Perutninarr e v i j a z a z a p o s l e n e v p e r u t n i n i p t u j | l e t n i k x v i | š t e v i l k a 1 | m a r e c 2 0 1 7

Potrebno je odpirati oči, razlagati razlike

POPOLDAN SMO TUDI MI KUPCI -

ZA ZDRAVJE GRE!

Intervju s predsednikom uprave

VSEB INA ŠTEV ILKE

REVIJA ZA ZAPOSLENE V PERUTNINI PTUJPerutninar, letnik xvi, številka 1, marec 2017 | izdajatelj: Perutnina Ptuj d.d., | Potrčeva ulica 10, 2250 Ptuj | Uredništvo: Perutnina Ptuj d.d., Korporativno komuniciranje – revija Perutninar, Potrčeva ulica 10, 2250 Ptuj; e-mail: perutninar@perutnina.eu | Uredniški odbor: Barbara Stopinšek, Brigita Selinšek, vlasta Jeza, Suzana Petek, Alenka Brglez, Nataša Šegula Oblikovanje: Sans, Andrej Knez s.p. | Tisk: Eurograf d.o.o. velenje | Naklada: 2.700 kos. Perutninar je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 1392.

V lastni bioplinarni ustvarimo 8 GWh električne energije, še enkrat toliko toplote ter tekoče in trdno organsko gnojilo.

8 GWh

Nova mini Poli hrenovka.

Manjša, a enako velika!

NIKOLI JI NE RECITE HRENOVKA!PO NJIH NAS POZNAJO

Blagovna znamka Poli je naša najbolj popularna blagovna znamka.

8

Precizno poljedelstvoAKTUALNO

Pridelava kvalitetne in varne hrane se začne na poljih.

7

»Aikido je moj način življenja«NAŠI SODELAVCI

Tokrat predstavljamo našega sodelavca Bruna Krajnca z zanimivim hobijem. 21

Vadba v vodiVARNI IN ZDRAVI

Vadba v vodi je primerna za vsakogar, ne glede na starost in telesno pripravljenost.

24

Načrtujemo, da bo v prihodnjih treh letih okoli 50 odstotkov reje organizirane po standardu piščancem prijazna reja.

50 % PPR

Perutninar | 1 UVODNIK

Bodimo zgled otrokom!

povečanje EBITDA v letu 2016 je rezultat ukrepov za zniževanje stroškov tako surovin kot tudi procesnih stroškov ter strukturnih sprememb v prodajnem asortimentu.

Leto jubilejev v ptujski kleti. Najstarejše slovensko vino Zlata trta iz leta 1917 praznuje 100 let, Haložan 55 let, Pullus in Pinky Chick pa 10 let razveseljevanja ljubiteljev kakovostnih slovenskih vin.

24,5

100, 55 in 2 × 10

N enehna tekma s časom, natrpani urniki, številne obveznosti v delovnem in

zasebnem življenju, premalo gibanja, neuravnotežena prehrana – vse to dolgo časa povsem neopazno vpliva na zdravje in dobro počutje slehernega posameznika.

Naši predniki so zbolevali zaradi številnih nalezljivih bolezni ter bolezni zaradi pomanjkanja hrane, danes so v ospredju t.i. civilizacijske bolezni ali bolezni izobilja in nezdravega načina življenja. Skrb vzbujajoči so predvsem izsledki raziskav o prekomerni teži in debelosti otrok in mlado-stnikov, ki ob nezdravih prehranjevalnih navadah vse preveč časa preživijo za tv ekrani, računalniki in mobilnimi telefoni ter so telesno nedejavni, kar na dolgi rok predstavlja povečano tveganje za nastanek najrazličnejših obolenj.

Za obvladovanje dejavnikov tveganja lahko marsikaj storimo sami! Temu je namenjena aktualna izdaja Perutninarja, v kateri skozi različne zorne kote informiramo in širimo relevantne infor-macijam o tem, kaj je kakovostna in zdrava hrana. S pomočjo internih strokovnjakov in vsakodnevnih zgodb zaposlenih širimo glas o poslanstvu Perutnine Ptuj, ki je že več kot 110 let zaveza-na k zagotavljanju zdrave, varne, kakovostne in okusne hrane. Zato je še kako pomembno, da znanje, izkušnje in dobre prakse prenašamo med zaposlenimi v okviru PP Šole, obenem pa se medsebojno spodbujamo k zdravemu in aktivnemu življenjske-mu slogu. Zunanji strokovnjaki med drugim pojasnjujejo, zakaj je nujno »odpirati oči, razlagati razlike, odganjati brezbrižnost pri izbiri hrane«.

Okolje, kjer se učimo tudi prehrambnih navad, ki nas potem zvesto spremljajo v odrasli dobi, je primarno družina. Zato nosi-mo odgovornost, ne le da spodbujamo najmlajše pri uravnoteže-nem prehranjevanju in rekreaciji, ampak smo sami dober zgled zdravega načina življenja.

Barbar a Stopinšek urednica

50 % PPR

-odstotno

4

POSLOVNE NOV ICE marec 2017

Intervju s predsednikom upraveSkupina PP je največji proizvajalec perutninskega mesa in perutninskih izdelkov v jugovzhodni Evropi. Vsakodnevno ji na več kot 20 trgih zaupa več kot 2 milijona ljubiteljev kakovostnega piščančjega mesa. Kako smo krmarili v lanskem

letu, kakšni so naši izzivi in priložnosti v prihodnje, o tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Tiborjem Šimonko.

Poslovno leto 2016 je za nami. Kaj ga je zaznamovalo in kako uspešni smo bili?Tibor Šimonka: Poslovno leto 2016 so spremljale zahtevne tržne razmere. Kljub izrazitim pritiskom na cene smo v letu 2016 obseg fizične prodaje v Skupini Perutnina Ptuj povečali za 4,2 odstotka ter ustvarili dobrih 245 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je slab odstotek manj v primerjavi z letom poprej. Ustvarili smo 12,5 mi-lijona evrov dobička pred davki. Sled-nje gre pripisati učinkom povečane

prodaje izdelkov z višjo dodano vrednostjo na tuje trge,

kjer je kupna moč višja. K poslovnemu rezultatu so po-membno doprinesli tudi učinki stro-škovne optimizacije poslovanja. Z vsto-pom novega lastnika v letu 2015 in s podpisom pogodbe s sindikatom bank za sindicirano posojilo v višini 73 milijonov evrov smo postavili stabilne temelje -

tako lastniške kot finančne - za nadaljnji

uspešen razvoj Skupine Perutnina Ptuj.

Kakšni so načrti Perutnine v 2017? Tibor Šimonka: Skupina Perutnina Ptuj je največji proizvajalec perutninskega mesa in perutninskih izdel-

kov v jugovzhodni Evropi. Na letnem nivoju skupina proizvede 83.000 ton mesa, od tega 33.000 ton izdelkov iz perutninskega mesa. Letos načrtujemo količinsko blizu 9-odstotno rast pro-daje na ravni skupine. Skladno s tem načrtujemo povečanje proizvodnje perutninskega mesa za 5 odstotkov in posodabljanje proizvodnih procesov.

Prisotni smo na več kot 20 izvoznih trgih. V letu 2016 smo ohranili in krepili svoj položaj vodilnega ponu-dnika živil iz perutninskega mesa v jugovzhodni Evropi, zlasti na trgih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercego-vine ter Srbije. Tudi v letošnjem letu načrtujemo nadaljnjo krepitev tržnega položaja na večini trgov v regiji. Izvoz bomo krepili na trgih, kjer imamo vzpostavljena lastna trgovska podjetja (Avstrija, Makedonija in Romunija), ter na pomembnejših trgih Švice, Velike Britanije, Švedske in Italije. V zadnjem obdobju se usmerjamo tudi na nove trge Bližnjega vzhoda, kjer beležimo že prve prodajne rezultate.

Kakšne so primerjalne prednosti PP pred ostalimi proizvajalci v regiji? Tibor Šimonka: Informacije o pore-klu in načinu pridelave in predelave so za potrošnika vedno bolj pomembne. Veseli nas, da smo kot pionir na tem področju v Sloveniji že pred leti uvedli sledljivost do potrošnika. Kar daje vrednost več kot 110-letni tradiciji in široki paleti izdelkov Perutnine Ptuj so zvesti kupci, ki zaupajo vsako-dnevnemu angažmaju zaposlenih pri zagotavljanju najvišje kakovosti in sledljivosti vsakega koraka na poti od njive do mize. Prav vse udejanja-

Avtor: Barbara Stopinšek | Foto: Arhiv PP

5

Perutninar | 1

mo na domačih, slovenskih tleh in v sodelovanju z več kot 240 kooperanti v Sloveniji. Vertikalno organizirana proizvodna veriga temelji na tradiciji domače vzreje in skrbno nadzorovanih vseh faz vzreje, pridelave in predelave. To potrjujejo tudi številni certifikati uglednih mednarodnih inštitucij.

Mnogi masovni rejci perutninskega mesa in izdelkov zaostajajo za standar-di kakovosti, ki smo jih razvili in jih zagotavljamo v Perutnini Ptuj. Tudi zato podpiramo in smo se konec lan-skega leta aktivno vključili v nacional-no shemo »Izbrana kakovost Sloveni-je«. Poleg povezovanja znotraj branže vidimo priložnosti predvsem v skupni promociji ter osveščanju potrošnika o tem, da je slovenska hrana kakovostna, zdrava, okusna in varna.

Piščancem prijazna reja (PPR) - kakšni so odzivi na trgu ter načrti z rejo?Tibor Šimonka: Odzivi so odlični. Nov način reje trenutno predstavlja okoli 20 odstotkov celotne reje, kar ne zadošča povpraševanju na trgu. V skladu z intenzivnim širjenjem tega segmenta načrtujemo vlaganja v širitev certificirane reje ter širitev prvenstve-no na zahodnoevropske trge, kjer je kupna moč višja in dosegamo višje cene. Trenutno smo prisotni v Slove-niji in v Švici, od sredine februarja so izdelki iz piščancem prijazne reje na voljo tudi potrošnikom v Avstriji.

Število rejcev raste. Načrtujemo, da bo v prihodnjih treh letih okoli 50 odstotkov reje certificirane po standar-du piščancem prijazna reja. Reja je res nekoliko dražja, saj je potrebna prila-goditev kapacitet. Dodana vrednost reje se odraža v kvaliteti mesa, hkrati pa verjamemo, da je način reje korak naprej v smeri trajnostnega razvoja.

Kakšno je sodelovanje z rejci?Tibor Šimonka: Temelj dobrih odnosov je obojestransko spoštovanje in razumevanje. Naše sodelovanje bomo krepili s ciljem ustvarjanja obojestranske koristi in zadovoljstva ter ob pričakovanem razumevanju, da

Perutnina Ptuj tekmuje z lokalnimi in globalnimi konkurenti na zahtevnem trgu, kjer se sooča s cenovnimi pritiski. Po drugi strani pa se zavedamo, da mo-rajo biti rejci ustrezno motivirani za opravljanje svoje dejavnosti in vlaganje v posodobitve, ki jih zahtevata razvoj panoge in trg.

Industrijska cona v Hočah – projekt Magna. Kaj je novega na tem področju?Tibor Šimonka: Ob pogoju ustre-zne rešitve smo pripravljeni odstopiti zemljišča, s katerimi upravlja in jih ima v najemu Perutnina Ptuj. Pogovori in pogajanja o tem z resornim mini-strstvom še potekajo. Pripravljeni pa smo sprejeti le dogovor, ki bo v največji možni meri zaščitil poslovne interese Perutnine Ptuj in njenih zaposlenih.

