PRESOJA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI NALOŽBE · IZJAVA »Študentka Mihela Debeljak izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Dejana Kosa

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Ekonomist

Modul: Komercialist – tehnični komercialist

PRESOJA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI

NALOŽBE

Mentor: mag. Dejan Kos, univ. dipl. inž. tehnol. prom. Kandidatka: Mihela Debeljak

Somentor: mag. Matija Tacer, univ. dipl. inž. str.

Lektorica: Ana Peklenik, prof.

Kranj, junij 2013

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Dejanu Kosu za nasvete in usmerjanje pri izdelavi

diplomske naloge.

Posebna zahvala gre mojemu somentorju mag. Matiju Tacerju iz družbe Iskra

Sistemi, d.d., za vso pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se lektorici Ani Peklenik, prof., ki je diplomsko nalogo jezikovno in

slovnično pregledala.

Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je v času študija stala ob strani in me

moralno podpirala.

IZJAVA

»Študentka Mihela Debeljak izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

sem ga napisala pod mentorstvom mag. Dejana Kosa in somentorstvom mag.

Matija Tacerja.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

Kot pogodbeni oskrbnik s toploto za ogrevanje poslovno-stanovanjskega objekta se

zavedamo energetske neučinkovitosti in nizke zanesljivosti obratovanja obstoječe

dotrajane kotlovnice v objektu. Ker želimo pogodbeno oskrbo podaljšati in kupcem

ponuditi konkurenčne cene, smo analizirali upravičenost naložbe v novo kotlovnico z

lastnim virom financiranja.

Vrednost naložbe smo ocenili na podlagi pridobljene informativne ponudbe in

izkušenj pri podobnih naložbah v energetske sisteme. Kot vir ogrevanja iz nove

kotlovnice smo izbrali lesne sekance, kar je okolju prijazen vir energije in v

primerjavi z drugimi energenti cenovno ugoden.

Prikazali smo izvedbo ekonomske analize upravičenosti naložbe in prišli do

ugotovitve, da je konkretna naložba zanimiva in upravičena ter je primerno pristopiti

k pripravljalnim delom za njeno izvedbo. S tem bomo prispevali k nadaljnjemu

razvoju naše dejavnosti, kupcem pa zagotovili nižjo ceno toplote.

KLJUČNE BESEDE

– naložba

– financiranje

– denarni tok

– statične in dinamične metode

– tveganje

SUMMARY

As contractual supplier with heat for heating commercial and residential building we

are aware of energy inefficiency and low reliability of the existing decrepit boiler

room in the building. Since we wish to extend contractual supply and offer

customers competitive prices, we analyzed the eligibility of the investment into new

boiler room with our own financial source.

The value of the investment was assessed on the basis of obtained information offer

and experiences with similar investments into energy systems. As the source of the

heating from the new boiler room wood chips were chosen. They represent an

environmentally friendly energy source and are compared to other energy products

also economic.

Economic analysis of eligibility of the investment is presented. It was determined

that the concrete investment is interesting and eligible; therefore, it is appropriate to

begin with preliminary work for its realization. By doing so, we will contribute to

further development of our business and insure the customers lower heat price.

KEYWORDS

– investment

– financing

– cash flow

– static and dynamic methods

– risk

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 Predstavitev problema ............................................................................................. 1

1.2 Cilji naloge ............................................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve ......................................................................................... 2

1.4 Metode dela ............................................................................................................. 2

2 INVESTICIJE, NALOŽBE................................................................................................... 3

2.1 Definicija investiranja ............................................................................................... 3

2.2 Pomen investiranja .................................................................................................. 4

2.3 Razlogi in odločitve za investiranje .......................................................................... 4

2.4 Vrste investicij .......................................................................................................... 6

2.5 Financiranje ............................................................................................................. 6

2.5.1 Notranji viri financiranja ............................................................................ 7

2.5.2 Zunanji viri financiranja ............................................................................. 7

3 UPRAVIČENOST INVESTIRANJA .................................................................................... 9

3.1 Analiza trga .............................................................................................................. 9

3.2 Ocena denarnega toka .......................................................................................... 10

3.3 Metode ugotavljanja uspešnosti investiranja ......................................................... 11

3.3.1 Statične metode ocenjevanja investicijskih odločitev ............................. 11

3.3.2 Dinamične metode ocenjevanja investicijskih odločitev ......................... 13

3.4 Analiza tveganja..................................................................................................... 15

4 PREDSTAVITEV DRUŽBE ISKRA SISTEMI D.D. .......................................................... 17

4.1 Poslanstvo in vizija družbe .................................................................................... 17

4.2 Organizacijska struktura družbe ............................................................................ 17

4.3 Program Termoenergetika ..................................................................................... 18

5 ANALIZA UPRAVIČENOSTI NALOŽBE V NOVO KOTLOVNICO .................................. 19

5.1 Predstavitev objekta in načrt rekonstrukcije kotlovnice ......................................... 19

5.2 Vrednost naložbe ................................................................................................... 21

5.3 Ocena denarnih tokov ............................................................................................ 22

5.3.1 Odhodki .................................................................................................. 22

5.3.2 Prihodki ................................................................................................... 23

5.3.3 Neto denarni tok ..................................................................................... 23

5.4 Analiza upravičenosti naložbe ............................................................................... 25

5.5 Ugotovitve o upravičenosti naložbe ....................................................................... 28

5.6 Primerjava iste naložbe s krajšo pogodbeno dobo ................................................ 29

5.7 Tveganje ................................................................................................................ 30

6 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 32

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................ 33

KAZALO SLIK ........................................................................................................ 34

KAZALO TABEL .................................................................................................... 34

KRATICE IN AKRONIMI ........................................................................................ 34

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 1 od 34

1 UVOD

Energetska postrojenja so draga, njihovo načrtovanje je zahtevno, v obratovanju so

več let. Načeloma ne obratujejo vse leto, potrebe po ogrevanju so pozimi večje kot

poleti. V energetskih napravah se prenaša energija, največkrat v obliki toplote.

Namen energetskih naprav je s čim manjšimi stroški in čim večjim izkoristkom

primarno energijo spremeniti v obliko (toploto, svetlobo ...), ki je potrebna v

vsakdanjem življenju. Zadostna oskrba z energijo je eden od pogojev za doseg

visoke življenjske ravni. Pomembna je njihova varnost, učinkovitost, vzdržljivost in

ekonomičnost.

Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo je primerno takrat, ko naj bi postavitev

novih ali obnovo starih naprav za oskrbo z energijo (energetski sistemi, kotli ipd.),

izvedel zunanji izvajalec. Ta prevzame naloge načrtovanja, financiranja, vgradnjo in

običajno tudi obratovanje naprav za dobavo energije, v fazi glavne storitve projekta

pa proizvaja in oskrbuje naročnika z dogovorjeno količino in ustrezno kvaliteto

energije. Naročnik izvajalcu vložena sredstva povrne s plačilom za dobavo energije,

ki je običajno določeno s cenami toplote, električne energije in/ali hladu.

Pogodba, sklenjena med naročnikom in izvajalcem, ureja vprašanja lastništva

naprav, zavarovanje, porazdelitve tveganj in obračunavanje storitev dobave

energije. Čas trajanja pogodbe praviloma ustreza ekonomski dobi koristnosti

tehničnih naprav in običajno traja od 10 do 15 let. Po poteku pogodbe preidejo

naprave v lastno upravljanje naročnika.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Družba Iskra Sistemi, d.d., pogodbeno oskrbuje s toploto za ogrevanje poslovno-

stanovanjski objekt v okolici Kranja. Sedanja kotlovnica v objektu, s katere se

prostori ogrevajo, je stara in dotrajana, kar posledično povzroča velike izgube

oziroma slab izkoristek in visoke stroške vzdrževanja. Zaradi navedenih dejstev in

visokih cen kurilnega olja je tudi cena toplote za ogrevanje visoka. Naložba v novo

kotlovnico je nujna.

1.2 CILJI NALOGE

Cilji diplomskega dela so:

opredeliti pojme investiranje, financiranje in denarni tokovi ter prikaz njihove

uporabe v teoriji in praksi,



na podlagi teoretičnega znanja in tehničnih karakteristik ter z metodami za

ugotavljanje uspešnosti investiranja ugotoviti upravičenost naložbe v novo

kotlovnico,

preučiti morebitna tveganja,

podjetju priskrbeti orodje za presojo podobnih naložb v prihodnosti.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Predpostavljamo, da podjetje naložbo financira z lastnimi sredstvi, da je plačilno

sposobno in deluje v stabilnih pogojih poslovanja. Predpostavljamo, da bomo z

izgradnjo nove kotlovnice uspeli kupcem zagotoviti znižanje stroškov za toploto,

potrebno za ogrevanje objekta, okoljsko sprejemljivost ter dosegli primeren donos

na sredstva, ki jih bomo vložili.

Pri ocenjevanju denarnih tokov in preučevanju ekonomske upravičenosti naložbe se

bomo na praktičnem primeru omejili zgolj na izbrano naložbo.

