mag. S. Juvan, A. Kovačič , V. Bauman

mag. Smiljan JUVAN·

Alenka KOVAČIČ·· • Vesna BAUMAN

. 51 . UREJENOST VODA .

OSNOVA ALI OMEJITEV

PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE IN VODNOGOSPODARSKA DOKUMENTACIJA NAMAKALNIH SISTEMOV

ZA VEČNAMENSKO RABO AKUMULACIJE POŽEG

POVZETEK

Presoja vplivov namakanja na okolje ter Vodnogospodarska dokumentacija namakalnih objektov predstavljata eno od strokovnih podlog pri presoji možnosti uvedbe namakanja. Na primeru projekta namakalnega sistema z rabo vode večnamenske akumulacije Požeg je prikazana obdelava s povdarkom na presoji vplivov načrtovanega namakanja na tla, vodo in vodno okolje.

1. UVOD

Varstvo vodnih količin in varstvo kvalitete vode ter vodnega okolja predstavljajo eno od osnovnih nalog vodnega gospodarstva. Namakanje kmetijskih zemljišč lahko štejemo med največje porabnike vode, ki je v vodni bilanci vodnega vira praktično nepovratno odvzeta.

Nestrokovno načrtovano in izvajano namakanje, ki je povezano z intenzivno kmetijsko pridelavo, lahko na površinah nad vodonosniki, predstavlja potencialno nevarnost onesnaženja podtalnice. Obstaja tudi nevarnost onesnaženja površinskih vod zaradi spiranja hranil in zaščitnih sredstev s kmetijskih površin. Intenziviranje kmetijske pridelave lahko močno poruši naravno ravnotežje v danem okolju in močno spremeni krajinsko podobo prostora.

Sprevelikimi namakalnimi obroki lahko poslabšamo strukturo tal, namakanje z vodo neustrezne kvalitete lahko med drugim povzroči zasoljevanje tal.

Za izvedbo presoje možnosti uvedbe namakanja, v smislu varstva vodnih količin in kvalitete vode je bil izdelan predlog metodologije vodnogospodarske dokumentacije, za določ itev pogojev k namakanju v koncesijah oz. dovoljenjih ministra.

Celovita proučitev vplivov namakanja na okolje pa je možna skupaj s presojo vplivov po metodologiji, ki se uporablja pri drugih posegih v prostor in okolje s poudarkom na obdelavi pričakovanih vplivov zaradi uvedbe namakanja.

* mag. Smiljan JUVAN, dipl. ing. gradb., ·Vesna BAUMAN dipl. prostorski planer, Vodnogospodarski biro Maribor, Glavni trg 19c, Maribor, ··Alenka KOVAČiČ . dipl.bioll., Grin d.o.o. Glavni trg 19c, Maribor

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

· 52 .

mag. S. Juvan, A. Kovačič, V. Bauman

UREJENOST VODA •

OSNOVA ALI OMEJITEV

V okviru priprave dokumentacije za namakalni sistem Ješenca - Požeg z načrtovano rabo vode iz obstoječe večnamenske akumulacije Požeg, je bila izdelana Presoja vplivov na okolje (PVO) in Vodnogospdarska dokumentacija (VGD) , kot je prikazano v prispevku.

2. OPIS ZNAČiLNOSTI POSEGA V OKOLJE

Površine predvidene za namakanje v velikosti 200 ha, na katerih je že sedaj prioritetna dejavnost kmetijstvo, ležijo severno od AK Požeg, med avtocesto na zahodu in železnico na vzhodu. Odvzem vode z električnim črpališčem je načrtovan ob pregradnem nasipu akumulacije. Dovod vode do namakalnih površin je predviden po vkopanih cevovodih s hidranti, na katere se priključi namakaina oprema.

Slika 1. Situacija namakalnega območja Ješenca - Požeg

Mej. n.m.k.ln.ga območ jo

ooyovod

(: O erpallte. naravna dedIel".

I

- 53 -

mag. S. Juvan, A. Kovačič, V. Bauman

UREJENOST VODA -

OSNOVA ALI OMEJITEV

V okviru upravnega postopka za izgradnjo AK Požeg je bila v vodnogospodarskem soglasju definirana možna večnamenska raba vode iz akumulacije glede na kote gladine:

Pri nastavitvi stalne gladine na koti 259,00 je možno s črpanjem vode za namakanje gladino znižati do kote 258,00, kar predstavlja zadosten volumen vode za namakanje -cca 300.000 m3.