Perutnina je pomemben in stabilen regijski zaposlovalec. V lanskem letu se je povečalo število zaposlenih. V letošnjem letu v načrtu povečano vlaganje v razvoj kadrov…Tibor Šimonka: Konec lanskega leta je bilo v Skupini PP blizu 3700 zaposlenih, od tega 1750 v Sloveniji. K obvladujoči družbi smo lani prezapos-lili več deset ljudi za področje tehnič-nega čiščenja proizvodnih kapacitet. Število zaposlenih na nivoju Skupine se je povečalo za skoraj 5 odstotkov. Področje dodatnih izobraževanj in usposabljanj smo v 2017 nadgradili in okrepili. Imamo številne primere dob-rih praks, kot so na primer strokovna usposabljanja v okviru PP Šole, učenje

tujih jezikov, na področju promocije zdravja pa zaposlene spodbujamo in jim omogočamo koriščenje različnih oblik rekreacije in športa.

Ali drži, da bomo v letošnjem letu ponovno organizirali Dan Perutnine Ptuj in tradicionalni Poli maraton?Tibor Šimonka: Drži. Ponov-no bomo oživili dan za zaposlene, nadaljujemo tudi s tradicionalnim in v širšem okolju dobro sprejetim Poli Maratonom. Gre za eno največjih slovenskih rekreativno-kolesarskih prireditev, ki jo organiziramo skupaj s partnerji in vsako leto združi več tisoč ljubiteljev kolesarstva in zdrave-ga načina preživljanja prostega časa. Oboje, prijetno druženje z zaposlenimi z aktivnim spodbujanjem zdravega ži-vljenjskega sloga, načrtujemo v začetku junija.

Pogled v prihodnost - kakšni so strateški cilji razvoja Skupine do leta 2021?Tibor Šimonka: V okviru strategije razvoja do leta 2021 smo se v Skupi-ni PP zavezali izboljšati surovinsko samozadostnost ter izboljšati program-sko strukturo v smeri zahtevnejših in donosnejših perutninskih proizvodov pod lastnimi blagovnimi znamkami. Glede na napovedi, da bo perutninski sektor postal največji sektor mesa v naslednjem desetletju, so naše per-spektive dobre. S posluhom za potrebe in želje sodobnih potrošnikov bomo tudi v prihodnje s prepoznavnimi blagovnimi znamkami Perutnine Ptuj krepili segment izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ohranjali in krepili osrednji tržni položaj na vseh ključnih trgih jugovzhodne Evrope, krepili položaj na zahodnoevropskih trgih ter intenzivno osvajali nova tržišča. Nadgrajevali bomo svoje konkurenčne prednosti z zagotavljanjem najvišje kakovosti, spodbujanjem inovativnosti in odgovornim prispevkom k razvoju družbene skupnosti.

V Perutnini Ptuj za piščancem prijazno rejo intenzivno prenavljamo lastne farme. Za preureditev farm pa se odločajo tudi kooperanti. Pov-prečna farma ima tisoč kvadratnih metrov površin. Predelava take farme v primerno farmo za PPR rejo znaša med 30 in 40 tisoč evrov.

ZA PREUREDITEV HLEVA ZA PPR REJO V POVPREČJU MED 30 IN 40 TISOČ EVROV

6

AK TUALNO marec 2017

Ključni poudarki poslovanja v letu 2016Avtor: Dušanka Šegatin

Skupina PP je v letu 2016 uspešno okrepila položaj vodilnega ponudnika živil iz perutninskega mesa v jugovzhodni Evropi. Izpostavljenosti številnim tržnim nihanjem in oteženim gospodarskim razmeram na prioritetnih trgih smo se uspešno prilagajali ter dosegli dobre poslovne rezultate.

POVZETEK POSLOVANJASkupina PP: Pomembnejši kazalniki poslovanja, v tisočih evrov in v odstotkih

  2015 2016

Finančni podatki

Čisti prihodki od prodaje 247.119 245.430

Delež izvoza 64,7% 65,5%

EBiTDA (izid poslovanja pred amortizacijo in obrestmi) 20.705 25.788

Število zaposlenih na 31. 12. 3.514 3.687

Proizvedli smo blizu

130.000 ton krmil, skoraj 6.000 ton pšenice in dobrih 11.000 ton koruze.

Število vzrejenih brojlerjev smo povečali za skoraj

7 odstotkov in vzrejenih

puranov za 4 odstotke.V Mesni industriji smo proizvedli skupaj več kot

42.000 ton piščančjega mesa.

10-odstotno rast beležimo na mesnih pripravkih (marinirano, začinjeno, ražnjiči, nabodala…) in

4-odstotno

PERUTNINA PTUJ D.D. V 2016

rast v segmentu pripravljenih jedi.

Neto finančni dolg Skupine PP ( v milijonih evrov)

2016

35.5

2015

43.7

V Skupini PP v zadnjih treh letih povečujemo delež izvoza. V 2015 je znašal 64,7 odstotka, v 2016 smo delež povečali na 65,5 odstotka.

Po že upoštevani 40-milijonski dokapitalizaciji Perutnine Ptuj s strani SIJ v letu 2015 smo neto finančni dolg uspeli zmanjšati za 8,2 milijona evrov. To nam je uspelo z izboljšanjem finančne uspešnosti, izterjave terjatev ter dogovori z dobavitelji in zmanjšanjem naložb.

odstotka naših proizvodov izvozimo na tuje trge

milijona evrov nižji neto finančni dolg

65,5 8,2

100.2

2014

7

Perutninar | 1 AK TUALNO

Avtor: Franc Veršič

Foto: Arhiv Perutnina Ptuj

MANJ INVAZIVNI POSTOPKI IN VAROVANJE OKOLJAPri obdelavi zmanjšujemo invazivne postopke obde-lave tal, razvijamo aerobno mikrofloro v tleh, večamo zmogljivosti za vlago in izboljšujemo gospodarjenje s hranili. Pri preciznem poljedelstvu s podporo sodobnih tehnologij in tehnik racionaliziramo agrotehnične operacije in tako manj obremenjujemo okolje. Krožno gospodarstvo ustrezno obdelanih organskih gnojil zagotavljamo z lastno rejo živali in tako dosegamo tudi povečevanje izkoristka hranil in obenem zmanjšujemo rabo mineralnih gnojil.

VEČJI DONOSI, PRIHRANKI IN MANJŠA UPORABA FFSZnotraj preciznega poljedelstva izvajamo vrsto ukre-pov z moderno tehnologijo nadzorovanih postopkov. Na podlagi karte pridelkov se preko mreže satelitov in ustreznega trosilnika gnojil opravi osnovno gnoje-nje. Na podlagi parametrov - hektarski donos, delež odvzema hranil, delež odmerka gnojil – določamo najbolj optimalno količino gnojila. Na ta način se lahko z enakimi hektarskimi odmerki gnojil poveča hektarske donose tudi za 10 %. Setev izvajamo s sejalnicami, ki imajo ustrezno podporo za prepreče-vanje dvojne setve, usmerja pa jo navigacijski sistem z 2-centimetrsko natančnostjo. Tako prihranimo tudi do 8 % semen. Dognojevanje oziroma oskrba posev-kov s trosilci se odmerja skladno z intenzivnostjo klorofila v posevkih, katero merijo posebni senzorji.

Senzorji preko intenzivnosti klorofila ugotovijo povečane potrebe po hektarskih odmerkih gnojila in nato v realnem času povečamo ali zmanjšamo trošene količine. Učinek ukrepa je raztros gnojil na mestih, kjer so ga rastline sposobne izkoristiti, zato ima ukrep veliko naravovarstveno vlogo. Škropljenje posevkov v Perutnini Ptuj opravljamo s škropilni-co, ki onemogoča podvajanje škropilnih področij, z ustrezno zračno podporo pa preprečujemo tudi zanašanje škropiva izven obdelovalnih površin. Tako uporabljamo kar za 10 % manj FFS (fitofarmacevt-skih sredstev).

Pridelava kvalitetne in varne hrane se začne na poljih. V Perutnini Ptuj smo že leta 2008 uvedli učinkovit in uspešen poslovni model, ki temelji na spremembah proizvodnih tehnologij: spremenjeni obdelavi, preciznem poljedelstvu in kroženju hranil po sistemu krožnega gospodarstva, skladno s katerim obdelujemo vseh 4.000 hektarjev obdelovalnih površin.

Precizno poljedelstvo

Zavedamo se, da gre za kompleksne spremembe, zato jih skrbno načrtujemo in enako skrbno tudi izvajamo. V sistemu sprememb ne sme biti šibkih členov, če pa se pojavijo, jih hitro prepoznamo in odpravimo. Pri tem je ključna predanost tako razvoj-ne ekipe kot sodelavcev na terenu.

NAŠE KLJUČNE PREDNOSTI

Nova mini Poli hrenovka.

Manjša, a enako velika!

8

PO NJ IH NAS POZNAJO marec 2017

Blagovna znamka Poli je naša najbolj popularna blagovna znamka. O širitvi v segment hrenovk smo razmišljali dlje časa. Naredili smo tržno raziskavo na štirih ključnih trgih in se na podlagi pozitivnih povratnih informacij odločili za širitev blagovne znamke Poli v nov segment.

Avtor: Brigita Selinšek Foto: arhiv Perutnine Ptuj

Nikoli ji ne recite hrenovka!

9

Perutninar | 1

izza kulisja snemanja tv spota Primer oglasa

iz pospeševanja na prodajnem mestu

O srednji in najpomembnejši blagovni znamki Perutnine Ptuj sta blagovni znamki PP in Poli. Količinsko prodamo največ blagovne znamke PP,

če gledamo po moči blagovne znamke po posameznih kate-gorijah, pa je v regiji najbolj prepoznavna blagovna znamka Poli in je sinonim piščančje posebne klobase.

90-ODSTOTNI DELEŽ PIŠČANČJEGA MESAPosebnost produkta je 90-odsotni delež piščančjega mesa, kar je trenutno največ v segmentu hrenovk na trgu. Poli hrenovke ponujamo v različnih pakiranjih, saj so namenje-ne različnim ciljnih skupinam. Na slovenski trg smo Poli hrenovko lansirali lani v sredini novembra. Z odzivom smo zadovoljni, prodaja je v skladu z načrtovanim.

»TO NI HRENOVKA, TO JE POLI«Vstop Poli hrenovke na trg smo podprli s celovito oglaše-valsko kampanjo »To ni hrenovka, to je Poli« ter aktiv-nostmi pospeševanja prodaje na prodajnih mestih.

Poli hrenovka 330 g je bila lansirana na trg najprej v Sloveniji z obsežno promocijo. Lansirali smo že tudi manjše pakiranje Poli hrenovke 130g.

V Srbiji smo Poli hrenovko lansirali v decembru, kar smo podprli s TV oglaševanjem. V februarju so ljubitelji hrenovk lahko preizkusili še mini Poli hrenovko, kar smo prav tako podprli z oglaševalsko akcijo.

Poli hrenovka je lansirana tudi na Hrvaškem s podporo televizijskega oglaševanja v februarju, ko smo produkt lan-sirali tudi v BiH ter novost skomunicirali s TV in zunanjim oglaševanjem.

V Makedoniji je bila Poli hrenovka lansirana na trg v decembru z oglaševanjem na prodajnih mestih.

SPREMLJAJTE POLI NA NJENIH DOGODIVŠČINAH NA FACEBOOK STRANI NORI NA POLI

10

marec 2017PERFEKTNE PRODAJALNE

Avtor: Barbara Stopinšek

Foto: osebni arhiv

Albina Vrbnjak

»Prodajalna Koseze v Ljubljani je vsa leta vodilna v zastavljenih izzivih, ki jih jemljejo kot priložnost za izboljšave«

je ekipo iz Kosez opisala Albina Vrbnjak, vodja Maloprodaje Slovenija.