1.4 METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni (opisni) in analitični pristop.

Deskriptivne narave bo teoretični del, kjer bomo s pomočjo strokovne literature, ki so

jo napisali različni avtorji, pojasnili karakteristike investiranja.

Analitični pristop bomo uporabili v praktičnem delu, kjer bomo s pomočjo statičnih in

dinamičnih metod ugotovili upravičenost naložbe ter preučili tveganja, ki pri tem

lahko nastanejo.



2 INVESTICIJE, NALOŽBE

Investicije ali naložbe so najpomembnejši razvojni dejavnik. Podjetja se za investiranje

odločajo, ker dolgoročno brez tega ne morejo zagotavljati tehnološke učinkovitosti.

Odločitve o investiranju predstavljajo eno izmed najpomembnejših poslovnih odločitev

in so ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja.

2.1 DEFINICIJA INVESTIRANJA

Beseda investicija izhaja iz latinske besede »investio« in pomeni vlaganje. Gre za

vlaganje finančnih sredstev. V ožjem smislu pa je investicija vsak finančni izdatek za

nabavo trajnih dobrin – osnovnih sredstev, ki bodo podjetju služila dlje časa. Pod

pojmom investicije ali naložbe razumemo vlaganja, ki naj bi kasneje vrnila več, kot

smo vložili.

V povezavi z investicijami se srečamo z izrazi, kot so (Žnidaršič Kranjc, 1995, str. 237):

Investitor je podjetje, ki vlaga določena sredstva za izvedbo investicije, o

njej odloča in nosi tako pozitivne kot negativne posledice svojih odločitev.

Investicijski objekt je predmet, v katerega vlagamo sredstva, npr. zgradbe,

oprema, zemljišča ipd.

Izvajalec investicijskih del je podjetje, ki investicijska dela izvaja po

naročilu in za račun investitorja.

Investicijsko vlaganje je finančno vlaganje, ki omogoča izpeljavo investicije.

Po Pučko in Rozman (1995, str. 294) investiranje zajema vlaganje v:

osnovna sredstva, vključno s pravicami, kot so patenti, licence, zaščitni znak,

trajna obratna sredstva, kot so nujne zaloge, terjatve do kupcev,

vrednostne papirje, kot so družabniški deleži in delnice,

kadre in njihovo izobraževanje,

raziskave novih procesov in proizvodov,

komercialo, kot je razvoj lastne trgovske mreže in podobno.

Senjur (2002, str. 159) opredeljuje investicije kot izdatke, namenjene povečanju in

ohranjanju zalog kapitala. Zaloga kapitala je sestavljena iz tovarn, strojev, uradov in

drugih trajnih proizvodov, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu. Zaloga kapitala

vključuje tudi stanovanjske hiše in zaloge. V nadaljevanju Senjur (2002, str. 167)

investicije opredeljuje kot:

izdatke, ki se dodajajo k fizični zalogi kapitala. Kapital je nakopičena zaloga

materialnih sredstev, ki skozi čas prispeva k povečanemu toku dobrin in

storitev. Po navedeni opredelitvi so investicije tako imenovane materialne

naložbe;



vsak namenski izdatek za povečanje prihodka v prihodnosti. To omogoča, da

med investicije uvrstimo materialne in nematerialne naložbe, ki postajajo vse

pomembnejše. Po tej opredelitvi so investicije lahko tudi izdatki za raziskave

in razvoj, prav tako pa tudi del izdatkov za izobraževanje v človeški kapital;

po statični opredelitvi so investicije tisti del družbenega proizvoda, ki ni

potrošen. Dobimo jih tako, da od družbenega proizvoda odštejemo osebno in

javno porabo.

Investiranje je odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev ter možnosti

pridobitve zunanjih virov financiranja.

2.2 POMEN INVESTIRANJA

Investiranje je za podjetje ključnega pomena, saj bi bilo brez stalnega obnavljanja,

posodabljanja in uvajanja novosti obsojeno na propad. Podjetja, ki stremijo k rasti in

razvoju, morajo imeti na razpolago tudi sodobno opremo.

Pomen investicij za gospodarski razvoj je raznovrsten (Senjur, 2002, str. 169):

Investicije ustvarjajo proizvodne zmogljivosti ter vplivajo na sposobnost za

proizvodnjo.

Obseg investicij in tehnološki napredek sta tesno povezana, kar pomeni, da

lahko dosežke tehničnega napredka koristi le tisto gospodarstvo, ki investira.

Investicije povečujejo število delovnih mest in možnost mobilizacije delovne

sile, ki bi sicer ostala neizkoriščena.

Z investicijami podjetje spreminja obseg proizvodnih zmogljivosti in se prilagaja

razmeram na trgu. Bolj kot sedanje so pri sprejemanju odločitev pomembne

pričakovane bodoče razmere na trgu, saj se učinki investicijskih odločitev pokažejo

šele v prihodnjem obdobju (Toplak, 2006, str. 156).

2.3 RAZLOGI IN ODLOČITVE ZA INVESTIRANJE

Osnovna sredstva se v proizvodnji hitro izrabljajo in zastarajo. Zato jih je treba

obnavljati oziroma menjati. Zelo pogost razlog za investiranje je izboljšava delovnih

pogojev in okolja, kar predpisujejo številni mednarodni predpisi o dovoljeni količini

izpustov škodljivih snovi v ozračje in podobno.

Žnidaršič Kranjc (1995, str. 237) navaja sledeče razloge za investiranje:

nabava novega osnovnega sredstva zaradi vpeljave nove ali razširitve

obstoječe proizvodnje,

zamenjava iztrošenega osnovnega sredstva,



posodobitev proizvodnje,

odpravljanje ozkih grl v proizvodnji,

izboljševanje pogojev dela,

odpravljanje ekoloških problemov v podjetju ipd.

Proces odločanja o investiciji zajema sledeče faze (Rebernik, 1999, str. 279):

identifikacijo potrebe po investiranju,

identifikacijo investicijskih projektov, ki lahko zadovoljijo investicijsko potrebo,

vrednotenje posameznih projektov po vnaprej določenih kriterijih in metodah,

izbor projekta, ki najbolje zadovoljuje investicijsko potrebo in prispeva k

uresničevanju ciljev podjetja.

Odločitve o dolgoročnih naložbah Berk, Lončarski in Zajc (2006, str. 98)

opredeljujejo kot najzahtevnejšo odločitev, s katero se menedžerji srečujejo, saj je

finančno načrtovanje dolgoročnih naložb pomembno, ker:

se učinki dolgoročnih naložb poznajo dlje časa v prihodnosti, s čimer podjetje

izgubi nekaj fleksibilnosti,

so odločitve o dolgoročnih naložbah zasnovane na pričakovanjih o

prihodnosti, ta pa je negotova,

se podjetje z izborom dolgoročnih naložb strateško usmerja in pozicionira

(trgi, proizvodi ...),

je doseganje cilja poslovanja podjetja odvisno od učinkovitega investiranja v

dolgoročne naložbe ob optimalni strukturi financiranja podjetja.

Odločanje o naložbah je odločanje o vseh možnih materialnih (realnih),

nematerialnih (znanje) in finančnih naložbah v sredstva podjetja ali okolje podjetja.

Pri tem je treba upoštevati, da mora dosežen donos (sedanja vrednost prihodnjih

donosov – dobička, denarnega toka, dodane vrednosti) pokriti izdatke naložb

(vložek v naložbo in stroške virov financiranja, ki smo jih uporabili) ter zagotoviti

zahtevan donos (Žemva, 2005, str. 132).

Odločitve o investiranju so torej nujne, prav tako pa tudi zelo tvegane. Poslovno

okolje podjetja se dolgoročno spreminja in je vse bolj nepredvidljivo, zato morajo biti

investicijske odločitve skrbno pripravljene in izvedene, saj bistveno določajo pogoje

gospodarjenja v prihodnosti in imajo dolgoročne posledice za nadaljnji razvoj in

poslovanje podjetja. Preden se podjetje odloči za investicijski projekt, mora

presoditi, kateri projekt bo največ prispeval k njegovi ekonomski moči.

Kot možne cilje investiranja štejemo: dobiček in rentabilnost, ohranjanje in

izboljševanje konkurenčne prednosti, povečanje prodaje, varnost, neodvisnost in

ugled podjetja, politično moč in družbeni vpliv, socialno varnost zaposlenih in

njihovo zadovoljstvo.



2.4 VRSTE INVESTICIJ

Investicije delimo po različnih kriterijih. Toplak (2006, str. 156) jih razvršča v sledeče

skupine:

1. glede na namen investiranja ločimo gospodarske in negospodarske

investicije,

2. glede na razlog investiranja ločimo investicije v velika popravila in remonte,

3. glede na predmet investiranja ločimo bruto investicije (se nanašajo na

vlaganja v obnovo obstoječih prvin poslovnega procesa – amortizacijske

zamenjave) in neto investicije, ki se nanašajo na vlaganja v nove prvine

poslovnega procesa,

4. glede na tehnično strukturo delimo investicije po investicijskih elementih na

investicije v zemljišča, objekte, opremo, investicije v materialne pravice

(patenti, licence ...), investicije v inovacije (raziskave, študije ...),

5. glede na stanje investicij ločimo investicije v pripravi, investicije v teku in

zaključene investicije, ki se pretvorijo v osnovna in obratna sredstva.

