode rangiranja Metode primerjanja zahtevMetode kategorizacije Točkovne metode

Kombinirane metode

pričakovan rezultat delapričakovan rezultat dela

količinaenostavnega

dela v opravilu

količinaenostavnega

dela v opravilu kriterijikriteriji

METODE RAZVRŠČANJA (RANGIRANJA)METODE RAZVRŠČANJA (RANGIRANJA)

POZITIVNO:- enostavnost

- hitrost- malo stroškov- objektivnost

- prožnost- usklajevanje

NEGATIVNO:- odsotnost vsebine

- vpliv obstoječega stanja- omejenost št. opravil 20-40

TRIJE KORAKI RAZVRŠČANJA:1. natančni opisi opravil

2. razvrščanje glede na zahtevnost dela3. določanje teže (obtežitev) opravil

TRIJE KORAKI RAZVRŠČANJA:1. natančni opisi opravil

2. razvrščanje glede na zahtevnost dela3. določanje teže (obtežitev) opravil

TEHNIKE RAZVRŠČANJATEHNIKE RAZVRŠČANJA

1. Vrstni red

2. Grupiranje

A.KLASIČNO RANGIRANJEB.TEHNIKA LUŠČENJA

C.TEHNIKA IGRALNIH KART

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

I II III IV V

DOLOČANJE RAZLIK V RAZVRŠČANJUDOLOČANJE RAZLIK V RAZVRŠČANJU

1. Primerjanje parov: P = n (n-1)/2

P=št. Parov, n= št. opravil

2. Šah tehnikaR RE S H D K T vsota točk

R / 1 1 1 0 1 1 5

RE 0 / 1 0 0 0 0 1

S 0 0 / 0 0 0 0 0

H 0 1 1 / 0 0 0 2

D 1 1 1 1 / 1 1 6

K 0 1 1 1 0 / 1 4

T 0 1 1 1 0 0 / 3

opravilo rang

D 1

R 2

K 3

T 4

H 5

RE 6

S 7

METODE KATEGORIZACIJEMETODE KATEGORIZACIJE

Razvrstitev enako zahtevnihdel v kategorije:1. Nabor opravil2. Opis opravil

3. Število kategorij4. Opis kategorij

5. Razvrščanje v kategorije

SKUPINE OPRAVIL PO ZAHTEVNOSTISKUPINE OPRAVIL PO ZAHTEVNOSTI

I. Enostavna opravilaII. Manj zahtevna

III. Sredbje zahtevnaIV. Zahtevna

V. Bolj zahtevnaVI. Zelo zahtevna

VII. Visoko zahtevnaVIII. Najbolj zahtevna

IX. Izjemno zahtevna opravila

METODA PRIMERJANJA ZAHTEVMETODA PRIMERJANJA ZAHTEV

1. Izbor zahtev glede na:fizični in umski napor, strokovnost, odgovornost,

delovne razmere ...2. Opis in specifikacija opravil po vsebini in

delovnih zahtevah3. Izbor tipičnih opravil (15 – 20)

4. Razvrščanje tip. opr. po vsaki zahtevi5. Denarno rangiranje

6. Izločitev spornih opravil7. Vnašanje razvrstitve v preglednico

8. Vnašanje novih opravil9. Razvrščanje ostalih opravil

TOČKOVNE METODEzajemajo (po Lottu):

TOČKOVNE METODEzajemajo (po Lottu):

1. Čas usposabljanja2. Čas prilagoditve opravilu

3. Ponudba delavcev4. Šolska izobrazba

5. Raven plač v kraju6. Stopnja

7. Nenehno prilagajanje delu8. Denarna vrednost predmeta obdelave

9. Onesnaženost okolja10. Prizadevnost delavca11. Nevarnost za zdravje

12. Fizični napor13. Monotonija

IZBOR ZAHTEVIZBOR ZAHTEV

KRITERIJI ZA IZBOR SESTAVIN KRITERIJI ZA IZBOR SESTAVIN ZAHTEVNOSTI DELA:ZAHTEVNOSTI DELA:

• Sestavine zahtevnosti, ki jih priznava večina• Posebnosti tehnologije dela

• Odprava prekrivanja sestavin• Združevanje sorodnih sestavin

KRITERIJI ZA IZBOR SESTAVIN KRITERIJI ZA IZBOR SESTAVIN ZAHTEVNOSTI DELA:ZAHTEVNOSTI DELA:

• Sestavine zahtevnosti, ki jih priznava večina• Posebnosti tehnologije dela

• Odprava prekrivanja sestavin• Združevanje sorodnih sestavin

SODOBNE METODEupoštevajo le ključne vidike:

SODOBNE METODEupoštevajo le ključne vidike:

1. STROKOVNOST (izobrazba, izkušnje, spretnosti, dodatno znanje)

2. ODGOVORNOST (za delo, za varnost, materialna odgovornost, za druge)

3. NAPOR (fizični, umski, napor čutil, v medosebnih odnosih)

4. VPLIVI OKOLJA (nevarnost nezgod, bolezni, ropot, kem. vplivi ...)

1. SKUPINA ZAHTEV1. SKUPINA ZAHTEV

STROKOVNOST (izobrazba, izkušnje, veščine, dodatno znanje)

1 2 3 4 5

Stopnja in vrsta

strokovne

izobrazbe

Zahtevane izkušnje ali

čas usposablja-

nja

Osnovne in posebne veščine

Interdisciplinarno znanje

Kategorija zahtevnosti

dela

UČENJE

INFORMACIJE

FRAGMENTAR-NO ZNANJE

PREIZKUS ZNANJA

IZKUŠNJA

UČINKOVITOZNANJE

SINTEZAZNANJE

VÉDENJA

REZIDUALNO ZNANJE

KRITERIJ

MOTIV

SPOSOBNOSTI,LASTNOSTI

umskipotencial

umski kapital

TRENING

MOTIVKOMPETENCA

TRANSDISCIPLINARNO ZNANJE: Informatika Organizacija Komunikologija Psihologija Sistemologija Pedagogika/didaktika Etika Estetika

• Se nenehno spreminja (razvija)• Aktualnost znanja je vse krajša, učna doba vse daljša• Čim bolj ga razdajamo, tem več ga imamo in obratno• Je tržno blago• Vse znanje ne zastareva• Izvirno novo znanje je osnova konkurenčne prednosti posameznika in organizacije

• Se nenehno spreminja (razvija)• Aktualnost znanja je vse krajša, učna doba vse daljša• Čim bolj ga razdajamo, tem več ga imamo in obratno• Je tržno blago• Vse znanje ne zastareva• Izvirno novo znanje je osnova konkurenčne prednosti posameznika in organizacije

ZBIRANJE INFORMACIJ

OBDELOVANJE

RAZŠIRJANJE

znanje védenjaznanje védenja

informacijeinformacije

izkušnjeizkušnje

know-howknow-how

ODGOVORNOST (za delo, za varnost, materialna odgovornost, za druge):

KAZENSKADISCIPLINSKAMATERIALNA

MORALNASTROKOVNA

Odgovornost temelji na skrbnosti, zanesljivosti,vestnosti, natančnosti, kar je

OBREMENITEV

2. SKUPINA ZAHTEV2. SKUPINA ZAHTEV

3. NAPOR (fizični, umski, napor čutil, v medosebnih

odnosih)TELESNI NAPOR (statični, dinamični)

UMSKI (miselni in čustveni)

MERILA:• Stopnja predpisanosti opravila

• Raznovrstnost opravil• Zapletenost in sestavljenost opravil• Stopnja pomoči in nadzora pri delu

• Zahtevnost odnosov z drugimi

3. NAPOR (fizični, umski, napor čutil, v medosebnih

odnosih)TELESNI NAPOR (statični, dinamični)