Ekipo v Kosezah sestavljajo: Simona Jerman s 14-letnim delovnim stažem, Rada Gostimirovič s prav tako 14-letnim delovnim stažem, Dragica Šmitran z 10 let-nim stažem in najmlajša po delovnem stažu, Renata Bizjak, ki je del ekipe 3 leta.

KAJ STRANKE NAJBOLJ POHVALIJOOdlikuje nas prijaznost, pozitivna energija, vedno smo nasmejane, dobre volje, našim strankam pomagamo z nasveti in skrbimo, da se pri nas dobro počutijo. Vsakodnevno skrbimo za sveže meso in čim večjo ponudbo perutninskih izdelkov. Stranke ob kvalitetnih in okusnih izdelkih najbolj pohvalijo našo prijaznost, ustrežljivost in delo s srcem.

DRUŽENJE IZVEN DELOVNEGA ČASAZaposleni se družimo tudi izven delovnega časa – najraje na piknikih, ob večerji, ali pa samo ob skodelici kave. Ob takšnih priložno-stih se v prijetnem vzdušju pogovorimo tudi o delu, skupaj iščemo načine za izboljšave.

TUDI ZABAVNIH ANEKDOT NE MANJKA»Za popestritev delovnega vsakdana poskrbi poslovodkinja Simona. V času pusta ali za noč čarovnic se maskira in vedno poskrbi za presenečenje ter obilo smeha in dobre volje. Nikoli ne vemo, kaj nam bo spet zagodla,« dodajo sodelavke.

Pogovarjali smo se s poslovodkinjo Simono Jerman in jo povprašali, kaj po njihovem mnenju odlikuje ekipo, kaj stranke najbolj pohvalijo, kdaj so najbolj obiskani in ali se s sodelavci družijo tudi izven delovnega časa.

Moja prodajalna v Kosezah

• Prijazno osebje, ki svetuje in priskoči v pomoč• Prodajala vedno lepo založena in urejena• Osebni pristop• Najboljše ponudbe za zaposlene • Hiter nakup• Vedno prijazni in nasmejani• Nasveti slastnih receptov za hitro in okusno pripravo• in še in še

ZAKAJ OBISKATI MOJE PRODAJALNE

V PRODAJALNAH PERUTNINE PTUJ VSAK TEDEN PRIPRAVIJO ODLIČNO AKCIJSKO PONUDBO. SPREMLJAJTE JO NA WWW.PERUTNINA.SI/SL/AKCIJE/

11

Perutninar | 1 ZGODBA Z NASLOVNICE

11

POPOLDAN SMO TUDI MI KUPCI – ZA ZDRAVJE GRE!

Človekov način prehranjevanja naj bi se v zadnjih 200 letih spremenil bolj kot v desetih tisočletjih pred tem, pravi dr. Michael Aziz.

Avtor: povzeto po knjigi Dieta Popolna 10, dr. Mihael Aziz, Zloženka Uravnotežena prehrana (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko

12

marec 2017

Po navedbah Inštituta za nutricionistiko največ nezdravih prehranjevalnih navad je zaslediti pri mladih ljudeh, aktivni de-lovni populaciji, nižje izobraženih in ljudeh s slabšim ekonom-skim položajem. Zaradi neprimernih prehranjevalnih navad pa so še bolj na udaru otroci, katerih organizem se šele razvija. S takšnim načinom prehranjevanja se otroci že zelo zgodaj izpostavljajo stalnim povišanim količinam maščob, sladkorja, soli in umetnih dodatkov v telesu, kar vsekakor ne more biti dobro izhodišče za zdravo odraslo življenje. Slabe prehranjeval-ne navade državljanov se odražajo v neprimerni razporeditvi obrokov preko dneva, izpuščanju zajtrka, v neustrezni izbiri živil v naših obrokih ter v prekomernem uživanju škodljivih maščob, sladkorja in soli. Nagnjeni smo tudi k hitremu pre-hranjevanju, ki praviloma predstavlja hrano nižje hranilne in visoke energijske vrednosti ter veliko dodanih aditivov.

(več na www.nutris.org/prehrana/novice/zdravje/ 80-prehranjevalne-navade-slovencev-se-ne-izboljsujejo.html)

PREHRANJEVALNE NAVADE SLOVENCEV SE NE IZBOLJŠUJEJO

Z drava prehrana je temelj dobrega počutja, njene-ga pomena pa se pogosto zavemo šele, ko je naše zdravje skrhano ali zbolimo. Z uravnoteženim

prehranjevanjem telesu zagotovimo vse potrebne snovi za optimalno delovanje, kljub temu, da se tega zavedamo, pa vse preveč posegamo po živilih, ki so označene kot cenena hrana (več o tem preberite v intervjuju z agrarnim ekono-mistom dr. Alešem Kuharjem). Skrb vzbujajoči so predvsem izsledki raziskav o prekomerni teži in debelosti otrok in mladostnikov, kar ima lahko dolgoročne posledice na razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni v odrasli dobi.

Dejstvo je, da se danes drugače prehranjujemo, kot so se naši stari starši. Ti so uživali zelo malo predelane hrane, prečiščenih ogljikovih hidratov, sladkor in industrijsko predelano maščobo.Na naših krožnikih pa se tako rekoč vsak dan znajdejo: • Prečiščeni ogljikovi hidrati (žitarice, bela moka, beli riž,

testenine)• Rafinirana rastlinska olja• Hidrogenirane maščobe in olja• Nemastna predelana hrana z dodanim sladkorjem in

koruznim sirupom z visoko vsebnostjo fruktoze• Sladkor

URAVNOTEŽENA, ZDRAVA PREHRANA TEMELJI NA ŠESTIH POGLAVITNIH SKUPINAH ŽIVIL(vir: NIJZ: Zloženka Uravnotežena prehrana, 2012)• Skupina 1 - žita, žitni izdelki in

druga ogljikohidratna živila• Skupina 2 - sadje• Skupina 3 - zelenjava• Skupina 4 - mleko in mlečni izdelki• Skupina 5 - meso, ribe in zamenjave• Skupina 6 - živila, ki vsebujejo

veliko maščob in sladkorjev• Tekočina - voda, mineralna voda,

nesladkan sadni in zeliščni čaj (1,5 - 1,8l)

Največ živil naj bi zaužili iz skupin živil zelenjave, sadja ter žit, žitnih izdelkov in drugih ogljikohidratnih živil (različne vrste žit, kaše, kosmiče, kruh - črn, polnovreden, testenine - polnovredne, polenta, krompir). To so živila rastlinskega izvora in vsebujejo veliko zdravju koristnih snovi kot so: vitamini, mi-nerali, prehranska vlaknina, antioksidanti, številne sekundarne rastlinske zaščitne snovi in sestavljeni ogljikovi hidrati.

Skupini živil mleko in mlečni izdelki ter meso, ribe in zamenjave sta pretežno živalskega izvora, nekaj pa jih je tudi rastlinskega izvora (soja, druge stročnice, sojino mleko, sojin sir). Ta živila so pomembna zaradi beljakovin, kalcija, železa, cinka, nekaterih vitaminov in maščob. Pri tej skupini pa moramo biti pri izboru živil živalskega izvora previdni glede maščob. Izbirati moramo čimbolj pusta (ali posneta) živila.

Na samem vrhu piramide so živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev. Ta živila imajo zelo visoko energijsko vrednost. Uživajmo jih le poredko in v majhnih količinah.

Hrana, ki jo zaužijemo, je navadno kombinacija živil iz različnih skupin, pri sami pripravi hrane pa dodajamo tudi določena živila, najpogosteje maščobe. Izbirajmo pusta, manj mastna živila in hrano pripravljajmo s kvalitetnimi maščo-bami (izmenično oljčno, repično, sončnično, sojino, koruzno olje ali druga kakovostna 100% rastlinska olja) ter uživajmo oreščke, ki so bogati z zdravju koristnimi maščobami.

Glede na priporočila bi morali približno 80% dnevne potrebne energije zaužiti z živili z veliko hranilno in hkrati nizko energijsko gostoto. Med ta živila sodijo zelenjava, sad-je, polnovredni žitni izdelki, manj mastno mleko in mlečni izdelki, ribe, manj mastno meso in stročnice.

odraslih prebivalcev Slovenije uživa sadje večkrat dnevno, zelenjavo pa le slaba petina.

Več kot

1/3 prebivalcev 3-krat na teden uživa suhomesnate izdelke in druge predelane mesnine. Petina odraslih ljudi uživa aromatizirane in gazirane brezalkoholne pijače 3-krat tedensko.

1/2

13

KAJ SODI V TO SKUPINO? GLAVNE HRANILNE SNOVI PRIPOROČILA IZOGIBAJTE SE

1ŽITA, ŽITNI IZDELKI IN DRUGA OGLJIKOHIDRATNA ŽIVILA: • kruh in krušni izdelki, polnovredni in temni

kruh ter drugi izdelki iz polnovredne in temne moke,

• pekovsko pecivo, • drugi izdelki iz žit (pšenice, rži, koruze, prosa,

ajde, ječmena ipd.): testenine, riž, polenta, kaše, kosmiči ipd.,

• krompir, • fižol in ostale stročnice

• enostavni in sestavljeni ogljikovi hidrati (škrob, glukoza, fruktoza, prehranska vlaknina),

• vitamini (folati, niacin, riboflavin, tiamina), • minerali (kalcij, magnezij, železo), • antioksidanti, • sekundarne rastlinske zaščitne snovi, • stročnice: bogat vir rastlinskih beljakovin.

Za dnevni energijski vnos 6280 kJ (1500 kcal): 9 enot na dan. | Za dnevni energijski vnos 9630 kJ (2300 kcal): 14 enot na dan. | Za dnevni energijski vnos 11723 kJ (2800 kcal): 17 enot na dan. 1 enota predstavlja: pol kosa kruha (20 g – 30 g), | 1 velika žlica surove (20g) oz. dve veliki žlici kuhane ajdove kaše, moke, ješprenja, ovsenih kosmičev, prosene kaše, testenin, riža, | 3 velike žlice kuhanega fižola, graha. Žita in žitni izdelki vsebujejo tudi prehransko vlaknino (lupina in kalčki žitnih zrn). Naravni riž, polnovredne testenine in kaše vsebujejo več pomembnih hranilnih snovi (vitaminov in mineralov) kot oluščen riž, testenine iz bele moke in že pripravljeni kosmiči.

• Cvrtju,• dodajanju maščob (maslo, margarina, mast),• dodajanju mastnih in energijsko bogatih omak,

polivk (smetana, sir),• pecivu z dodatki (rogljiči, sirove štručke, piškoti

ipd.) ter slanim in mastnim prigrizkom (čips, smoki, grisini, palčke ipd.), saj lahko vsebu-jejo velike količine maščob (predvsem trans maščobnih kislin), sladkorja in soli.

2SADJE• sveže, posušeno, konzervirano in

zamrznjeno sadje, • sadni sokovi, • oreščki.

• vitamini (A, C, K, folati),• minerali (kalcij, magnezij, kalij, fosfor, železo), • antioksidanti, • prehranska vlaknina, • sekundarne zaščitne rastlinske snovi. Oreščki: • beljakovine, • prehranska vlaknina, • zdravju koristne maščobe, • v maščobi topni vitamini (A, D, E, K).