Žemva (2005, str. 132) naložbe razvršča v finančne, nematerialne in materialne.

Finančne naložbe – poznamo naložbe v podjetja (zajemajo lastniške in

upniške naložbe), naložbe v državo in finančne institucije.

Nematerialne naložbe – naložbe v znanje, ki postaja vedno bolj donosno

tako za podjetje kot za posameznike. Donosnost naložb v znanje se v svetu

povečuje.

Materialne naložbe:

– naložbe v nepremičnine (zemljišča, gradbeni objekti). Pri teh naložbah sta

donosnost in tveganje zelo težko merljiva;

– naložbe v opremo (stroje, vozila, komunikacije ...). Običajno velja, da

oprema omogoča neposredno donosno proizvodnjo ali storitveno

dejavnost. Pod trajne potrošne dobrine se uvrščajo preostali stroji, vozila,

komunikacije itd., ki jih delavci uporabljajo v neposlovne namene, ter

umetnine, znamke in podobno. Donosnost trajnih potrošnih dobrin je

težko določiti.

2.5 FINANCIRANJE

Financiranje naložb (obseg, struktura, dinamika in roki) lahko izvedemo z lastnimi ali

izposojenimi viri financiranja različnih kombinacij glede na gospodarnost financ in

zahtevani donos (Žemva, 2005, str. 132). Financiranje kot odločanje o priskrbi virov

sredstev je proces, ki obsega aktivnosti ugotavljanja in priskrbo potrebnih finančnih

sredstev. Priskrba sredstev je mogoča iz notranjih in zunanjih virov financiranja.



2.5.1 Notranji viri financiranja

Vir notranjega financiranja je lahko ustvarjeni dobiček, ki je rezultat pozitivnega

denarnega toka. Drugi možni notranji viri financiranja podjetja so še obračunana

amortizacija, vštete rezervacije, presežki med prejetimi in danimi posojili, predujmi.

Najpomembnejša med navedenimi sta nerazdeljeni dobiček in amortizacija.

Nerazdeljeni dobiček

Dobiček je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, ki se pojavijo v nekem

preučevanem obdobju. Celotne prihodke sestavljajo: prihodki iz poslovanja, prihodki

iz financiranja in drugi prihodki. Celotne odhodke pa sestavljajo: odhodki iz

poslovanja, odhodki iz financiranja in drugi odhodki. Čisti dobiček nastane, ko se

obračuna davek od obdavčljivega dobička in ga podjetje lahko razdeli med

delničarje in na del, ki ostane v podjetju kot nerazdeljeni dobiček. Nerazdeljeni

dobiček lahko podjetju služi kot vir notranjega financiranja.

Amortizacija

Amortizacija je zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev zaradi obrabe in staranja

ter povečevanje vrednosti proizvodov in opravljenih storitev. Na ta način izbrana

sredstva lahko uporabljamo za vlaganja v nova sredstva ali odplačilo kreditov za

nabavljena osnova sredstva.

2.5.2 Zunanji viri financiranja

Zunanje financiranje pomeni priskrbo novega (lastniškega) kapitala ali priskrbo

novih dolgoročnih ali kratkoročnih dolgov.

Kapitalski vložki

Kapital podjetju omogoča zagon, pridobi pa ga neposredno z dodatnimi vložki in

posredno z zamenjavo dolga. Najpogostejše oblike so: navadne delnice, prednostne

delnice, nakupni boni in zamenljivi vrednostni papirji.

Kredit

Kredit je oblika financiranja podjetja z dolgoročnim dolgom. Kredit nudijo banke,

hranilnice, zavarovalnice in druge ustanove. Na odločitev podjetja o najemu kredita

vplivajo različni dejavniki, kot so: velikost podjetja, lastna sredstva, dobičkonosnost,

stroški kredita.

Subvencije

Ločimo neposredno in posredno subvencioniranje. Pri neposrednem podjetje pridobi

nova finančna sredstva, pri posrednem pa podjetje posredno privarčuje sredstva

tako, da se mu zmanjša ali odpiše plačilo davkov, zniža obrestna mera za najete



bančne kredite, dodeli subvencija za nakup surovin ipd. Za to vrsto financiranja je

značilno, da podjetju pridobljenih sredstev ni potrebno vračati.

Lizing

O lizingu govorimo, ko si priskrbo sredstva namesto z nakupom (denarjem)

zagotovimo z zakupom. Ločimo operativni (poslovni) in finančni lizing. Prednosti

lizinga so razpolaganje z najnovejšo opremo, odplačilo iz tekočega poslovanja, lažje

kalkuliranje stroškov glede na najemnine itd.

Slabost lizinga: sorazmerno drag vir financiranja.

Faktoring

Pri faktoringu gre za prodajo terjatev do kupcev (banki ali drugemu faktorju, ki se s

tem ukvarja) pred rokom dospelosti z določenim popustom. Na ta način pride

podjetje prej do denarja, ki mu ga faktor nakaže, in lahko takoj likvidno posluje. Tudi

faktoring je sorazmerno drag vir financiranja.

Forfeting

Forfeting je oblika financiranja, zlasti izvoza investicijske opreme. Pri tej obliki

finančna organizacija ali banka, ki se s tovrstnimi posli ukvarja, odkupi dolgoročne

terjatve od proizvajalca – izvoznika investicijske opreme. S forfetingom želimo

spodbuditi prodajo (izvoz) investicijske opreme. Kupci uvozniki se namreč v vedno

večji meri odločajo za takšen uvoz investicijske opreme, pri katerem imajo

ugodnejše pogoje z vidika roka plačila. S forfetingom ne pospešujemo samo izvoza

investicijske opreme, pač pa ga uporabljamo tudi v domačem gospodarstvu (Repovž

in Petelin, 2000, str. 83).

Podjetje mora znati oceniti, kaj lahko s sposojenim denarjem naredi in ali lahko dolg

v dogovorjenem roku v celoti odplača.



3 UPRAVIČENOST INVESTIRANJA

Pred pričetkom izvedbe investicijskega projekta moramo imeti jasne odgovore na

sledeča vprašanja:

zakaj in koliko denarja bomo potrebovali,

kakšna je priskrba denarja, njegova cena in rok razpoložljivosti,

kakšen denarni donos pričakujemo,

kakšna so tveganja, da željeni denarni donos naložbe ne bo dosežen.

Odgovore na ta vprašanja bomo pridobili s preučevanjem sledečih kriterijev: analize

trga, ocenjevanja denarnega toka, statičnih in dinamičnih metod ugotavljanja

uspešnosti ter analize tveganja.

3.1 ANALIZA TRGA

Najpomembnejši dejavnik za odločanje o investicijah je trg. Velikost razpoložljivega

trga, na katerem podjetje s svojo dejavnostjo deluje, določa njegovo maksimalno

rast. Pred vstopom na novi trg z novimi izdelki ali storitvami ga moramo temeljito

preučiti. Zbrati in analizirati je treba podatke o kupcih in konkurentih ter drugih

dejavnikih, ki vplivajo na odnose med ponudniki izdelkov in storitev ter kupci.

Prodajne možnosti, ki jih z raziskavo ugotovimo, nam omogočajo določiti vsebino in

obseg proizvodnih ali storitvenih zmogljivosti in so osnova za izbor ustreznih

tehnoloških rešitev in investicijskih odločitev. Opredelitev realnih tržnih možnosti in

tehnološko-proizvodnih pogojev so podlaga za realen prikaz pričakovane finančne

donosnosti investicije in tudi osnova za oceno upravičenosti investiranja.

Za čim natančnejšo analizo trga je potrebno:

določiti ciljne kupce, ki bi jih potencialno zanimal naš izdelek ali storitve

(glede na geografske in demografske značilnosti – območje, dohodki);

preučiti dejanske in potencialne dobavitelje, njihovo zanesljivost, ceno,

profesionalnost, odzivnost, tehnično podporo itd.;

preučiti obstoječe in potencialne konkurente – cenovno politiko, konkurenčne

prednosti in slabosti, njihove prodajne in poprodajne storitve itd. Med

potencialno konkurenco spadajo tudi možne pojave nadomestkov.

Pri analizi trga pa je treba na osnovi vseh zgoraj navedenih preučevanj izdelati tudi

SWOT-analizo, ki nam pokaže priložnosti in nevarnosti poslovnega okolja, v

katerem nameravamo poslovati, ter priložnosti in slabosti našega podjetja.



3.2 OCENA DENARNEGA TOKA

Ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov naložbe je najpomembnejši in tudi

najzahtevnejši korak pri odločanju o dolgoročnih naložbah, kajti lahko pride do

velikih odstopanj med pričakovanimi in dejanskimi vrednostmi. Ocena denarnih

tokov je namreč podlaga za odločitve o dolgoročnih naložbah. Prične se z

vprašanjem, kaj vzeti kot denarni tok, pri tem pa Berk idr. (2006, str. 116) navajajo

dve pravili.