Minimalna ojezeritev na koti 258,00 je potrebna za ohranitev na vodo vezanega ekosistema ter za ohranitev minimalnih pogojev za ribogojstvo.

Volumen do kote 261,70 je namenjen za zadrževanje visokih vod Framskega potoka. V primeru avtomatizacije zapornice na prelivnem objektu je možno osnovno gladino dvigniti do kote 260,00 kar predstavlja dodatno možnost rabe vode z volumnom cca. 180.000 m3.

3. ZATEČENO STANJE OKOLJA

Analizirane so bile bivalne kakovosti prostora (hrup, krajina), potenciali prostora (kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacija, turizem), kulturne kakovosti prostora ter naravno okolje. Akumulacija Požeg je zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti* kot del krajinskega parka Rački ribniki - Požeg in kot ornitološki naravni spomenik. Akumulacija predstavlja pomemben sekundarni vodni biotop, življenjski prostor vodnih in obvodnih živali ter rastlin . Iz ornitološkega stališča je pomembna kot preletna postaja ter prezimovališče ptic. Krajinski park Rački ribniki -Požeg je po kategoriji IUCN v III. kategoriji.

Zelo detajlno je bilo analizirano naravno okolje (tla, vode) ter predvsem živi svet. Pri izdelavi PVO so sodelovali tudi zunanji sodelavci predvsem pri botanični inventarizaciji (doc. Dr. M. Kaligarič), inventarizaciji kačjih pastirjev (M. Kota rac) , dvoživk (N. Vogrin) ter ptic (M. Vogrin). Pri naravovarstveni oceni AK Požeg je sodeloval tudi A. Sovinc. Proučevana so bila predvsem območja akumulacije, kjer so pričakovane največje spremembe zaradi znižanja gladine (slika 1).

4. OPIS IN OCENA PRiČAKOVANIH VPLIVOV NA OKOWE

Ocenjeni so bili pričakovani vplivi namakanja na elemente, ki so bili obdelani v izvršeni analizi stanja okolja, s poudarkom na vplivih na naravno okolje.

, Vplivi so bili vrednoteni s štiristopenjsko lestvico:

o 1

2 3

*

ni vpliva vpliv je prisoten, a ni velik vpliv je hud vpliv je nedopusten

MUV, št. 17/92

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

mag. S. Juvan, A. Kovačič, V. Bauman

4.1 Tla

• 54 . UREJENOST VODA •

OSNOVA ALI OMEJITEV

Negativni vplivi namakanja na tla in vode so lahko predvsem posledica nestrokovnega namakanja z neustreznim doziranjem namakalnega obroka (preveliki odmerki) ali posledica neustrezne kvalitete vode za namakanje.

V okviru izdelave Vodnogospodarske dokumentacije so bile na osnovi odvzetih talnih vzorcev (HMZ Ljubljana, mag. 1. Matajc) izračunane hidropedološke značilnosti tal in določen maksimalni namakalni obrok.

Kval iteta vode iz AK Požeg je bila analizirana na osnovi odvzetega vzorca vode v okviru izdelane VG dokumentacije (ZZV Novo Mesto). Na osnovi rezultatov analize so bile izračunane vrednosti SAR = 0,60 in elektroprevodnosti ECW = 204 mS/cm. PO kriterijih FAO je takšna voda primerna za namakanje, ob pogoju dobro strukturnih tal , da bi prišlo do zmanjšanja infiltracijske sposobnosti tal. Izračunana je bila tudi vrednost irigacijskega koeficienta, ki je znašal ki = 224, kar je precej več kot znaša mejna vrednost (Tomič) ki = 18, ko lahko znamakanjem povzročimo zasoljevanje tal. Vpliv na tla je bil ocenjen z 1.

4.2 Vode

Namakanje z rabo akumulirane vode iz akumulacije Požeg ne bo imelo negativnega vpl iva na hidrološki režim .Framskega potoka. Volumen med stalno in minimalno ojezeritvijo v akumulaciji je namenjen za rabo vode in ustreza na načrtovano namakanje. Vpliv je bil ocenjen z 1.