Za dnevni energijski vnos 6280 kJ (1500 kcal): 2 enoti na dan. | Za dnevni energijski vnos 9630 kJ (2300 kcal): 3 enote na dan. | Za dnevni energijski vnos 11723 kJ (2800 kcal): 4 enote na dan. 1 enota predstavlja: 1 srednje veliko jabolko ali hruška, | breskev, | pomaranča, | manjši plod banane, | 3 mandarine ali kiviji, | 1 skodelica grozdja ali češenj ali malin ali jagod, | 1,5 dcl soka iz sveže iztisnjenega sadja brez dodanega sladkorja. Uživamo sezonsko in lokalno pridelano sadje. Uporabljamo primerne postopke in čas priprave za ohranitev hranilnih snovi v sadju. Zaradi vsebnosti posameznih zaščitnih snovi, ki so v tipični barvi sadja, priporočamo uživanje različnih barv sadja (zelene, bele, oranžno-rumene, rdeče in modro-vijolične).

• Dodajanju sladkorja, sirupov, sladkorne glazure, čokolade,

• pitju sladkih pijač,• sadju z maslom ali smetano,• konzerviranemu sadju s sladkorjem (slad-

kornim sirupom),• sadnim pitam in kolačem.

3 ZELENJAVA:• sveža, posušena, konzervirana in

zamrznjena zelenjava, zelenjavni sokovi.

• vitamini (C, B1, B6, folati), • minerali (kalcij, kalij, železo), • antioksidanti, • sekundarne rastlinske zaščitne snovi ter druge

zaščitne snovi, • prehranska vlaknina.

Za dnevni energijski vnos 6280 kJ (1500 kcal): 3 enote na dan. | Za dnevni energijski vnos 9630 kJ (2300 kcal): 4 enote na dan. | Za dnevni energijski vnos 11723 kJ (2800 kcal): 5 enot na dan. 1 enota predstavlja: 1 lonček brokolija ali brstičnega ohrovta ali kisle repe ali kislega zelja, | 1 skleda solate ali regrata ali radiča ali motovilca, | 2 paradižnika ali 2 papriki, | 1 velik korenček, | 1 manjša rdeča pesa ali čebula, | 1,5 dcl sok iz sveže iztisnjene zelenjave. Uživamo sezonsko in lokalno pridelano zelenjavo. Dnevno zaužijemo tako surovo kot tudi kuhano zelenjavo. Uporabljamo primerne postopke in čas priprave za ohranitev hranilnih snovi v zelenjavi. Zaradi vsebnosti posameznih zaščitnih snovi, ki so v tipični barvi zelenjave, priporočamo uživanje različnih barv zelenjave (zelene, bele, oranžno-rumene, rdeče in modro-vijolične).

• Dodajanju mastnih in energijsko bogatih polivk na zelenjavne jedi (maslo, margarina, smetana),

4MLEKO IN MLEČNI IZDELKI:• mleko, • siri,• jogurti, • skute, • sirni in mlečni namazi.

• pomemben vir beljakovin, • vitamini B12, A, D, E in K, • kalcij, fosfor, natrij, kalij, klor,

magnezij, železo in cink.

Za dnevni energijski vnos 6280 kJ (1500 kcal): 2 enoti na dan. | Za dnevni energijski vnos 9630 kJ (2300 kcal): 3 enote na dan. | Za dnevni energijski vnos 11723 kJ (2800 kcal): 4 enote na dan. 1 enota predstavlja: 2 dl mleka ali jogurta (100 ml mleka vsebuje podobno količino kalcija kot 15 g trdega ali 30 g mehkega sira), | košček sira v velikosti škatlice vžigalic, | 3 žlice puste skute. Izbirajte izdelke z manj maščobami (delno posneto ali posneto mleko in jogurt, pusto skuto in namaze, nemastne sire).

• Polnomastnemu mleku,• mlečnim izdelkom iz polnomastnega mleka,• mlečnim izdelkom z dodanim sladkorjem in/ali

umetnimi sladili ter drugimi aditivi.

5MESO, RIBE IN ZAMENJAVE: • goveje, svinjsko, konjsko meso, meso divjadi,

teletina, ovčetina, zajčje meso itd., • mesni izdelki (šunke, salame, paštete, suho in

prekajeno meso), • perutnina, • ribe, • jajca, • soja in druge stročnice (fižol),

sojino mleko, sojin sir (tofu).

• beljakovine visoke biološke vrednosti, • železo, cink, magnezij, selen, • vitamini skupine B (zlasti B1, B2 in B12).

Za dnevni energijski vnos 6280 kJ (1500 kcal): 3 enote na dan. | Za dnevni energijski vnos 9630 kJ (2300 kcal): 4 enote na dan. | Za dnevni energijski vnos 11723 kJ (2800 kcal): 5 enot na dan. 1 enota predstavlja: pol manjšega zrezka, | pol srednje velike ribe, | eno jajce. Kadarkoli je mogoče, izbirajte izdelke z manj maščobami (meso brez vidne maščobe, perutnina brez kože). Izberite take mesne izdelke, kjer se vidi struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne takih, kjer je struktura homogena zaradi mletja. Stročnice so kakovostna zamenjava za meso, vsebujejo zelo malo maščob. Zaradi pestrosti prehrane vključite v tedenski jedilnik od 2-krat do 3-krat čim bolj pusto rdeče meso ter od 1-krat do 3-krat perutnino (brez kože). Od 1-krat do 2-krat tedensko pri-poročamo brezmesni dan, ki naj vključuje mlečne izdelke, jajca, stročnice ali izdelke iz stročnic. Vsaj 2-krat tedensko uživajte ribe (izbirajte predvsem med morskimi ribami).

• Mastnemu mesu in mastnim mesnim izdelkom,• prepogostemu uživanju mesnih izdelkov,• mesnim izdelkom (salame, konzerve itd.)

vsebujejo veliko maščob, soli in drugih aditivov,• pripravi mesnih jedi s prekomernim dodajan-

jem maščob,• pripravi mesa z veliko maščobe in preveč

zapečenemu mesu.

6ŽIVILA Z VELIKO MAŠČOB, ŽIVILA Z VELIKO SLADKORJA: • hrana, ki vsebuje predvsem maščobe:

margarina, maslo, mastni namazi, mast, olje za kuho, solatne polivke (dresingi), omake, majoneza, smetana, čokolada, piškoti, biskviti, zavitki, slani prigrizki, torte, sladoled in ostale slaščice;

• hrana, ki vsebuje predvsem sladkor: brezal-koholne pijače (predvsem sladke in gazirane), slaščice, marmelade, sladkor, torte, pudingi, biskviti, peciva, sladoledi, sladkani sokovi.

• maščobe, • sol, • sladkor, • v maščobah topni vitamini.

Maščobna živila uživajte redko, nadzorujte količine zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rast-linskimi olji. Sladka živila uživajte redko, saj so velik dejavnik tveganja za prekomerno telesno maso in debelost. Med sladkorje uvrščamo monosaharide (glukoza, fruktoza, manoza in galaktoza) in disaharide (saharoza, laktoza, maltoza). V svoji prehrani omejite uživanje sladkorja, tako belega kot tudi rjavega in izbirajte živila, ki vsebujejo malo sladkorja. Enostavni sladkorji naj ne bi prispevali več kakor 10% dnevnega energijskega vnosa. Sladkorja, ki ga damo v živila (čaj, kava) in sladkorja, skritega v živilih, lahko zaužijemo največ do 40 g (od 7 do 8 žličk) pri jedilniku z okoli 6699 kJ (1600 kcal), pri obroku z okoli 12560 kJ (3000 kcal) pa okoli 70 g. Za skrite sladkorje upoštevamo tiste, ki jih zaužijemo skupaj s pecivom, tortami, sladoledom, sokovi z dodanim sladkorjem in čokolado, ne pa naravnih sladkorjev v mleku, sadju in drugih živilih.

• Pogostemu uživanju maščobnih živil,• pogostemu uživanju sladkih živil,• masti, maslu, trdim margarinam,• mastnim solatnim prelivom,• kokosovemu mleku in kremi,• slanim in mastnim prigrizkom (čips, smoki,

grisini, palčke ipd.),• sladkim pijačam (predvsem gazirane),• pogostemu uživanju sladkega peciva in

ostalih slaščic (vsebujejo veliko enostavnih sladkorjev in maščob.

INTERVJU

14

marec 2017

Stalno je treba poudarjati, da so razlike v kakovosti hrane zelo velike. Kar vidimo na prodajnih policah, prihaja iz različnih okolij, različnih proizvodnih procesov, čeprav gre za isto kategorijo izdelka. To je lahko piškot, piščančja prsa, še večje razlike so v procesiranih izdelkih. Hrana, proizvedena v Sloveniji, je proizvedena z manj agresivno tehnologijo kot hrana, ki jo uvozimo. Naučiti se moramo razlikovati med poceni in ceneno hrano. Ponudniki slednje preusmerjajo pozornost od iskanja razlik v kakovosti k privlačni embalaži in cenovnim signalom. Oči je potrebno usmeriti k bistvu hrane, izpostavlja dr. Aleš Kuhar, priznani agrarni ekonomoist, s katerim smo se pogovarjali za Perutninarja.

Avtor: Barbara Stopinšek

Foto: Črtomir Goznik

NIMAMO IZGRAJENEGA OBČUTKA, DA JE RAZLIKA ZELO VELIKA »Okolje se je v zadnjih 15 letih zelo spremenilo, kljub temu pa imamo ljudje še zmeraj občutek, da je vse, kar se pojavi na trgovskih policah, kakovostno. Žal to ne velja več. Danes se je spremenila širina po-nudbe in iznajdljivost ponudnikov. Pri t.i. cenenih približkih hrane vsi v verigi stremijo k najnižjim stroškom. To vpliva na vhodne surovine in uporabo nadomestkov surovin, agresivnost tehnoloških po-stopkov, uporablja se veliko aditivov in ojačevalcev okusa, veliko je sladkorja, maščob, vode in zraka. Taka hrana je visoko procesirana in prazna, visoko kalorična.«

O HRANI SE VELIKO POGOVARJAMO …»Hrana je »hot topic«, o njej se radi pogovarjamo, marsikaj preberemo, slišimo…Pa vendar potrošni vzorci našega zanimanja ne odražajo v »izvedbe-nem« delu, kaj damo v košarico. Ponudba je široka in pred policami velikokrat izklopimo zdravo pa-met. Zakaj? Zaradi življenjskega stila, pomanjkanja časa in komleksnosti informacij - hrana je komple-ksni izdelek, zato ga je težko celovito razumeti.«

DVE SMERI RAZVOJA »Paradoks je ta, da je tehnološko zahtevnejša proizvodnja usmerjena zgolj v zniževanje stroškov. Uporabljajo ekstremno agresivne tehnologije, svojo ekonomiko iščejo v proizvodnji. Govorimo o ce-nenih približkih živil. »Hudič« je, da je Slovenija tako privlačna za proizvajalce cenenih približkov živil.

Severna Evropa gre v smeri industrializacije, medtem ko je druga smer razvoja usmerjena v iskanje višje kakovosti, ohranjanje vsega dobrega v živilih, trend gre v smeri avtentičnosti, kulinaričnosti. Pri nas se hrana še vedno proizvaja po tradicionalnih metodah, kar je dobro z vidika kakovosti in varnosti živil. Sistem reje in pridelave belega mesa je v Sloveni-ji najbolj organizirana vertikala v državi. Gre za zelo očiten zgled organiziranosti predelovalne industrije in kmetijstva.«

POREKLO IN UPORABA ANTIBIOTIKOVGlavnina slovenske proizvodnje prihaja iz občutno manj intenzivnih sistemov kot glavnina evropske. En pokazatelj intenzivnosti, ki je kvantitativen, je uporaba antibiotikov. Slovenija po evropskih

Slovenci smo največji »šoping turisti« – nimamo ene, temveč več kot 4 najljubše trgovine, ki jih redno obiskujemo.