I. Investicijske odločitve temeljijo na denarnem toku in ne na

računovodskem dobičku.

Računovodski dobiček Denarni tok

Prihodki prodaje 2000 2000 Pritoki od prodaje

Vsi odhodki razen Am 800 800 Odtoki

Amortizacija 500

Dobiček iz poslovanja 700 1200 Denarni tok iz poslovanja

Davek @ 25 % 175 175 Davek @ 25 % od dobička iz poslovanja

Čisti dobiček 525 1025

Amortizacija 500

Denarni tok 1025

Tabela 1: Računovodske kategorije in denarni tok

(Vir: Berk idr., 2006, str. 116)

Iz primera v zgornji tabeli lahko razberemo:

Amortizacija je strošek (odhodek) in nam znižuje davčno osnovo, zaradi

katere plačujemo manj davka, ni pa denarni odtok.

Če čistemu dobičku podjetja prištejemo amortizacijo, dobimo denarni tok.

II. Upoštevamo samo dodatne denarne tokove (incremental cash flows).

K denarnim tokovom projekta sodijo samo tisti denarni tokovi, ki nastanejo, če

projekt sprejmemo. V zvezi s tem pa se pojavljajo nekatere posebnosti:

Nepovratni stroški so tisti stroški oziroma denarni tokovi, ki so že nastali in

niso odvisni od tega, ali se odločimo za izvedbo projekta ali ne. Zato ti stroški

ne morejo biti dodaten denarni tok in ne morejo vplivati na investicijsko

odločitev.

Oportunitetni stroški se vežejo na denarne tokove, ki bi jih lahko ustvarili z

obstoječimi sredstvi, ki so last podjetja, namesto da bi jih uporabili za

izvedbo novega projekta.

Eksternalije predstavljajo učinke projekta, o katerem se odločamo, na druge

dele poslovanja podjetja (tudi na projekte, ki že tečejo).



Stroški prevoza in montaže upoštevamo pri nabavni vrednosti opreme, saj to

predstavlja višjo amortizacijsko osnovo za opremo in posledično višjo

amortizacijo, ki jo podjetje obračuna, kar pa se odraža pri nižjem plačilu davka.

Spremembe v obratnem kapitalu nastajajo s širitvijo poslovanja podjetja,

saj se posledično povečajo potrebe po zalogah, poveča se obseg terjatev do

kupcev in podobno.

3.3 METODE UGOTAVLJANJA USPEŠNOSTI INVESTIRANJA

Upravičenost investicijskih odločitev je v bistvu merjenje upravičenosti uporabe

denarja za določen projekt. Pri tem primerjamo koristi in stroške podjetja. Uspešnost

investicijskega projekta ocenjujemo s pomočjo statičnih in dinamičnih metod. Kot

navaja Toplak (2006, str. 159), statični kriteriji upoštevajo določeno stanje v

vlaganjih in v rezultatih investicije, medtem ko dinamični kriteriji spremljajo tako

vlaganja, kot poslovne rezultate skozi neko določeno časovno obdobje.

Razlika med statičnimi in dinamičnimi metodami je torej ta, da statične metode v

svojih analizah ne upoštevajo časa, medtem ko je pri dinamičnih metodah čas eden

ključnih elementov pri presoji donosnosti naložbe.

3.3.1 Statične metode ocenjevanja investicijskih odločitev

Za statične metode je značilno, da ne upoštevajo časovne komponente pri

ocenjevanju naložb. Najpogosteje uporabljena statična kriterija za ocenitev

investicijskih odločitev sta (Toplak, 2006, str. 159):

– donosnost investicije in

– doba vračanja vloženih sredstev.

Donosnost investicije

Donosnost investicije najpogosteje prikažemo z odnosom med dobičkom in vloženim

kapitalom, izražen je v odstotkih. Ta kazalec imenujemo rentabilnost ali donosnost

investicije, ki ga lahko izrazimo z naslednjim razmerjem (Toplak, 2006, str. 159).

R = donosnost ali rentabilnost, izražena v %.

Z ekonomskega vidika je rezultat investicijski dobiček. Če gledamo na investicijo s

finančnega vidika in upoštevamo denarne pritoke in odtoke, v števcu poleg dobička

uporabimo tudi amortizacijo, ki ima z vidika financiranja enako vlogo kot dobiček, in



seveda še obresti, če smo investicijo financirali s posojili. Tako se lahko v števcu

(donos investicije) pojavijo naslednje možnosti:

– dobiček,

– dobiček in amortizacija,

– dobiček, amortizacija in obresti.

V imenovalcu upoštevamo vsa vložena sredstva, in sicer povprečna vložena

sredstva ali pa samo lastna vložena sredstva.

Prednosti tega kazalca (Toplak, 2006, str. 159) so:

investicijo oceni z vidika dobičkonosnosti,

menedžerji ga poznajo in prepoznajo,

delničarji lahko z njim ocenjujejo delo menedžerjev.

Pomanjkljivosti kazalca (Toplak, 2006, str. 160) so:

obstaja več variant tega kazalca, ki posameznikom dovoljuje izbiro

najustreznejše,

vrednost kazalca temelji na računovodskem dobičku namesto na denarnem

toku,

vrednost kazalca je izražena relativno in ne pokaže jasne slike o dejanski

absolutni vrednosti celotne investicije v primerjavi z drugo investicijo,

kazalec ne upošteva skupnih donosov investicije in njihove časovne

razporeditve.

Doba vračanja vloženih sredstev

Doba vračanja vloženih sredstev predstavlja tisto časovno obdobje, ki je potrebno,

da se investicijski stroški povrnejo z donosi. Pri predpostavki enakih letnih donosov

jo izračunamo na naslednji način.

V = doba vračanja vloženih sredstev.

Toplak v nadaljevanju (2006, str. 160) opredeljuje prednosti in slabosti tega kazalca.

Prednosti kazalca so:

ta metoda omogoča hiter in enostaven izračun kazalca,

omogoča izbiro manj tveganih projektov,

kazalec menedžerji lahko in hitro prepoznajo,

ne predstavlja težav pri napovedi denarnih tokov skozi ves čas trajanja projekta,

z uporabo te metode se investitor v določeni meri zavaruje pred rizikom in

negotovostjo. Krajša kot je doba vračanja, manjše je tveganje, in obratno.



Kot slabosti kazalca navaja naslednje:

ne upošteva različne (časovne) dinamike donosov in vlaganj,

ne upošteva trajanja osnovnih sredstev,

po tej metodi med raznimi investicijskimi možnostmi izberemo tiste, ki

investitorju zagotavljajo največjo likvidnost,

upošteva samo denarne tokove v obdobju dobe vračanja investicije,

preprečuje možnosti uvajanja sodobne tehnologije v produkcijski proces,

predvsem pri kapitalno intenzivnih proizvodnih postopkih, ker imajo

investicije tam praviloma daljše roke vračanja,

podcenjuje projekte z visokimi začetnimi stroški in precenjuje tiste projekte, ki

imajo donos že na začetku svoje življenjske dobe.

3.3.2 Dinamične metode ocenjevanja investicijskih odločitev

Dinamične metode odpravljajo slabosti statičnih metod, in sicer tako, da upoštevajo

različne časovne dinamike investicijskih vlaganj in upoštevajo različne življenjske

dobe investicij oziroma celotnega razdobja donosov. Malo je investicij, ki so začete

in končane v zelo kratkem času in zato predpostavljamo, da se v investicijah

menjajo časovna zaporedja vlaganj in donosov. Časovna dinamika vlaganj in

donosov je zelo pomembna komponenta investiranja, saj ni vseeno, ali dobimo

donos v drugem ali šele v petem letu po dokončani investiciji. Donosa sta nominalno

lahko enaka, nista pa enakovredna. Večjo vrednost ima tisti, ki ga dobimo v drugem

letu, saj ga lahko posodimo in zanj dobimo obresti. Vsa vlaganja in vse donose

običajno preračunamo na začetno ali tako imenovano ničto oziroma sedanje leto.

Zato govorimo o sedanji vrednosti vlaganj in sedanji vrednosti donosov.

Najpogosteje uporabljeni dinamični kriteriji za ocenitev investicijskih odločitev so:

– neto sedanja vrednost,

– interna (notranja) stopnja donosnosti,

– relativna neto sedanja vrednost.

Neto sedanja vrednost (NSV)

Neto sedanja vrednost je razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in

diskontiranim tokom vseh odlivov neke naložbe. Ključni element pri uporabi te

metode je diskontna stopnja, ki nam omogoča izračun sedanje vrednosti prihodnjih

denarnih tokov. Diskontna stopnja, s katero diskontiramo vse tokove, izraža

časovne preference med donosi in vlaganji v različnih časovnih obdobjih. Diskontna

stopnja nam pove, koliko je 100 € v prihodnjem letu za investitorja vredno letos.

Njena izbira vpliva na sedanjo vrednost vlaganj in donosov, zato je skrbna izbira

višine diskontne stopnje zelo pomembna.