UMSKI (miselni in čustveni)

MERILA:• Stopnja predpisanosti opravila

• Raznovrstnost opravil• Zapletenost in sestavljenost opravil• Stopnja pomoči in nadzora pri delu

• Zahtevnost odnosov z drugimi

3. SKUPINA ZAHTEV3. SKUPINA ZAHTEV

Omogočajo vrednostno orientacijo v spoznavnem procesu So temeljna komponenta vrednot Nosilci odnosnega pomena v komunikaciji Določila privlačnosti/odbojnosti v dinamiki medosebnih odnosov Relativno trajna določila osebnostih potez Povezava med zavestno in nezavedno sfero v ustvarjalnem procesu

Omogočajo vrednostno orientacijo v spoznavnem procesu So temeljna komponenta vrednot Nosilci odnosnega pomena v komunikaciji Določila privlačnosti/odbojnosti v dinamiki medosebnih odnosov Relativno trajna določila osebnostih potez Povezava med zavestno in nezavedno sfero v ustvarjalnem procesu

ZASKRBLJENOSTSTRAHPOTRTOSTJEZASOVRAŠTVOOBUPŽALOSTSTRESDEPRESIJA

ZASKRBLJENOSTSTRAHPOTRTOSTJEZASOVRAŠTVOOBUPŽALOSTSTRESDEPRESIJA

Dolgotrajna negativna in intenzivnačustvena stanja:• Zmanjšujejo odpornost imunskega sistema• Povečujejo tveganje pri zahtevnih posegih• Podaljšujejo okrevanje po bolezni (poškodbi)

Dolgotrajna negativna in intenzivnačustvena stanja:• Zmanjšujejo odpornost imunskega sistema• Povečujejo tveganje pri zahtevnih posegih• Podaljšujejo okrevanje po bolezni (poškodbi)

• Dejavno poslušanje in vživljanje• Izražanje sočutja in tolažbe• Popolnejše informiranje bolnika• Soodločanje bolnika• Priprava na zahteven poseg• Preprečevanje osamljenosti• Sprostitvene vaje• Sugestije za spremembo slabih navad• Družabnost• Negativna čustvena stanja osebja

• Dejavno poslušanje in vživljanje• Izražanje sočutja in tolažbe• Popolnejše informiranje bolnika• Soodločanje bolnika• Priprava na zahteven poseg• Preprečevanje osamljenosti• Sprostitvene vaje• Sugestije za spremembo slabih navad• Družabnost• Negativna čustvena stanja osebja

VPLIVI OKOLJA (nevarnost nezgod, bolezni, ropot, kem. vplivi ...)

4. SKUPINA ZAHTEV4. SKUPINA ZAHTEV

Postopek ugotavljanja zahtevnostiopravil

Postopek ugotavljanja zahtevnostiopravil

1. Odločitev o izvedbi2. Pripravljalne aktivnosti3. Izbira metode, modela

4. Oblikovanje in preizkus ocenjevalnega modela5. Izbira in usposabljanje ocenjevalcev

6. Popis, opis in analiza opravil7. Razvrščanje opravil in oblikovanje delovnih

področij8. Ugotavljanje zahtevnosti opravil9. Sprejemanje zahtevnosti opravil

VREDNOTENJE ZAHTEVVREDNOTENJE ZAHTEV

POMEN (TEŽA) ZAHTEV:• Vsebinsko pravilo (vrednote org.)

• Metodološki modeli stroke• Tipične zahteve glede na poslovne cilje

POMEN (TEŽA) ZAHTEV:• Vsebinsko pravilo (vrednote org.)