POTREBNO JE ODPIRATI OČI, RAZLAGATI RAZLIKE

15

Perutninar | 1

raziskavah zastaja za 10 x od »liderjev« na tem področju. Po porabi antibiotikov smo na popolnem repu (v pozitivnem smislu) skupaj z najrazvitejšimi državami Evrope.

CIVILIZACIJSKO BREME SE ČEDALJE BOLJ KAŽE»Slabo prehranjevanje potencial družbe izni-či. Imamo primere zelo razvitih držav, kjer niso preprečevali sprememb prehranjevalnih navad, in imajo danes enormne stroške tudi z vidika javnega zdravstva. Spreminjanje prehranskih in nakupnih vzorcev je dolgotrajen proces, zato je pomembno, da se odnosa do hrane učimo že v krogu družine.«

Povečana uporaba antibiotikov gre na račun nižjih standardov higiene in ravnanja z živalmi – največja je v naslednjih državah: Poljska, Madžarska, Španija, Italija, tudi Nemčija, Avstrija«.

POVEČANA UPORABA ANTIBIOTIKOV

Od iniciativ posameznikov je odvisno, kaj se znajde na krožnikih v javnih ustanovah, kot so na primer šole. Gre za minorne razlike v ceni in velikanske razlike v kakovosti in varnosti živil.

»Brez kančka dvoma lahko rečemo, da je Perutnina Ptuj en vidnejših stebrov slovenskega gospodarstva in vodilni ustvarjalec uspešnih vertikalnih agroživil-skih sistemov v srednjeevropski regiji. To podjetje je v svojem 110-letnem poslovanju z razumeva-njem pomena partnerskega odnosa z dobavitelji primarnih surovin spodbudilo razvoj slovenskega kmetijstva in je na tem področju oblikovalo po-slovni model, ki je primerljiv vodilnim svetovnim konkurentom. Se pa Perutnina Ptuj od glavnine regionalnih in globalnih konkurentov razlikuje v ključni prvini agroživilskega podjetja. Desetletja, namreč, uspeva ohranjati krepko razlikovalno prednost pri kakovosti izdelkov in zato ostaja ned-vomni tržni vodja v številnih segmentih. Pri tem pa ne gre spregledati, da uspešno upravlja mnoge »ikonične« blagovne znamke in dinamični portfelj izdelkov, ki sledi sodobnim prehranskim trendom, s čimer podjetje izkazuje močno zavezanost svojim porabnikom. Velike spremembe so doslej Perutnino Ptuj vedno izzvale k še tršemu delu in posledično rezultirale v njenem hitrejšemu razvoju in večjih uspehih, in prav nobenega razloga ni, da bi bilo tokrat drugače.«

Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist vir: Knjiga o zlatem jajcu ali 110 let Perutnine Ptuj

16

KOLUMNA ANKETA marec 2017

Sistem Kakovost-Varnost-Sledljivost (KVS) smo v Perutnini Ptuj razvili in implementirali že pred leti. Od sredine leta 2016 nas je v ekipi Službe kakovosti in ravnanja z okoljem 34 zaposlenih, ki v skladu s politiko kakovosti nadzo-rujemo sleherni proces – od kmetijske proizvodnje, žive proizvodnje, proi-zvodnje krmil, proizvodnje v mesnih obratih, logistike, veterinarske službe, vse do prodajnih polic. To zagotavlja-mo z lastnimi službami kontrole, ki delujejo v najsodobnejših laboratorijih, s striktno implementacijo standarda HACCP, v katerem so vse kritične točke procesa proizvodnje živil pod najstrožjim nadzorom, kontrolo pa redno in tudi nenapovedano izvajajo različne državne institucije, med kateri-mi sta tudi zdravstvena in veterinarska inšpekcija.

Od leta 1998 je Skupina PP pridobila 12 standardov in certifikatov kakovosti.

Smo prvo živilskopredelovalno podjetje v Sloveniji, ki je vzpostavilo popolno sledljivost do potrošnika. Slednji lahko na vsaki embalažni enoti pridobi infor-macijo o rejcu oz. farmi. Označeno in sledljivo imamo ne samo, kdo je rejec; spremljamo in nadzorujemo tudi ostale pomembne podatke: od tega, kdo vse je bil v stiku z živili, od kod so krmila za rejo, na katerih tehnološki liniji je bilo živilo pripravljeno, pa vse do tempe-raturnega režima vozil, s katerimi je bilo živilo distribuirano. Deklaracije izvornosti zagovarjamo, ker nam bodo še najprej zagotovile večjo prehransko varnost kot potrošniku, kot ponudniku pa še večjo kredibilnost in konkurenč-nost.

KVS v PP živimo!

Avtorica: Brigita Vindiš Zelenko

Avtor: Barbara Stopinšek | Foto: osebni arhiv anketiranih

Cilka Praprotnik, mikrobiološki laboratorij:V mikrobiološkem laboratoriju letno analiziramo ok. 39.000 vzorcev iz celotne proizvodne verige. Vzorci se analizirajo na različne higienske para-metre in parametre varnosti v skladu z zakonodajo in internimi kriteriji PP. Kakovost in sledljivost dela v laborato-riju dokazujemo z vodenjem različnih evidenc in sodelovanjem v primerjal-nih medlaboratorijskih shemah.

Vika Vinko, Tovarna pripravljenih jedi (TPJ):Proizvodnja mariniranih pečenih kril se prične v pripravi dela, kjer se piščančja krila PP kot osnovna surovina pripravijo z začimbami, nato pa termično obdelajo ter v zamrzovalnem tunelu takoj zamrznejo. Izdelek se nato zapakira, s čimer doseže-mo visok higienski standard živil. Skozi celotno proizvodnjo pečenih kril se izvaja nadzor tehnološkega postopka (spremlja-nje ustreznosti temperatur, teže, deklaraci-je in senzorične ocene končnega izdelka).

Sonja Jeromel, tajništvo PC Krmila:Verjamem da se vsi, ki želimo v pozna leta ohranjati vitalnost in zdravje, zavedamo pomena zdrave prehrane kot ene osnovnih gradnikov zdravja. V Perutnini je vsak na svojem delovnem mestu odgovoren, da z udejanjanjem sistema KVS aktivno vpliva na kakovost tega, kar dajemo na krožnik.V živo ta prizadevanja vsakodnevno nepos-redno spremljam v svoji delovni sredini PC Krmila, kjer je naš osnovni cilj in pos-lanstvo proizvodnja kakovostnega krmila.

Marta Rodošek, Sortirnica Sela, PC Živa proizvodnja:Začne se pri sprejemu jajc v sortir-nico. Jajca se čim prej presortirajo in označijo, da pridejo sveža do kupca. Izvaja se vhodna in izhodna kontrola. Upoštevajo se parametri kakovosti jajc, upošteva se čistoča in svežina jajc, kot tudi čistoča delovnega okolja ter zapo-slenih delavcev. Delamo po navodilih za delo.

Naši kupci, ki zaupajo blagovnim znamkam PP že več kot 110 let, zaupajo predvsem vsakodnevnemu trudu in angažmaju zaposlenih, ki smo zavezani zagotavljanju najvišje kakovosti, varnosti in sledljivosti (KVS) vsakega koraka na poti od njive do vilice. Nekaj izmed njih smo povprašali, kaj pomeni politika Kakovost-Varnost-Sledljivost v njihovem delovnem vsakdanu.

KVS v našem vsakdanu

17

Perutninar | 1 TUD I TO JE PP

»Pri odločitvi, zakaj sploh imeti bioplinarno, so nas vodili ekološki vzgibi. To je njena primarna vloga,« pojasni dr. Bojan Pahor, direktor za razvojne projekte in energetsko politiko v Skupini PP. Po poročilu službe o ravnanju z okoljem v PP danes koristno predelamo 95,5 % odpadkov.

Avtor: Barbara Stopinšek | Foto: Črtomir Goznik

Bioplinarna

V celotni perutninski proizvo-dnji nastane na letnem nivoju več kot 15.000 ton piščančje-

ga gnoja, poleg tega pa v proizvodnji nastajajo tudi drugi biorazgradljivi odpadki kot so: klavni odpadki in drugi biološki odpadki, kot so odpa-dne maščobe, panada, odpadna voda, odpadna krmila ipd… Klavne odpadke predeljujemo ločeno, v tovarni protein-skih koncentratov (TPK ali v »kafi-leriji«), veliko večino drugih biološko razgradljivih odpadkov pa predelamo v bioplinarni.

NAŠ PRISPEVEK K EU UREDBI 20-20-20Evropska Komisija je že leta 2007 spre-jela t.i. Energetski in Podnebni paket, s katerim je želela v EU zmanjšati pred-vsem energetsko odvisnost iz uvoza ter zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Ambiciozen načrt je Komisija zapisala v obliki Uredbe 20-20-20 z naslednji-mi cilji za države članice do leta 2020: • za 20 % znižati raven emisij toplo-

grednih plinov,• za 20 % povečati proizvodnjo zele-

nje energije iz obnovljivih virov in • za 20 % izboljšati svojo energetsko

učinkovitost.

USTVARIMO 8 GWH ELEKTRIČNE ENERGIJE,… Na letnem nivoju v bioplinarni prede-lamo ves perutninski gnoj, ki nastane na farmah v lasti PP, nekaj pa je tudi piščančjega gnoja iz kooperantske reje (skupaj več kot 13.000 t), kateremu primešamo okoli 7.000 ton koruzne silaže in vse druge biorazgradljive od-padke iz proizvodnje (razen klavnih).

Z bioplinarno je PP pridobila obrat, kjer iz odpadkov proizvajamo zeleno energijo. Na letnem nivoju proizve-demo 8 GWh električne energije, še enkrat toliko pa tudi toplote ter tekoče in trdno organsko gnojilo. Električno »zeleno« energijo dajemo v omrež-je, paro, ki nastaja v bioplinarni kot stranski produkt, pa v bližnji tovarni krmil uporabimo za peletiranje krme. Preostanek po fermentaciji je tekoče in

Emisije toplogrednih plinov smo zmanjšali za bistveno več kot 20 % , proizvedemo več kot 23 % zelene ener-gije glede na letne potrebe PP v Slove-niji, za več kot 20 % pa smo izboljšali energetsko učinkovitost podjetja.

USMERITVE EU VZELI ZA SVOJE IZHODIŠČE

trdno organsko gnojilo, ki je podvrže-no stalnemu nadzoru kakovosti, ki ga kolegi iz PC Kmetijstvo uporabljajo kot prvovrstno organsko gnojilo.

BIOPLINSKA NAPRAVA OBRATUJE 24/7, 365 DNI NA LETO Njeno delovanje je popolnoma avtomatizirano, kar pa ne pomeni, da delovna sila ni potrebna. »Ravno nasprotno, ekipo smo okrepili in od začetka 2017 v bioplinarni operativ-no delajo štirje sodelavci. Služi lahko kot primer dobre prakse in vodilo pri razmisleku, kaj in kako z odpadki v drugih povezanih družbah,« razloži dr. Bojan Pahor, »seveda ob izpolnje-nih pogojih zagotavljanja surovinske baze ter podporne sheme na ravni države.«

18

STROKOVNJAKI POVEDO marec 2017

A ditivi se uporabljajo v tehno-loškem procesu izdelave živil, se pravi v njihovi pripravi,

predelavi, obdelavi, pakiranju in shranjevanju. Pomembno pri tem pa je, da so uporabljeni v količinah, ki so dovoljene in so opredeljene v Uredbi ES št. 1333/2008 o aditivih za živila z vsemi spremembami.