Kot diskontno stopnjo podjetja običajno upoštevajo kar višino bančne obrestne

mere, kar je v primeru investiranja z bančnimi krediti tudi najbolj smotrno. Če pa

naložbo financiramo izključno z lastnimi sredstvi, diskontno stopnjo določimo na

podlagi oportunitetnega stroška. Ta predstavlja stopnjo donosnosti, ki bi jo prinesla

najboljša investicijska varianta.

V praksi naložbe najpogosteje financiramo v kombinaciji lastnih sredstev in kreditov.

V takih primerih je diskontna stopnja ponderirana aritmetična sredina obrestnih mer

obeh načinov financiranja – ponderirana obrestna mera (WACC – weighted average

cost of capital).

Neto sedanjo vrednost izračunamo po naslednjem obrazcu.

∑

∑

NSV = neto sedanja vrednost

Di = donos v i-tem obdobju; i = 1,2....T

Vi = vlaganja v i-tem obdobju; i = 1,2....T

r = diskontna stopnja

1/(1 + r) = diskontni faktor

Odločitev o uresničitvi investicije sprejmemo glede na to, kakšno vrednost ima njena

neto sedanja vrednost. Če je višja od nič, investicijo uresničimo, v nasprotnem primeru

jo zavržemo. Seštevek sedanjih vrednosti prihodnjih donosov mora biti torej večji od

vrednosti današnje investicije. Prenesti mora stroške virov financiranja investicije in

zagotoviti zahtevan donos. Kadar se moramo hkrati odločati med večjim številom

naložbenih možnosti, izberemo tisto z najvišjo pozitivno neto sedanjo vrednostjo.

Slabost metode neto sedanje vrednosti je, da ne upošteva nekaterih pomembnih

finančnih vidikov projekta, kot na primer različne časovne razporejenosti donosov dveh

projektov. Dva projekta lahko pokažeta enako neto sedanjo vrednost, vendar lahko

eden prinaša večje donose že na začetku, drugi pa šele na koncu dobe projekta. To

pomanjkljivost lahko odpravimo z upoštevanjem dobe vračanja vloženih sredstev.

Interna (notranja) stopnja donosnosti (ISD)

Interna (notranja) stopnja donosnosti je tista diskontna stopnja, ki izenači sedanjo

vrednost donosov investicije in sedanjo vrednost vlaganj sredstev. Pri tej metodi ne

predpostavljamo diskontne stopnje (kot pri neto sedanji vrednosti), ampak jo

ugotavljamo. Gre za postopek ponavljanja, in sicer tako dolgo, dokler neto sedanja

vrednost ni enaka vrednosti nič.



Interno stopnjo donosnosti lahko izračunamo po naslednjem obrazcu.

∑

D = neto denarni tok oziroma donos v konkretnem letu

I = strošek investicije

ISD = interna stopnja donosnosti

Interno stopnjo donosa torej računamo s pomočjo metode poskusov in napak.

Relativna neto sedanja vrednost

Relativna neto sedanja vrednost meri neto donos na enoto investicijskih stroškov.

Izračunamo jo lahko s pomočjo razmerja med neto sedanjo vrednostjo in sedanjo

vrednostjo investicijskih stroškov. Sedanjo vrednost investicijskih stroškov

izračunamo na enak način kot neto sedanjo vrednost. Če je vrednost kazalca večja

od nič, investicijo odobrimo, v nasprotnem primeru jo zavržemo.

Obrazec za izračun relativne neto sedanje vrednosti je naslednji.

RNSV = relativna neto sedanja vrednost

NSV = neto sedanja vrednost

SVI = sedanja vrednost investicijskih stroškov

3.4 ANALIZA TVEGANJA

Ni naložbe brez tveganja, kajti nobena naložba v času obratovanja ne bo dala

popolnoma enakih poslovnih rezultatov, kot smo jih načrtovali. Želeni (zahtevani,

pričakovani) donos moramo pri njegovem doseganju vedno povezati s tveganjem

glede na velikost in čas.

Tveganje posamezne naložbe lahko zmanjšamo (Žemva, 2005, str. 127) z:

znanjem in analizami posameznih naložb,

razpršitvijo naložb na neposreden način, in sicer, ko je premoženje

investitorja naloženo v vrsto naložb, ki se med seboj razlikujejo po obliki,

kvaliteti in času do zaključka,

zavarovanjem pri zavarovalnici.



Med pristopi, ki zmanjšujejo vpliv tveganja na oceno uspešnosti investicije, Pučko in

Rozman (1995, str. 316) navajata:

metodo omejenega časovnega horizonta,

metodo rizične diskontne stopnje,

analizo občutljivosti.

Zamisel metode omejenega časovnega horizonta temelji na tem, da je tveganje tem

večje, čim bolj so dogodki oddaljeni. Vlaganja in donosi so v investiciji lahko dokaj

dobro ocenjeni za prva leta, za kasnejša leta pa so tveganja vse večja. To tveganje

zmanjšamo, če upoštevamo le prva leta investicije in ne cele življenjske dobe. S tem

znižamo tako neposredna kot posredna tveganja, saj imamo nekaj rezerve tudi v

kasnejših letih, ki je nismo upoštevali. Je pa problem določiti obdobje, ki ga

upoštevamo.

Zamisel metode rizične diskontne stopnje je v tem, da uporabimo višjo diskontno

stopnjo od normalne. Višja diskontna stopnja zmanjša neto sedanjo vrednost, s tem

pa poveča verjetnost, da bo predvidena uspešnost investicije dosežena. Odločitev o

povečanju diskontne stopnje pri posameznih investicijah je subjektivna, kar pa ne

pomeni nujno, da je slaba.

Analiza občutljivosti je tehnika, ki nam pokaže spremembe v neto sedanji vrednosti

projekta ob variiranju ene izmed spremenljivk ob tem, da je vse ostalo

nespremenjeno (npr. cena goriva, če menimo, da vpliva na uspešnost). Ugotavljamo

občutljivost uspešnosti na spremembo v ceni goriva. Če je občutljivost majhna,

tveganje ni veliko, in obratno.



4 PREDSTAVITEV DRUŽBE ISKRA SISTEMI D.D.

Družba Iskra Sistemi je globalni ponudnik industrijskih rešitev in elektrotehniških

proizvodov. Je največja nacionalna družba na področju avtomatizacije procesov,

komunikacijskih in varnostnih sistemov za distribucijo električne energije, prenosnih in

omrežnih sistemov, komunikacij preko visokonapetostnih linij, avtomatizacije

železniškega in cestnega prometa ter programskih rešitev s področij energetike in

logistike.

4.1 POSLANSTVO IN VIZIJA DRUŽBE

Poslanstvo

Poslanstvo družbe je zadovoljevanje potreb trga z razvojem proizvodov, ponudbo

storitev in svetovanja ter zagotavljanje inovativnih sistemskih rešitev. Z dolgoletnimi

razvojnimi izkušnjami in bogatim inženirskim znanjem ter v skrbi za ljudi in okolje

izvajamo najzahtevnejše projekte na področjih energetike, industrijskih procesov,

informacijskih rešitev ter infrastrukture in objektov.

Vizija:

Postali bomo prepoznaven in ugleden ponudnik rešitev na ključ, storitev ter proizvodov

z visoko dodano vrednostjo na področjih energetike, komponent za vgradnjo,

učinkovitih inštalacij, prometa, telekomunikacij, informatike, poslovnih rešitev ter

varovanja, oskrbe in upravljanja. Z visoko usposobljenim in motiviranim kadrom bomo

odjemalcem zagotavljali visoko kakovostne in inovativne proizvode, rešitve in storitve, ki

jim bodo olajšali delo, optimizirali poslovanje, znižali stroške in povečali produktivnost.

4.2 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŽBE

Organizacijska struktura družbe izkazuje njeno organiziranost ter medsebojna

razmerja med posameznimi enotami oziroma poslovnimi področji. Organizacijske

enote predstavljajo skupek določenih strokovnih znanj, delavcev in sredstev, ki so

potrebni za izvajanje dejavnosti družbe.

Slika 1: Organizacijska struktura družbe Iskra Sistemi, d.d.

(Vir: Lasten)

Prodaja Nabava, logistika

PE Kondenzatorji

Razvoj

in raziskave Tehnologija Proizvodnja

Finance,

računovodstvo

in investicije

Kontroling

in PIS

Splošno

kadrovska

služba Kakovost

Uprava družbe



4.3 PROGRAM TERMOENERGETIKA

Program Termoenergetika spada v poslovno področje Prodaja, in sicer v enoto

Prodaja storitev INVEST. Termoenergetika vključuje tako storitve upravljanja

energetskih postrojev, obratovalni nadzor in njihovo vzdrževanje kakor tudi oskrbo z

energenti.

Izvajamo sledeče energetske dejavnosti:

pogodbeno dobavo toplote in hladu,

dobavo tehnološke vode,

vzdrževanje in upravljanje energetskih naprav, ki so namenjene

zagotavljanju mikroklimatskih pogojev tudi za najzahtevnejše dejavnosti.