4.3 Živi svet

Vpliv namakanja na rastlinstvo in živalstvo je vezan predvsem na območje znižanja gladine zaradi odvzema za namakanje iz akumulacije. Na osnovi analiziranega obstoječega stanja je bil predlagan omilitveni ukrep na delu akumulacije, kjer bi imelo znižanje gladine največji vpliv na barjansko - močvirski tip vegetacije ter nanjo vezano živalstvo na prehodu iz akvatičnega v terestični ekosistem. Predlagana je izvedba nizkega zemeljskega nasipa, s krono na koti osnovne gladine, ki bo na jugozahodnem delu akumulacije zagotovil ojezerjenost tudi pri znižanju gladine do minimalne gladine. Jugozahodni del akumulacije je iz naravovarstvenega stališča najvrednejši.

Razen izvedbe nasipa bi bilo potrebno omejiti kapaCiteto ribogojstva v akumulaciji, ki je že v sedanjem stanju ocenjena kot prevelika, ohraniti močvirsko vegetacijo in ptičja gnezdišča, vezana na gladino vode ter zgraditi manjšo mlako (mrestišče za dvoživke) brez stalnega stika z akumulacijo. Kot ukrep za ohranitev krajinske podobe obravnavanega obmOČja bo potrebno natančno na namakal nem območju evidentirati in ohraniti gozdne povrŠine ·ter drevesno in grmovno vegetacijo izven gozdov. Poškodovano avtohtono lesno vegetacijo pa nadomestiti z novo. Ob navedenih ukrepih je ocenjen vpliv namakanja na živi svet s stopnjo 1.

Za omilitev negativnih vplivov namakanja v fazi obratovanja bo potrebno izdelati pravilnik o Obratovanju sistema z načrtom namakanja. Namakanje bo potrebno izvajati na osnovi agrometeorološke prognoze, izvajati bo potrebno ustrezne agrotehnične ukrepe, da se prepreči eventuelno poslabšanje strukture tal.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

mag. S. Juvan, A. Kovačič, V. Bauman

5. ZAKLJUČEK

· 55 . UREJENOST VODA·

OSNOVA ALI OMEJITEV

Umno gospodarjenje z vodo iz večnamenskih akumulacij zahteva celovito presojo vplivov načrtovanih aktivnosti na okolje. Določitev pogojev rabe vode za različne namene predstavlja osnovo za optimiziranje dejavnosti in posegov v gospodarskem in okoljevarstvenem pogledu.

VIRI:

1. Idejnotehnična zasnova namaknja Dravsko - Ptujskega polja, študija, VGB Mb, marec 1991

2. Nacionalni program namakanja R Slovenije (BTF Ljubljana, 1994) 3. Idejnotehnična zasnov~ namakanja kmetijskih površin na območju

občine Maribor (VGB Maribor, 1995) 4. Vodnogospodarska dokumentacija namakalnih objektov

(VGB Maribor, 1996) 5. F. Tomič, Navodnjavanje (Borac, Zagreb 1988) 6. M. Ažnik, Vpliv namakanja na rastline, tla in okolje

(Ljubljana, 1994) 7. Breznik M., Zasnova uporabe prostora (Metodologija zaščite

podzemne pitne vode ter določitve varstvenih območij in pasov), FAGG Ljubljana, 1976

8. Načrt rabe kmetijskih zemljišč 2. in 3. varstvenega območja pitne vode na Dravskem polju

9. Klimatski prikaz SV Slovenije s posebnim poudarkom na padavinah, HMZ R Slovenije, Ljubljana, 1980

10. Namakanje kmetijskih rastlin na območju Ješenca - Požeg, Miklavž, Pohorski dvor (taina hidrologija, simulacija namakanja in določitev potrebnih količin vode za rastline), HMZ RS, 1996

11 . M. Kaligarič, Botanična inventarizacija in naravovarstveno vrednotenje območja vodnega zadrževalnika Požeg, Maribor, junij 96, arhiv VGB

12. M. Kotarac, Namakaln,i sistem v Podravju, PVO akumulacija Požeg - Kačji pastirji (Odonata), Miklavž 96, arhiv VGB

13. M. Vogrin, Ptice zadrževalnika Požeg na Dravskem polju s predlogi rešitev v primeru namakanja, Maribor 96, arhiv VGB

14. N. in M. Vogrin, Dvoživke akumulacije Požeg in bližnje okolice, Maribor 96, arhiv VGB

15. Albin Stritar - Krajina, krajinski sistemi, Raba in varstvo tal v Sloveniji

16. J. Marušič, B. Bartol - Krajina - njeno varstvo ter razvoj v okviru programov za razvoj podeželja

17. Gabrijelčič - Urejanje in varstvo kulturne krajine

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96