RAZUMEMO DEKLARACIJE NA ŽIVILIH?Poglejmo na primeru POLI.Deklaracija:• Pasterizirana mesnina • Barjena klobasa iz piščančjega mesa• Sestavine: piščančje meso 72%, voda,

piščančje kožice, sol, dekstroza, stabilizator: difosfati (E450), antioksidant: natrijev askorbat (E301), začimbe, ekstrakti začimb, konzervans: natrijev nitrit (E250)

KONZERVANSI Konzervansi zmanjšujejo mikrobi-ološki kvar mesnih izdelkov zaradi delovanja kvasovk, bakterij in plesni. Zaradi vsebnosti mikroorganizmov naraste v živilu koncentracija toksinov. Najpogosteje uporabljen konzervans je nitrit. Zaradi lažje dozacije in kontrole dodanega nitrita, se nitrit uporablja v kombinaciji s soljo (nitritna sol). Nitrit je aditiv, ki se uporablja kot antimikrobno sredstvo proti C. bo-tulinum, kot sredstvo, ki sodeluje pri tvorbi značilne barve in kot sredstvo z antioksidacijsko aktivnostjo. Nitrit se uporablja v vseh mesnih izdelkih (pol-trajnih klobasah, barjenih klobasah in poltrajnih suhomesnatih izdelkih), razen v svežih izdelkih kot so pečenice in v mesnih pripravkih kot so pleskavi-ce, čevapčiči in drugi.

ANTIOKSIDANTI Ker pa so antioksidanti v mesu premalo za obstojnost mesnih izdelkov, si poma-gamo v mesnih industrijah z dovoljenimi aditivi, s katerimi dosežemo zadovoljivo obstojnost izdelkov. Antioksidanti, ki jih uporabljamo so: askorbinska kislina E 300, Na-askorbat E 301in Na-citrat E 331. Uporabljajo se lahko posamično ali

v kombinaciji. Največkrat v kombinaciji po dva, v izjemnih primerih tudi trije. Askorbinska kislina in Na-askorbat se uporabljata posamično ali v kombinaciji v barjenih oz. poltrajnih klobasičarskih izdelkih, askorbinska kislina v izdel-kih iz mletega svežega mesa in trajnih salamah, citrati se uporabljajo v svežem mletem mesu v kombinaciji z askorbin-sko kislino.

STABILIZATORJI V vsaki mišičnini je takoj po zakolu prisoten ATP (adenozin trifosfat), ki ima naravno sposobnost vezanja vode, vendar se v teku ohlajanja, predvsem pa zaradi procesov, ki se dogajajo v mesu, ta razgradi. V letih, ko je bilo še dovoljeno izdelovati mesno testo - prat iz toplega mesa, fosfatov niso rabili. Danes, ko to enostavno ni več mogo-

če, saj se večina izdelkov izdeluje iz ohlajenega oz. celo zmrznjenega mesa, pa tudi zakonodaja preprečuje, da bi se izdelki delali iz toplega mesa, pa moramo te naravne fosfate nadomestiti z aditivi. Slednje uporabljamo, da z njimi povečujemo sposobnost vezanja vode oz. da mesu povrnemo lastnosti, katere je prvotno imelo. Najpogosteje se uporabljajo v mesni industriji difosfati in trifosfati. Če izdelujemo izdelek, kjer bomo dodali manjšo količino vode, so dovolj samo difosfati. Fosfati vplivajo na izboljšanje teksture, barve in arome mesnega izdelka. Za aditive, ki se lahko uporabljajo, obstaja metoda sigurnega dejavnika 100. Pomeni, če lahko po-sameznik dnevno zaužije 100g nekega aditiva brez kakršnega koli vpliva za zdravje, potem bo po pravilniku/uredbi dovoljeno dodati dnevnim obrokom samo po 1g tega aditiva. Če bi se

Aditivi so zelo pomembne snovi pri proizvodnji ali predelavi živil, še posebej, ko se uporabljajo zaradi zagotavljanja varnosti živil. Glavni namen dodajanja aditivov v živila, ki je je zakonsko urejeno in nadzorovano, je podaljševanje obstojnosti, ohranjanje kakovosti, obstojnosti okusa in vonja.

Aditivi v živilih

Avtor: Polona Enci, živilski tehnolog v Perutnini Ptuj

19

Perutninar | 1

posameznik celo življenje hranil samo z gaziranimi pijačami in hrenovkami ne bi dosegel t.i. ADI (Acceptable Daily Intake - dovoljen dnevni vnos) vred-nosti za fosfate. O tem obstajajo celo izračuni. Na kaj pomislite ob deklaraciji na svežem jabolku? Sestavine: voda, fruktoza, antioksidanti (E 300, E 330), stabilizator (E 440, E 420), barvilo (E 140, E 160(1)). Mnoga živila že po na-ravi vsebujejo substance, ki so dovoljene kot aditivi za živila.

Viri:• Hus L. 2002. Toksičnost aditivov. V: Meso in

mesnine. 2002. Strokovna revija za proizvodnjo, trženje, porabo in izobraževanje, 4, Kmetijska založba Slovenj Gradec: 59-62

• Klofutar C. 1994. Pregled dodatkov v živilstvu--definicija in uporaba. V: Aditivi. 16. Bitenčevi živilski dnevi 1994. 1. Simpozij živilcev Sloveni-je, Bled Slovenija, 9-10.jun. 1994. Raspor P. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: 4-6

• Kodele M., Suwa-Stanojević M., Gliha M., 1997. Prehrana. DZS, Ljubljana: 205-207

• Modić P. 2001. Upotreba prehrambenih aditiva. Polo-knjiga, Beograd: 17 · Pokorn J. s sod. 1994. Zmanjšana uporaba konzervansov. V: Aditivi. 16. Bitenčevi živilski dnevi 1994. 1. Simpozij

živilcev Slovenije, Bled Slovenija, 9-10.jun. 1994. Raspor P. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: 92

• Uredba ES št. 1333/2008 o aditivih za živila z vsemi spremembami.

• Uredba (EU) št.1169/2001 o zagotavljanju in-formacij o živilih potrošnikom s spremembami

• Rahelić S., Joksimović J., Bučar F. 1980. Tehnologija prerade mesa. Tehnologija mesa II. Univerzitet u Novom Sadu, Tehnološki fakultet, Novi Sad: 92-107

Pri izbiranju živil ni smiselno zavračati izdelkov samo na podlagi vsebnosti ene vrste sestavin. Upoštevajte celotno sestavo živila, poleg aditivov torej spremljate tudi vsebnost ogljikovih hidratov (sladkorji, vlaknina), belja-kovin, maščob (nasičene, nenasičene), vitaminov in mineralov ter drugih sestavin. Vir: www.prehrana.si

V Perutnini Ptuj mešanice začimb in aditivov nastajajo v lastni mešalnici, s čimer se lahko pohvali redkokateri prehranski obrat v Evropi, v Slove-niji pa zgolj Perutnina Ptuj. Posebno pozornost namenjamo kakovosti in popolni sledljivosti sestavin. Izdelki praviloma vsebujejo le tri aditive (z izjemo hrenovk, ki imajo štiri), vsak pa je uporabljen s tehnološko upravi-čenim razlogom in v najmanjši možni količini, ki zagotavlja varnost in trajnost izdelka.

E – število Ime Tehnološkafunkcija

Dovoljenakoličina do:

Količina v našem izdelku

250** H Na-nitrit konzervans 150 mg / kg 75mg/kg

262 H Na-acetat konzervans quantum satis* /

300 H askorbinska kislina (vitamin C) antioksidant quantum satis* /

301** Na-askorbat antioksidant quantum satis* /

450** H difosfati stabilizator 5 g / kg 1,5 -2,0 g /kg* quantum satis (po potrebi) – največja dovoljena vsebnost količinsko ni določena; aditivi se dodajajo v skladu z dobro proizvodno prakso, to je v najnižji možni količini, ki še dosega željeni tehnološki učinek | ** označeni aditivi, ki so v Poli-ju ( trije) | H označeni aditivi v hrenovki Poli in piščančji hrenovki (štirje)

20

GLAS ZAPOSLENIH marec 2017

Avtor: Marjan Vindiš | Foto: Osebni arhiv Marjan Vindiš

božičkovanje za najmaljše

• Franc Tomanič – odgovorni urednik• Martin Berden – član• Djuro Boj – član• Slavko Brglez – član• Jakob Butolen – član

Uredniški odbor so takrat sestavljali:• Drago Čater – član• Franc Kac – član• Franc Kovačič – član• Franc Vraber - član

Avtor: Barbara Stopinšek | Foto: Arhiv Slavko Brglez

PP Novice izšle pred 45 leti

Uprava Perutnine Ptuj in konferenca sindikata Perutnine Ptuj d. d. sta de-cembra lani omogočili, organizirali in izpeljali »BOŽIČKOVANJE« za otro-ke, katerih starši so zaposleni v Perutni-ni Ptuj d. d. in pripojenih družbah.

Za najmlajše je to pravljični dan z veliko veselja in pričakovanja. Dogodek se je odvijal v kulturni dvorani Gim-nazije Ptuj 21. decembra 2016, kjer so udeležence ob prihodu pričakale slastne dobrote, ogledali smo si predstavo »BABICA ZIMA«, ki so jo pripravile vzgojiteljice iz Osnovne šole Markovci. Po predstavi je otroke obiskal »BO-ŽIČEK«, ki jih je povabil k sebi, kjer so najbolj pogumni tudi kaj zapeli, recitirali ali povedali. Prav tako je vsem otrokom razdelil darila in se z nekate-rimi na njihovo željo fotografiral. Ob odhodu je bilo slišati navdušenje otrok in zadovoljstvo s predstavo in prejetimi darili. Upamo, da bomo tudi v letoš-njem decembru razveselili naše najmlaj-še, saj pogled in doživeto zadovoljstvo srečnih otrok poplača ves trud.Konferenca sindikata Perutnine Ptuj d.d.

PP Novice iz decembra 1972 predstavljajo začetek informiranja zaposlenih.

Če se s kolegi z delovnega mesta odpravljate na kak zanimiv izlet, se družite tudi izven delovnega časa, ste na delovnem mestu ali s skupaj s sodelavci praznovali kakšen okrogli jubilej ali skupaj počeli kaj zanimivega, vas vabimo, da nam na perutninar@perutnina.eu pošljete foto utrinek in pripišete, kaj je na fotografiji. Objavili ga bomo v nasled-njih številkah Perutninarja!

POŠLJITE NAM SLIKO!

21

Perutninar | 1 NAŠI SODEL AVC I

AIKIDO je ena redkih japonskih veščin, ki ni tekmovalne narave. Temelji na obrambi in je edinstven v svojem odnosu do nasprotnika. Cilj ni poškodovati nasprotnika, temveč ga onemogočiti z minimalno uporabo sile. Kako? Z uporabo različnih tehnik metov in vzodov vplivati na napadalčevo ravnotežje.

Avtor: Barbara Stopinšek | Foto: Črtomir Goznik

ZAČELO SE JE S POŠKODBO ZAPESTJA»V Aikidu sem pristal leta 1994, ko sem začel uporabljati t.i. vzvode za krepitev sklepov po poškodbi zapestja pri nogometu«, se spominja Bruno. Leta 1998 je spoznal japonske moj-stre v okviru Aikido kluba Maribor, že naslednje leto pa je na Ptuju pod okriljem Judo kluba Drava ustanovil aikido sekcijo in čez dve leti bo že 20 let delovanja društva Aikido klub Ptuj. Klub se je 2013 pridružil AIKIKAI zvezi Slovenije, ki je edina Aikido organizacija v Sloveniji, ki je uradno priznana na Japonskem, kjer je izvor te veščine -Hombu dojo.