Za izvajanje navedenih energetskih storitev smo v programu Termoenergetika s

strani Agencije RS za energijo pridobili Licenco za proizvodnjo toplote za daljinsko

ogrevanje nad 1 MW in Licenco za distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje.

Kot visoko kakovostno in tehnično izpopolnjeno področje izdelujemo tudi analize

energijskih potreb. Izvajamo optimizacije in modernizacije obstoječih in novih

energetskih postrojev, vodenje inženiringa pri naložbah v nove energetske sisteme

in zagon novih ali rekonstruiranih energetskih sistemov ter obratovalni nadzor.



5 ANALIZA UPRAVIČENOSTI NALOŽBE V NOVO

KOTLOVNICO

V Termoenergetiki družbe Iskra Sistemi, d.d., veliko pozornost posvečamo iskanju

rešitev racionalne oskrbe z energijo. Zaradi visokih cen naftnih derivatov se

posamezniki in podjetja v vedno večjem številu odločajo za zamenjavo dosedanjih

načinov ogrevanja z novimi, ki lahko uporabljajo cenejša alternativna goriva in

zagotavljajo visok izkoristek kurjenja ter visoko zanesljivost obratovanja. Za lažjo

presojo vlaganj v naložbe pogodbene oskrbe z energijo in posledično lažje

oblikovanje ustrezne pogodbene cene za dobavo toplote bomo v nadaljevanju na

praktičnem primeru prikazali njeno ekonomsko upravičenost.

5.1 PREDSTAVITEV OBJEKTA IN NAČRT REKONSTRUKCIJE

KOTLOVNICE

S toploto za ogrevanje pogodbeno oskrbujemo poslovno-stanovanjski objekt v

okolici Kranja. Obstoječa kotlovnica v objektu je stara in dotrajana, posledica tega

so slab izkoristek in višji stroški ogrevanja. Kot ponudnik storitev želimo kupcem

zagotavljati boljši toplotni izkoristek, usklajenost z energetsko politiko Slovenije in

Evropske unije ter konkurenčno ceno toplote, zato bomo preučili upravičenost

pristopa k naložbi rekonstrukcije kotlovnice. To pomeni, da bi poleg obstoječe

kotlovnice za ogrevanje na ekstra lahko kurilno olje zgradili novo.

Slika 2: Shematični prikaz glavnih elementov nove kotlovnice

(Vir: Reklamni prospekt Fröling)

Med alternativnimi možnostmi načina ogrevanja iz nove kotlovnice smo iskali takšno, ki

bo poleg visokega izkoristka in cenovno ugodnega ogrevanja za kupce tudi okolju

prijaznejša. Glede na to, da so cene kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina



trenutno najdražji energent na trgu, možnosti priključitve na plinovodno omrežje pa kraj

zaradi oddaljenosti nima, smo prišli do zaključka, da je najboljša odločitev ogrevanje na

lesne sekance, ki je okolju prijazen in cenovno ugoden obnovljivi vir energije.

Slika 3: Shematični prikaz zalogovnika lesnih sekancev

(Vir: Reklamni prospekt Herz)

Sekanci so zdrobljen les dolžine od 5 do 50 milimetrov. So sodobna oblika kuriva, ki

so pripravljeni z namenskimi stroji, in sicer iz manj vrednega zdrobljenega lesa.

Slika 4: Lesni sekanci

(Vir: http://www.ceneje.si/dom-in-vrt/vrtna-in-delovna-oprema-ter-naprave/oprema-

za-vrt-in-okolico/lesni-sekanci_-_CX000E353F)

Predpostavljamo, da bomo z novo kotlovnico kupcem lahko zagotovili toploto po

nižji ceni od sedanje, okolju prijazno ogrevanje ter uspeli doseči še vedno primeren

donos na vložena sredstva. Pod pogojem, da bomo sklenili oskrbovalno pogodbo za

dobo 15 let, bomo kupcem ponudili za 15 % nižjo ceno toplote.

http://images.ceneje.si/products/thumbnails/ImageHomePageZoomed/lesni-sekanci-931135_1024x768.jpg



5.2 VREDNOST NALOŽBE

Vrednost naložbe smo ocenili na osnovi izkušenj iz podobnih projektov in

pridobljene ponudbe proizvajalca opreme, ki se bo vgradila v novo kotlovnico.

Financiranje naložbe bomo izvedli z lastnimi finančnimi sredstvi.

Tabela 2 prikazuje potrebna finančna sredstva za izgradnjo nove kotlovnice.

Vrsta vloženih sredstev Predvideni izdatki za sredstva

(v EUR brez DDV)

Izdelava načrtov: 9.500,00

– Idejni projekt (IP)

– Projekt za gradbeno dovoljenje (PGD)

– Projekt za izvedbo del (PZI)

– Projekt izvedenih del (PZI)

Upravni postopek in strokovni nadzor nad deli: 1.600,00

Dobava elektro in strojne opreme: 44.300,00

Montaža elektro in strojne opreme: 8.800,00

Stroški nepredvidenih del (pribl. 7 %): 4.494,00

Skupaj 68.694,00

Tabela 2: Vrednost naložbe

(Vir: Interni podatki podjetja)

Načrtovani projekt bomo tako s tehničnega kot finančnega vidika predstavili

predstavnikom kupcev ter na podlagi njihovega pisnega soglasja oziroma morebitne

sklenitve pogodbenega razmerja takoj pristopili k izvedbi. Predpostavljamo, da

bomo lahko do zaključka leta 2013 podpisali vse potrebne pogodbe in tehnično

dokumentacijo. V prvih mesecih prihodnjega leta bomo vgradili vso potrebno

opremo in naložbo pripravili za testno obratovanje. Začetek rednega obratovanja

nove kotlovnice načrtujemo za mesec junij 2014.

Terminski plan aktivnosti, povezanih z izvedbo naložbe, je prikazan v tabeli 3.



Aktivnost/mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Priprava idejne zasnove

Podpis pogodbe s kupci toplote in

lastniki prostora

Priprava načrtov PZI in PZR

Razpis in izbor izvajalcev in

dobaviteljev opreme

Podpis pogodbe z izvajalcem del in

dobaviteljem opreme

Dobava in montaža opreme

Testno obratovanje

Redno obratovanje

Tabela 3: Terminski plan aktivnosti izvedbe naložbe

(Vir: Interni podatki podjetja)

5.3 OCENA DENARNIH TOKOV

Stroške in prihodke iz nove kotlovnice ocenjujemo na osnovi pravil stroke, cen

energentov, na podlagi porabe toplote poslovno-stanovanjskega objekta v zadnjih

štirih letih ter dosedanjih izkušenj z upravljanjem podobnih sistemov in so ocenjeni

za obdobje enega leta (brez DDV).

5.3.1 Odhodki

Stroški so sestavljeni iz stalnih in spremenljivih. Prvi so minimalno odvisni od časa

obratovanja oziroma količine proizvedene toplote, pri drugih pa je ta odvisnost zelo

visoka.

Ocena stalnih stroškov:

Vzdrževalni stroški (servisi, dimnikarska služba ipd.) 2.200,00 €

Stroški dela 1.440,00 €

Stroški novega prostora (3 €/m2 * 66 m2) 198,00 €

Zavarovanje 500,00 €

Ocena spremenljivih stroškov:

Povprečna poraba toplote poslovno-stanovanjskega objekta je v zadnjih štirih letih

znašala 172 MWh. Upoštevajoč izmerjen 85-odstotni toplotni izkoristek obstoječe

kotlovnice, znaša letna poraba kurilnega olja 20.200 litrov. Trenutna cena kurilnega

olja pa znaša pribl. 0,85 €/liter. Poraba električne energije znaša 24 kWh na 1 MWh



proizvedene toplote. Njena cena trenutno znaša 0,102 €/kWh. Za novo kotlovnico na

lesne sekance, upoštevajoč 172 MWh toplote, ocenjujemo, da potrebujemo 287

nasutih kubičnih metrov (Nm3) sekancev vlažnosti cca 30 %. Cena takih sekancev

trenutno na tržišču znaša neto cca 18,00 €/Nm3. Poraba električne energije v novi

kotlovnici bo znašala cca 25 kWh na 1 MWh proizvedene toplote. Njena cena

trenutno znaša 0,102 €/kWh.

Iz navedenih predpostavk so ocene spremenljivih stroškov sledeče.

Stroški goriva 5.160,00 €

Stroški električne energije 527,00 €

5.3.2 Prihodki

Prihodke smo ocenili glede na dejstvo, da bo izkoristek nove kotlovnice večji, ter na

podlagi predvidenih cen energentov in toplote. Med prihodke od prodaje toplote v

novi kotlovnici sodijo prihodki lastnega dela, vzdrževanje in servisi, ki jih bomo

podrobneje opredelili v pogodbi o skrbništvu. Za obdobje enega leta tako

ocenjujemo naslednje prihodke.

Prihodki iz naslova skrbništva 5.900,00 €

Prihodki iz prodaje toplote v novi kotlovnici 17.252,00 €

5.3.3 Neto denarni tok

Ekonomsko dobo projekta ocenjujemo na najmanj 15 let. Pri izračunu neto denarnih

tokov za ves čas trajanja naložbe, stroške in prihodke ocenjujemo glede na spodaj

navedene karakteristike.