• Metodološki modeli stroke• Tipične zahteve glede na poslovne cilje

A. IZBOR STOPENJ ZAHTEVE:A. IZBOR STOPENJ ZAHTEVE:

Število stopenj v okviru vsake zahtevemanj kot 10; več kot 3, na osnovi strokovne

presoje

B. OPIS STOPENJ ZAHTEVE:B. OPIS STOPENJ ZAHTEVE:

* splošno priznane stopnje * besedni opis

* intervalno in količinsko stopnjevanje

C. VREDNOTENJE STOPENJ ZAHTEVEC. VREDNOTENJE STOPENJ ZAHTEVE

Določanje teže (vrednosti) vsaki stopnjiRazdelitev točkovnega sklada

Vrednost stopnje mora biti odvisnaod narave (značilnosti) zahteve, ki

mora biti:• raziskana

• enodimenzionalna• logično stopnjevana:

linearno, progresivno, degresivno

Določanje teže (vrednosti) vsaki stopnjiRazdelitev točkovnega sklada

Vrednost stopnje mora biti odvisnaod narave (značilnosti) zahteve, ki

mora biti:• raziskana

• enodimenzionalna• logično stopnjevana:

linearno, progresivno, degresivno

HALO UČINEKOcenjevanje na osnovi pozitivnega ali negativnega splošnega vtisa o osebi.

NAPAKA:Osebe, ki so nam bolj simpatične ocenjujemo bolj pozitivno, manj simpatične pa bolj negativno.

MANJŠANJE NAPAKE:Razumska analiza, uporaba kriterijev in ocenjevalne lestvice ter ocena več ocenjevalcev.

OSEBNA ENAČBAPreblago ali prestrogo ocenjevanje. Uporaba pozitivnih ali negativnih skrajnih ocen.

NAPAKA:Preblagim ocenjevalcem zmankuje dobrih, prestrogim pa slabih ocen.

MANJŠANJE NAPAKE:Neupoštevanje najbolj skrajnih ocen. Uporaba normalne (prisilne) distribucije.

SREDINSKA TEŽNJAPretežna uporaba srednjih ocen in izogibanje pozitivnim in negativnim skrajnim ocenam.

NAPAKA:Zaradi nepoznavanja osebe ali zaradi bojazni, da bi se ji zamerili jo ocenimo s srednjo oceno.

MANJŠANJE NAPAKE:Uporaba ocenjevalne lestvice z izpuščeno srednjo oceno.

LOGIČNA NAPAKANapaka zaradi navidezne vzročne povezanosti med določenimi lastnostmi.

NAPAKA:Zdi se nam logično, da bo odličen strokovnjak tudi odličen vodja ali predavatelj.

MANJŠANJE NAPAKE:Poznavanje dejanskih vzročnih zvez lastnosti, pojava, stvari, ki jo ocenjujemo.

DOLOČANJE RAZPONOVDOLOČANJE RAZPONOV

RR ==rrM + sM + sm + sm + s

R = najvišji razponr = enota enostavnega delaM = najvišje število točk zahtevnosti m = najnižje število točk zahtevnostis = konstanta

METODE DOLOČANJA RAZPONOV

• Prištevanje konstante• Najvišje in najnižje tarife

• Najmanjši kvadrati• Najnižja rast tarife• Nelinearne metode

METODE DOLOČANJA RAZPONOV

• Prištevanje konstante• Najvišje in najnižje tarife

• Najmanjši kvadrati• Najnižja rast tarife• Nelinearne metode

KATALOG OPRAVIL

• Za izračun plač in osebnih dohodkov• Za načrtovanje in programiranje dela

• Za ugotavljanje in spremljanje rezultatovdela posameznikov in skupin

• Za razvoj organiziranosti dela• Kot psihološki dejavnik urejenosti(pravičnosti) razmerij med opravili

KATALOG OPRAVIL

• Za izračun plač in osebnih dohodkov• Za načrtovanje in programiranje dela

• Za ugotavljanje in spremljanje rezultatovdela posameznikov in skupin

• Za razvoj organiziranosti dela• Kot psihološki dejavnik urejenosti(pravičnosti) razmerij med opravili