USTANOVITELJ, PREDSEDNIK IN STROKOVNI VODJA AIKIDO KLUBA PTUJAikido klub Ptuj šteje 27 aktivnih odraslih oseb in 45 otrok v matičnem klubu ter 23 otrok v OŠ Markovci in 6 otrok v OŠ Kidričevo in je najšte-vilčnejši Aikido klub v Sloveniji. Tre-nutno je Bruno s številnimi domačimi in tujimi izobraževanji dosegel naziv Mojster Aikido 2. Dan in je eden izmed najbolj priznanih strokovnjakov s tega področja v Sloveniji.

STOPNJE V AIKIDU»Pri otroških stopnjah poznamo 12 stopenj, zadnji je rjavi pas. Ko dopolniš 16 let, imaš možnost postati mojster, kar pomeni, da si pridobil črni pas oziroma stopnjo 1. Dan. Vse kar je višje od 1. in 2. dan mojstrstva se polaga na mednarodnem nivoju, » pojasni stop-nje v AIKIDU.

SORODNICO REŠIL PRED VŽIGOM LASUporabo AIKIDO filozofije Bruno ponazori s primerom in zasebnega življenja, ko je na slavju s hitro in zbrano reakcijo rešil sorodnico pred vžigom las.

AIKIDO JE VEŠČINA ZA VSE GENERACIJE»Je pa dolga pot, da so gibi sproščeni, da se znaš odpirat, da znaš sprejet stresno si-tuacijo, da takoj ne odreagiraš.« pojasni. Lani prvič so na Ptuju organizirali tudi otroški seminar, letos so v začetku marca gostili otroke iz cele države. Poznajo jih tudi v tujini, februarja so bili v Budim-pešti na seminarju, redno se udeležujejo tudi drugih seminarjev v tujini. Med drugim se je asistent Jure udeležil 4-me-sečnega izobraževanju na Nizozemskem. »Treningi so potekali vsakodnevno po 10 ur, nato pa še 2-3 ure treniranja mlaj-ših selekcij. Preostali čas izven delovnega ritma je potekal »špartansko«: spanje na tleh na neke vrste jogiju,…«. Želja, v zvezi s športnim hobijem, ki je Brunov način življenja, je imeti lasten prostor in poučevanje tradicionalni AIKIDO po zgledu Hombu dojo, Tokio, Japon-ska. »Mogoče v penziji«, hudomušno zaključi Bruno in verjamemo, da mu bo uspelo.

Tokrat predstavljamo našega sodelavca Bruna Krajnca, ki je 10 let zaposlen kot skladiščnik v PC Krmila, Draženci. Že 22 let se namreč ukvarja z zanimivim športom Aikido, svoje znanje in bogate izkušnje pa prenaša v najštevilčnejšem slovenskem aikido klubu na Ptuju. Septembra lani se mu je izpolnila največja želja, obiskal je domovino Aikida, Japonsko, kjer je 4-ure dnevno treniral z vrhunskimi mojstri.

»Aikido je moj način življenja«

22

K ADR I marec 2017

U sposabljanje »Vpliv zaposlenih na varnost in kakovost in živil« je v lanskem letu obiskalo blizu

1.300 zaposlenih oz. vsi, ki so v stiku z živili. Predavatelji so naši sodelavci: Alenka Brglez, Jože Cigula, Vanja Muršič, Cilka Prapotnik, Danica Vindiš Slatič, Martina Zabukošek.

Pogovarjali smo se z Alenko Brgleš, živilsko tehnologinjo iz PC MI Ptuj in članico tima za okolje, ki je v lanskem letu v PC MI Ptuj in PSC Ljubljana izvedla kar 31 notranjih uspo-sabljanj. Njenih usposabljanj se je udeležilo skupno kar 1172 sodelavcev in sodelavk!

Kaj pomeni sistem Kakovost-Varnost-Sledljivost v našem delovnem vsakdanu, kako ga zagotavljati, na kaj moramo biti pozorni in kako postopati, vse to je namen internega izobraževanja v okviru PP Šole.

Avtor: Barbara Stopinšek

Foto: osebni arhiv in arhiv pp

PP Šola

Na usposabljanju so se pobližje spoznali z naslednjimi tematikami, ki so tesno povezane z zagotavljanjem politike Kakovost – Varnost – Sledljivost: HACCP in predprogrami za HACCP, veteri-narsko sanitarni red, dobra higienska praksa - dobra proizvodna praksa, pravilen način umivanja rok, osnovna pravila za zagotavljanje varne hrane, reklamacije, varovanje proizvo-dov pred škodljivimi zunanjimi vplivi, osredo-točenost na kupce, označevanje proizvodov, deklaracije, alergeni, vzdrževanje in varna hrana, postopki pri lomu stekla/trde plastike, ravnanje z odpadki – ločevanje odpadkov.

VPLIV ZAPOSLENIH NA KAKOVOST IN VARNOST ŽIVIL

KORISTNI NASVETI»Pridobljeno znanje zaposleni koristno uporabljamo tudi v domačem gospodinjstvu. Tako smo se na primer podrobne-je seznanili, kako skrbeti za higieno v kuhinji.

Med pomembna prizadevanja za zdravje in vitalnost spada tudi skrb za higieno. Poleg reda mora v kuhinji vladati tudi brezhibna higiena, saj se le tako lahko izognemo okuž-bam in zastrupitvam s hrano. Kako skrbimo za higieno v kuhinji?

Na deski in s priborom, s katerim ste rezali surovo meso ali zelenjavo, ne režite drugih živil!

Surovo meso, ribe in morske sadeže hranite ločeno od drugih živil. Pred pripravo surovega mesa, rib in morskih sadežev ter po njej nože, deske in morebitni preostali pribor ali posodo dobro operite z vročo milnico in splaknite v obilici hladne vode.

Meso, jajca, ribe in morske sadeže zaužijte čim bolj sveže, najbolje takoj, ko so kuhani ali pečeni. Ostanke dobro pokrijte in ohladite ter najpozneje v uri ali uri in pol spravi-mo v najbolj hladen del hladilnika. Meso, ribe in jajca pred ponovno uporabo hitro in temeljito pogrejemo in jih takoj nato tudi zaužijemo.

Pred pripravo mesa ali rib in morskih sadežev pa tudi po njej si vselej temeljito umijte roke, zlasti preden se dotikate drugih živil. Ostanke postane oziroma pokvarjene hrane ta-koj zavrzite in jih ne hranite v kuhinji, jedilnici, hladilniku ali shrambi. Vsako najmanjšo poškodbo kože pred kuho ali pripravo jedi zavarujte z obvezo ali obližem (rokavice).«

23

Perutninar | 1

• Poli maraton – kolesarjenje je ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije. Vsako leto podjetje zaposlenim omogoči brezplačno udeležbo na tradicionalnem Poli maratonu, ki bo letos v začet-ku junija.

• kopanje v Termah Ptuj – podjetje zaposlenim omogoča brez-plačno kopanje v Termah Ptuj, v karto je vključeno tudi sav-nanje in ostala rekreacija (fitnes, odbojka). Obisk je neomejen (velja vse dni v tednu in vse mesece letošnjega leta).

• Bowling liga, odbojka • Medicinsko programiran oddih na Rogli in Zrečah (MPAO):

program se izvaja že vrsto let. Podjetje v štirih skupinah po pet zaposlenih že vrsto let omogoča program na Rogli in v Zrečah z bivanjem v lastnih kapacitetah (bungalov na Rogli).

• zdrava prehrana – zagotavljamo zdrave obroke na delovnem mestu po priporočilu Dr. Andrea MARGAN dr.med.spec.medicine dela, prometa in športa. Meniji so označeni barvno: višja kalorična vrednost nižja kalorična vrednost varovalni meni

Prijavljenih je 48 zaposlenih iz najrazličnejših področij dela, različne izobrazbene strukture in kvalifikacij. Tečaji potekajo v štirih skupinah, dveh začetnih in dveh

nadaljevalnih, vsak dan med 15. in 18. uro. Ob ponedeljkih in sredah se odvija tečaj v upravni stavbi, ob torkih in četrtkih pa v PC MI na Zagrebški cesti. Predvidoma se bodo tečaji zaključili konec meseca maja oziroma, ko opravimo 60 ur.

Udeleženci osvajajo vse štiri spretnosti: pisanje, branje, poslušanje, predvsem pa govorne veščine. Naučili se bodo osnovne komunikacije v vsakdanjem življenju, pri delu, v prostem času in na potovanjih. Naučili se bodo napisati formalno elektronsko sporočilo, pismo, poročilo, pritožbo, izpolnjevati obrazce.

V nadaljevalnih skupinah dajemo velik poudarek primernemu poslovnemu komuniciranju in sposobnosti razpravljanja in argumentiranja, podajanja predlogov in izražanja svojega mnenja v angleščini, še posebej o svojem delu pa tudi o drugih splošnih temah. Naučili se bodo raz-likovati med vljudnimi formalnimi oblikami komunikacije in neformalnimi oblikami izražanja.

Predvsem pa se trudimo, da so naše ure sproščene in zabavne, saj morajo udeleženci po rednem delovnem dnevu zbrati kar nekaj motivacije in energije za zbrano popoldan-sko učenje angleščine.

Avtor: Barbara Stopinšek | Foto: Arhiv PP

Avtor: Manja Bratuž | Foto: osebni arhiv

Promocija zdravja – spodbujamo zdrav življenjski slog

Tečaji angleškega jezikaV januarju 2017 smo na Perutnini Ptuj pričeli izvajati tečaje angleškega jezika za zaposlene. Tečaji potekajo kot notranje izobraževanje, kar je zagotovo prednost saj se lahko prilagajamo procesom dela in potrebam udeležencev.

24

VARNI IN ZDR AV I marec 2017

P ri izvajanju vadbe v vodi pridejo do izraza štirje fizikalni faktorji, ki delujejo na člo-veško telo v vodi. To so vzgon, hidrostatični

tlak, odpor vode in temperatura vode. Vzgon vode pomembno vpliva na razbremenitev in sprostitev gibalnega sistema. Sila vzgona olajša izvajanje gibov v vodi, na drugi strani pa se odpor vode izkorišča za krepitev mišičja in pripomore k stabilizaciji nestabil-nih sklepov.

KORISTNI UČINKI VADBE V VODI:• pospeši krvni obtok, • znižuje krvni tlak in srčni utrip, • zmanjšuje otekline in zastajanje vode v telesu• zmanjšuje vrednosti maščob v krvi, • upočasnjuje proces ateroskleroze, • pomaga pri uravnavanju telesne teže,• vadba v vodi ima precejšen vpliv na izboljšanje

mišične moči, ravnotežja, koordinacije, gibljivosti, vzdržljivosti,

• za pljučnega bolnika je okolje v bazenu prijazno zaradi toplega in vlažnega zraka (blagodejni vpliv na dihala)

• z gibanjem izboljšujemo razpoloženje,• socialni vpliv (pri skupinskih vadbah pride do

sklepanja novih socialnih vezi).Aerobne vaje so najprimernejši način za izboljšanje splošne kondicije, zlasti zmogljivosti in učinkovitosti srca, pljuč in mišic, zato si lahko privoščimo tudi hojo ali tek v bazenu. Temelj vseh vaj v vodi je pravilna telesna drža. Z vzdrževanjem pravilne telesne drže krepimo miši-ce, ki stabilizirajo trup in preprečujemo nastanek morebitnih poškodb. Tako je pomembno, da pri izvajanju vaj v vodi zavestno nadzorujemo telesno držo v vsakem položaju. Pozorni moramo biti, da je hrbtenica vzravnana, trebušne in hrbtne mišice so rahlo napete z namenom stabilizacije trupa, glava je v podaljšku hrbtenice.