Stalni stroški:

– prvih pet let ne pričakujemo dodatnih stroškov (oprema je nova in v garanciji,

pogodbeno vzdrževanje),

– vsako peto leto se bo strošek povečal zaradi obsežnejšega servisa ter

obnove oziroma zamenjave obrabljenih delov,

– od šestega leta dalje se bodo stroški predvidoma večali za 1 % na osnovi

stroškov iz preteklega leta.

Spremenljivi stroški:

– predpostavljamo 2-odstotno letno rast stroškov energentov.

Stalni prihodki:

– prva štiri leta lahko kupcu ponudimo enotno ceno, nato se bo cena prilagajala

rasti življenjskih stroškov (ocenjujemo 1 % na letni osnovi).



Spremenljivi prihodki od prodaje toplote:

– predpostavljamo 2-odstotno letno rast stroškov energentov.

V spodnji tabeli prikazujemo stroške in prihodke od začetka obratovanja nove

kotlovnice. Neto denarni tok skozi vsa leta izkazuje pozitivno stanje, njegova

vrednost pa se spreminja v odvisnosti od dinamike stroškov in prihodkov.

Leto Leto Stroški (stalni)

Stroški (spremenljivi)

Prihodki (stalni)

Prihodki od prodaje toplote

(spremenljivi)

Neto denarni

tok

0 2013

1 2014 4.338 5.687 5.900 17.252 13.127

2 2015 4.338 5.801 5.900 17.333 13.094

3 2016 4.338 5.917 5.900 17.415 13.060

4 2017 4.338 6.035 5.900 17.496 13.023

5 2018 4.338 6.156 5.959 17.579 13.044

6 2019 6.881 6.279 6.019 17.661 10.520

7 2020 4.425 6.404 6.079 17.744 12.994

8 2021 4.468 6.533 6.140 17.828 12.967

9 2022 4.512 6.663 6.201 17.911 12.938

10 2023 8.055 6.796 6.263 17.996 9.407

11 2024 4.598 6.932 6.326 18.080 12.875

12 2025 4.642 7.071 6.389 18.165 12.841

13 2026 4.685 7.212 6.453 18.251 12.806

14 2027 4.728 7.357 6.517 18.336 12.768

15 2028 8.272 7.504 6.582 18.423 9.229

Tabela 4: Neto denarni tok v življenjski dobi naložbe

(Vir: Interni podatki podjetja in lastni izračuni)

Deleži stroškov in prihodkov v predvideni življenjski dobi naložbe lahko prikažemo

tudi grafično (slika 5).



Slika 5: Delež stroškov in prihodkov v življenjski dobi naložbe

(Vir: Lasten)

Predhodno ugotovljeni neto denarni tok bo osnova za izračun učinkovitosti naložbe

v opazovani ekonomski dobi.

5.4 ANALIZA UPRAVIČENOSTI NALOŽBE

Ekonomsko upravičenost bomo ugotavljali za življenjsko dobo naložbe 15 let na

podlagi izračuna sledečih kazalnikov: dobe vračanja vloženih sredstev, neto sedanje

vrednosti in interne stopnje donosnosti.

Doba vračanja vloženih sredstev

Izračunamo jo tako, da vrednost naložbe delimo z letnim donosom. Ta računska

metoda je povsem sprejemljiva ob predpostavki enakih letnih donosov. V našem

primeru pa jo bomo enostavno ocenili tako, da bomo izračunali povprečni neto

denarni tok (donos) celotne naložbe, nato pa vrednost naložbe delili z njim.

V primeru neenakih letnih donosov dobo vračanja vloženih sredstev računamo za

vsako leto posebej, kot je prikazano v tabeli 5.



Leto Vrednost naložbe Neto denarni tok Vračilna doba

0 68.694 –68.694

1 13.127 –55.567

2 13.094 –42.473

3 13.060 –29.413

4 13.023 –16.390

5 13.044 –3.346

6 10.520 7.174

7 12.994 20.168

8 12.967 33.134

9 12.938 46.072

10 9.407

11 12.875

12 12.841

13 12.806

14 12.768

15 9.229

Tabela 5: Doba vračanja vloženih sredstev

(Vir: Lasten)

Iz izračuna in tabelaričnega prikaza je razvidno, da se bodo vložena sredstva

povrnila v 5, 6 letih. S statičnega vidika ocenjevanja investicij je naložba sprejemljiva

in upravičena.

Neto sedanja vrednost (NSV)

Celotno vrednost naložbe bomo torej financirali z lastnimi sredstvi. Glede na dejstvo,

da bi lastna finančna sredstva namesto v naložbo lahko naložili v banko ali posodili

in zanje iztržili določen odstotek obresti, bomo za izračun neto sedanje vrednosti

predpostavili 7-odstotno diskontno stopnjo.

Izračun neto sedanje vrednosti

Navedeni izračun diskontiranih denarnih tokov (r = 7 %) in neto sedanje vrednosti

naložbe nazorno prikazuje tabela 6.



Leto Vrednost

investicije € Neto denarni

tok € Diskontirana vrednost €

0 –68.694 –68.694 Začetna cena naložbe

1 13.127 12.268 Donos v prvem letu

2 13.094 11.437 Donos v drugem letu

3 13.060 10.661 Donos v tretjem letu

4 13.023 9.935

5 13.044 9.300

6 10.520 7.010

7 12.994 8.092

8 12.967 7.547

9 12.938 7.037

10 9.407 4.782

11 12.875 6.117

12 12.841 5.702

13 12.806 5.314

14 12.768 4.952

15 9.229 3.345

Neto sedanja vrednost (r = 7 %) 44.804

Tabela 6: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe – za dobo 15 let

(Vir: Lasten)

Na podlagi izračuna NSV ugotavljamo, da je naložba sprejemljiva. 7-odstotna

diskontna stopnja za ocenjene denarne tokove za dobo 15-ih let predstavlja NSV

44.804 €.

V spodnjem grafu (slika 6) so prikazane NSV v odvisnosti od različnih diskontnih

stopenj (od 1 % do 20 %). Iz točke presečišča, kjer krivulja seka os x, pa lahko

odčitamo tudi ISD, ki znaša 16,5 %.



Slika 6: Prikaz NSV za različne diskontne stopnje

(Vir: Lasten)

Interna stopnja donosnosti (ISD)

Računski prikaz interne stopnje donosnosti za 15-letno preučevano obdobje naložbe.

= 16,5 %

ISD predstavlja tisto stopnjo donosnosti, pri kateri je neto sedanja vrednost naložbe

enaka nič. Izračun pokaže, da znaša ISD za preučevano ekonomsko dobo naložbe

16,5 %.

5.5 UGOTOVITVE O UPRAVIČENOSTI NALOŽBE

Iz predhodnih izračunov kazalnikov ugotavljamo sledeče:

Naložba se bo povrnila v 5, 6 letih.

NSV naložbe je pri 7-odstotni diskontni stopnji pozitivna, kar pomeni, da nam

po pokritju vseh stroškov v življenjski dobi naložbe (15 let) ostane 44.804 €,

preračunano na današnji čas.



ISD znaša 16,5 %, kar predstavlja več, kot bi bila bančna ali posojilna

obrestna mera za vložena lastna sredstva.

Iz zgornjih kazalnikov je razvidno, da je omenjena naložba, upoštevajoč naša

izhodišča in predpostavke, s stališča gospodarnosti in nadaljnjega razvoja

dejavnosti našega programa zelo zanimiva.

V kolikor bi se izkazalo, da kupci želijo skleniti pogodbo o oskrbi s toploto za krajše

obdobje (10 let), bomo v nadaljevanju na analogni način preučili tudi to možnost.

5.6 PRIMERJAVA ISTE NALOŽBE S KRAJŠO POGODBENO

DOBO

Za primer, da bi kupci želeli zaradi možnosti zamenjave pogodbenega oskrbovalca

ali zamenjave načina ogrevanja skleniti pogodbo za krajši čas, bomo preučili tudi to

možnost.

Če želimo v krajšem obdobju (npr. 10 let) upravičiti naložbo, moramo v tem času

doseči tudi neko sprejemljivo stopnjo donosnosti glede na vložena sredstva.

Postopek izračuna je razviden v tabeli 7.

Leto Vrednost

investicije € Neto denarni

tok € Diskontirana vrednost €

0 –68.694 –68.694 Začetna cena naložbe

1 13.127 12.268 Donos v prvem letu

2 13.094 11.437 Donos v drugem letu

3 13.060 10.661 Donos v tretjem letu

4 13.023 9.935

5 13.044 9.300

6 10.520 7.010

7 12.994 8.092

8 12.967 7.547

9 12.938 7.037

10 9.407 4.782

Neto sedanja vrednost (r = 7 %) 19.375

Tabela 7: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe – za dobo 10 let

(Vir: Lasten)



Na podlagi izračuna NSV ugotavljamo, da je kljub znižanju NSV naložba še vedno

sprejemljiva. 7-odstotna diskontna stopnja za ocenjene denarne tokove za ta primer

namreč predstavlja NSV 19.375 €.

ISD za preučevano obdobje pa znaša 12,9 %, kar je razvidno iz modre krivulje v

grafu (slika 7).

Slika 7: Primerjava NSV in ISD glede na krajšo pogodbeno dobo

(Vir: Lasten)

Ugotovitve

NSV so pri krajšem pogodbenem obdobju pričakovano nižje, zato je v praksi treba

zelo premišljeno izbrati pogodbeno dobo, da ob dovolj konkurenčni ceni za kupca še

vedno dosežemo sprejemljivo ekonomičnost oziroma ISD. Za konkreten primer se je

ISD s 16,5 % znižala na 12,9 %.

5.7 TVEGANJE

Tveganje je sestavni del vsake investicijske odločitve. Ker so pričakovani denarni

donosi dolgoročne naložbe poznani z verjetnostjo odstopanja glede na vrednost same

naložbe, ceno in porabo toplote ter ceno lesnih sekancev, so možna tudi tveganja.



V našem primeru bomo za oceno tveganj zaradi lažjega izračuna izhajali iz

predpostavke, da je neto denarni tok skozi ves čas trajanja življenjske dobe naložbe

enak, kot smo ga izračunali za prvo leto.

V grafu (slika 8) prikazujemo vpliv spremembe ključnih odstopanj na ekonomiko

oziroma ISD naložbe.

Slika 8: Grafični prikaz vpliva odstopanj ključnih dejavnikov na ISD

(Vir: Lasten)

Iz zgornjega grafa lahko odčitamo, kako posamezna odstopanja vplivajo na ISD.

Najbolj moramo biti pozorni na strme krivulje (višina naložbe in cena toplote), saj že

njihovo manjše odstopanje lahko močno poveča tveganje naložbe. Npr. 10-odstotno

znižanje cene toplote bi pomenilo za 3 % manjšo ISD, medtem ko enak odstotek

znižanja cene lesnih sekancev pomeni zgolj 0,9 % večjo ISD.

Če vzamemo primer, da imajo vsi ključni dejavniki 10-odstotno odstopanje v

negativni smeri ISD, ugotovimo, da njihov skupni vpliv pomeni znižanje ISD za 8,1

%. To pomeni, da v tem primeru še vedno ohranimo 9,3-odstotni ISD.

Iz predhodno navedenih primerov ugotavljamo, da so tveganja sprejemljiva in

obvladljiva, saj je zelo majhna verjetnost, da bi lahko prišli pod 10-odstotni ISD.



6 ZAKLJUČEK

V hitro spreminjajočem in tekmovalnem poslovnem svetu morajo podjetja za svoj

obstoj in razvoj neprestano iskati nove trge in rešitve. Konkurenca je velika in če

želimo obdržati obstoječe kupce ter hkrati pridobivati nove, moramo znati nuditi

visoko kvalitetne in cenovno sprejemljive rešitve, ki gredo tudi v korak s časom.

Prav s tega stališča smo se odločili analizirati možnost pristopa k naložbi v novo

kotlovnico na lesne sekance v poslovno-stanovanjskem objektu, ki ga s toploto za

ogrevanje pogodbeno oskrbujemo že sedaj. Nujnost naložbe opravičuje sedanja

stara in dotrajana kotlovnica.

Glede na lasten vir financiranja in pod pogojem, da bomo sklenili oskrbovalno

pogodbo za dobo petnajstih let, smo na podlagi statičnih in dinamičnih metod

ocenjevanja investicijskih odločitev ugotovili, da je naložba za ves čas trajanja

pogodbe upravičena.

V času trajanja pogodbe uspemo doseči zadostno stopnjo donosnosti, naložba pa

se nam povrne v petih letih in pol. Na podlagi preučitve možnih tveganj ugotavljamo,

da so sprejemljiva in obvladljiva, saj je zelo majhna verjetnost, da bi lahko prišli pod

10-odstotni ISD. Analiza za krajšo pogodbeno dobo pokaže pričakovano manjše

pozitivne učinke, ki pa so v našem primeru še vedno ekonomsko zanimivi.

Glede na to, da imamo v družbi postavljene mejne vrednosti ocenjevanja naložb, ki jih

morajo ekonomski kazalniki dosegati, ugotavljamo, da je pristop k naložbi sprejemljiv.

Praktični primer pa bomo v podjetju lahko uporabljali za presoje podobnih naložb.

Raziskava je pokazala, da je naložba zelo koristna tudi za kupce, saj jim prinaša

tako konkurenčno ceno toplote za ogrevanje, ekološko sprejemljivost kot tehnično

varnost in zanesljivost.

Odločitve kupcev za izvedbe takih naložb bi nam poleg konkurenčne prednosti

zagotavljale tudi visoke reference, možnost izpopolnjevanja sedanjega kadra in

zaposlovanja novih sodelavcev.

Seveda pa ne moremo vseh naložb financirati z lastnimi sredstvi, zato je potrebno

preučiti tudi možnosti raznovrstnega kreditiranja in sofinanciranja. Glede na to, da je

ogrevanje na biomaso domač obnovljiv vir energije, je potrebno preučiti tudi

možnost pridobitve nepovratnih sredstev, sredstev iz Eko Sklada in podobno.



LITERATURA IN VIRI

Berk, A., Lončarski, I., Zajc, P., Deželan, S., Kuhelj, Krajnović, E., Valentinčič, A. idr.

(2006). Poslovne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Čibej, J. A. (2001). Matematika za računovodje in finančnike. Ljubljana: Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Čibej, J. A. (2004). Poslovna matematika. II del. Ljubljana: DZS.

E Podjetnik (1. 2. 2012). Pridobljeno 11. 5. 2013 z naslova

http://www.epodjetnik.org/podjetnistvo/8-marketing/26-analiza-trga.

Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost (2008). Delovno gradivo

s seminarja: Evropski energetski menedžer.

Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost. Pridobljeno 29. 5. 2013

z naslova http://www.rcp.ijs.si/ceu/node/127.

Iskra Sistemi, d.d. (2013) Poslovnik sistema vodenja. (Izdaja 34).

Lesni sekanci. Pridobljeno 29. 5. 2013 z naslova http://www.ceneje.si/dom-in-

vrt/vrtna-in-delovna-oprema-ter-naprave/oprema-za-vrt-in-okolico/lesni-sekanci_-

_CX000E353F.

Pučko, D. in Rozman, R. (1995). Ekonomika podjetja. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta v Ljubljani.

Rebernik, M. (1999). Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Repovž, L. in Peterlin, J. (2000). Financiranje. Koper: Visoka šola za management.

Senjur, M. (2002). Gospodarska rast in razvojna ekonomika. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

Toplak, J. (2006). Ekonomika poslovnega sistema. 2., dopolnjena izdaja. Celje:

VKŠ.

Tuma, M. in Sekavčnik, M. (2004). Energetski sistemi, preskrba z električno energijo

in toploto. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo.

Žemva, F. (2005). Financiranje podjetij. Skripta. Celje: VKŠ.

http://www.epodjetnik.org/podjetnistvo/8-marketing/26-analiza-trga

http://www.rcp.ijs.si/ceu/node/127



Žnidaršič Kranjc, A. (1995). Ekonomika podjetja. Postojna: DEJ, d.o.o.

KAZALO SLIK

Slika 1: Organizacijska struktura družbe Iskra Sistemi, d.d. .................................... 17

Slika 2: Shematični prikaz glavnih elementov nove kotlovnice ................................ 19

Slika 3: Shematični prikaz zalogovnika lesnih sekancev ......................................... 20

Slika 4: Lesni sekanci ............................................................................................. 20

Slika 5: Delež stroškov in prihodkov v življenjski dobi naložbe ............................... 25

Slika 6: Prikaz NSV za različne diskontne stopnje .................................................. 28

Slika 7: Primerjava NSV in ISD glede na krajšo pogodbeno dobo .......................... 30

Slika 8: Grafični prikaz vpliva odstopanj ključnih dejavnikov na ISD ....................... 31

KAZALO TABEL

Tabela 1: Računovodske kategorije in denarni tok ................................................. 10

Tabela 2: Vrednost naložbe .................................................................................... 21

Tabela 3: Terminski plan aktivnosti izvedbe naložbe .............................................. 22

Tabela 4: Neto denarni tok v življenjski dobi naložbe .............................................. 24

Tabela 5: Doba vračanja vloženih sredstev ............................................................ 26

Tabela 6: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe – za dobo 15 let ........................ 27

Tabela 7: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe – za dobo 10 let ........................ 29

KRATICE IN AKRONIMI

IP: Idejni projekt

PGD: Projekt za gradbeno dovoljenje

PZI: Projekt za izvedbo del

PZI: Projekt izvedenih del

MWh: Megavatna ura (enota za energijo)

kWh: Kilovatna ura (enota za energijo)

Nm3: Nasuti kubični meter

Documents

PRESOJA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI NALOŽBE · IZJAVA »Študentka Mihela Debeljak izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Dejana Kosa