Vadba v vodi je primerna za vsakogar, ne glede na starost in telesno pripravljenost. Je zelo varna oblika vadbe, saj so poškodbe zelo redke. Zelo primerna je za tiste, ki imajo težave s poškodbami gibalnega sistema ali so šibkejšega zdravja.

Avtorici: Barbara Stopinšek in Anja Hasemali iz Term Ptuj

Foto: Arhiv Terme Ptuj

Vadba v vodi

Nasvet: bremena vedno dvigujemo iz počepa z vzravnano hrbtenico in stegnjenimi rokami. Glavo držimo pokonci, da obremenitev prenesemo na stegenske mišice.

25

Perutninar | 1

vaje so najprimernejši način za izboljšanje splošne kondicije, zlasti zmogljivosti in učinkovitosti srca, pljuč in mišic, zato si lahko privoščimo tudi hojo ali tek v bazenu.

• Stojimo v širini ramen, roke odročimo, dlani obrnemo navzdol.

• Z rokami krožimo v odročenju.• Krožimo nazaj in naprej. • izvajamo različno velike kroge (iz

manjših krogov v večje).

• Stojimo v širini ramen, roke damo na boke.• Pazimo na pravilno telesno držo.• Stojimo vzravnano, glava je v podaljšku hrbtenice.• Trebušne in hrbtne mišice so rahlo napete

z namenom stabilizacije trupa.• Počasi in kontrolirano se spustimo v počep.• Sama izvedba počepa posnema gibanje, ko

se usedemo na stol in vstanemo iz njega.

• Stojimo v širini ramen, roke odročimo, dlani obrnemo navzdol.

• Roke potisnemo v predročenje.

• Stojimo v širini ramen, roke so sproščeno ob telesu.

• istočasno potisnemo levo nogo v odnoženje ter desno roko v odročenje. Nato ponovimo vajo še po drugi diagonali (desna noga in leva roka).

• Pri vaji pazimo da je hrbtenica vzravnana skozi celotno vajo.

• Stojimo v širini ramen, roke so sproščeno ob telesu.

• Pokrčimo nogo tako, da je kot v kolenskem in kolčnem sklepu 90 stopinj. istočasno dvignemo roke nad glavo.

• Nato isto vajo ponovimo še z drugo nogo.

• Stojimo v širini ramen, roke so sproščeno ob telesu.• Pokrčimo komolce tako, da se s

prsti dotaknemo ramen.

• Stojimo v širini ramen, roke damo na boke.• Počasi se nagnemo v predklon.• Pri tej vaji moramo biti še posebej pozorni,

da je hrbtenica vzravnana, glava v podaljšku hrbtenice in da so trebušne in hrbtne mišice napete skozi celotno izvedbo vaje.

Aerobne

V& O

26

VPR AŠANJA , POBUDE marec 2017

JUB IL ANT I

Delovni jubilej – 10, 20 , 30 ali 40 let neprekinjenega dela v enem podjetju – je spoštovanja vreden dosežek. Vsak sodelavec, ki doseže takšno številko, si zasluži, da ga posebej izpostavimo tudi v naši reviji. Za vaš doprinos k razvoju podjetja čestitamo sodelavcem, ki ste v januarju in februarju 2017 obeležili delovni jubilej.

30 LET• ŠPRAH JOŽEF, PC Krmila • POTOČNiK JANA, PC Živa proizvodnja • SLANA ANiTA, PC Mi Ptuj • HARAMiNA BRANKO, Prodaja • FETTiCH FRANKHEiM BOJAN, Strokovne službe • BUDiMLiĆ HAMDiJA, PP Mi Zalog d.o.o. • MURATOviĆ ARiF, PP Mi Zalog d.o.o.

20 LET• Kuhar Daniel, PC Mi Ptuj • Marušič iztok, PC Mi Ptuj • Simonič vinko, PC Mi Ptuj • Mihelak Marija, PC Mi Ptuj • Petrovič Katica, PC Mi Ptuj• Murko Matjaž Franjo, Strokovne službe

10 LET• dr. Pahor Bojan, Strokovne službe• Grujović Marko, PP Mi Zalog d.o.o.

Avtor: Kadrovska služba

Foto: Arhiv Terme Ptuj

Mobing (trpinčenje) na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno pro-ti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Mobing lahko poteka na vseh ravneh (med sodelavci, nadrejeni-podrejeni, podrejeni-nadrejeni).Najbolj pogosta nasilna dejanja pri mobingu so žalitve, poniževanja, šikaniranje, napadi na osebno dosto-janstvo, razvrednotenje dela, nenehno kritiziranje,

Kaj šteje za mobing na delovnem mestu in kako mora delodajalec v primeru ugotovljenega mobinga ukrepati?

Avtor: Služba za kadre, organizacijo in pravne zadeve, uredništvo Perutninarja

Če imate kakšno vprašanje ali pobudo, jo posredujete Perut-ninarju in potrudili se bomo, da bomo našli pravi odgovor. Vprašate ali predlagate lahko karkoli – od povsem vsakda-njih vsebin, do konkretnih vprašanj, ki si jih postavljate na svojem delovnem mestu. Vašega imena in priimka ne bomo objavili. Prepričani smo, da niste edini, ki se vam poraja kakšno vprašanje, odgovori pa bodo zagotovo zanimivi tudi za druge sodelavce in bralce naše revije. Vaša vprašanja in pobude pričakujemo in se jih že veselimo na naslovu perut-ninar@perutnina.eu. Lahko nam tudi pišete v uredništvo na naslov: Perutnina Ptuj d.d., Služba za odnose z javnostmi – revija Perutninar, Potrčeva c. 10, 2250 Ptuj

Vi vprašate, mi odgovorimo

27

Perutninar | 1

Pomagamo si lahko tudi z ustrezno prehrano. Nutricio-nisti svetujejo, da spomladi uživamo hrano, ki čisti jetra. Jutro začnimo s sokom limone v topli vodi, ki krepi delovanje jeter. Pojejmo več regrata, belušev in artičok ter peteršilja, ki je bogat z vitaminom C. Obilo tega vitamina imajo tudi kivi, paprika in pomaranče. Zelo učinkovita je tudi redna fizična dejavnost, ki aktivira sproščanje endorfinov, ki med drugim pripomorejo k občutku zadovoljstva. Prav tako se z redno fizično dejav-nostjo poveča dotok kisika in aktivira imunski sistem.

agresivna komunikacija, grožnje, zlonamerne govorice, širjenje laži, posmehovanje zasebnemu življenju, stalno prekinjanje pri komunikaciji, sistematično prekomerno nalaganje dela, diskriminacija, spolno nadlegovanje ipd.

Če delodajalec izve za mobing v družbi, je dolžan takoj ustrezno zaščititi žrtev in izvesti ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjega izvajanja mobinga. V družbi Perutnina Ptuj d.d. je prepoznavanje mobinga in njegovo preprečevanje urejeno s pravilnikom, ki je objavljen na intranetu ter na vpogled v vseh tajništvih.

Kako nad spomladansko utrujenost?

V mesecu februarju se je uprava z vodstvom družbe srečala z jubilanti preteklega leta in jim ob zahvali za zvestobo in pomembnem prispevek k razvoju podjetja izročila jubilejne plakete.

Avtor: uredništvo | Foto: Arhiv Perutnina Ptuj

Srečanje vodstva z jubilanti 2016

28

NAOKOL I marec 2017

Avtor: Suzana Petek Foto: Arhiv Perutnina Ptuj, Črtomir Goznik

Priljubljenost Poli ne pozna meja. Temu poleg slastnega okusa prispevajo energični, igrivi in iskrivi promocijski nastopi na prodajnih mestih in še kje... Poglejte fotogalerijo in se prepričajte, zakaj smo tako Nori na Poli!

poli naokoli

Kupci so hvalili kvaliteto naših izdelkov in se fotografirali s kostumi kokošk. Navdušena PP ekipa, navdušen Mercator Koper. izpraznili smo zaloge trgovine in veseli odšli na malico.

Utrip s tradicionalnega Poli žura v Karnevalski dvorani

29

Perutninar | 1 PARTNERST VA

Avtor: Barbara Stopinšek | Foto: Arhiv Perutnina Ptuj, Črtomir Goznik

57. Kurentovanje na Ptuju

V Perutnini Ptuj podpiramo bogato tradicijo okolja, kjer delujemo. Tako smo tudi letos tradicionalno podprli Kurentovanje in se aktivno vključili z organizacijo enega najbolj obiskanih dogodkov - Poli žur. Z obiskom in odzivom smo bili nadvse zadovoljni. Naše kokoške in Poli hrenovke pa niso manjkale niti na osrednji karnevalski povorki, obiskale so tudi ekipo, ki je sodelovala na letošnji Obarjadi. Na sedežu družbe smo pripravili tradicionalni sprejem za Društvo kuranti center Ptuj.

30

POGR INJEK marec 2017

Piščančje kračez medom, gorčico

in kislo smetano

Priprava: 1. Pečico segrejemo na 200 °C. Zme-šamo kislo smetano, gorčico, česen in jušno osnovo ter malo soli in popra. Kose piščanca razporedimo v pekač, ki je ravno prav velik za meso in zelenjavo.

2. Krompir in stročji fižol razporedimo med piščančje krače. Prelijemo s smeta-novo mešanico, solimo in popramo ter pokapljamo z medom. Pečemo 40 do 45 minut, da je piščanec prepečen in krompir mehak. Posujemo z drobo nasekljanimi pehtranovimi lističi in postrežemo. .

SestavineKoličina: za 4 osebe• 4 žlice kisle smetane• 2 žlici zrnate gorčice• 2 strta stroka česna• 1,5 dl piščančje jušne osnove• 12 piščančjih krač (s kostmi)• 500 g drobnega krompirja• 200 g stročjega fižola• 2 žlici tekočega cvetličnega medu• majhen šopek pehtrana,

grobo sesekljanega• sol in poper

v pečici

31

100 let Zlate trte iz Ptujske kletiAvtor: Barbara Stopinšek | Foto: Arhiv Ptujska klet

Začetek ptujskega kletarstva sega nazaj okoli leta 1239, ko je bil na Ptuju zgrajen samostan, v okviru katerega je bila postavljena tudi vinska klet. Poleg bogate arhive, v kateri Ptujska klet varno neguje najboljše med najboljšimi vinskimi letniki, je v njej skrbno varovan tudi poseben vinski zaklad, najstarejše slovensko vino Zlata trta iz leta 1917.

LETO JUBILEJEV TUDI ZA HALOŽAN, PULLUS IN PINKY CHICKV družbi starejšim polnitvam so tudi novejša zorjena in sveža vina sodobnega okusa, ki spoštujejo tako tradicijo kot tudi zahteve današnjega potrošnika. Vina Ptujske kleti so poznana pod imeni treh blagovnih znamk - Pullus, Haložan in Pinky Chick. Vsaka od njih letos obeležuje jubilej: Haložan 55 let, Pullus in Pinky Chick pa 10-letnico razveseljevanja ljubite-ljev kakovostnih slovenskih vin.Kot se za jubileje spodobi, so v Ptujski kleti pripravili široko ponudba ogledov in degustacij:

ZAČNIMO PRI OSNOVAHVoden ogled kleti, ogled avdio-video pred-stave »Ko se kaplja zaiskri«, sirova štručka in degustacija naslednjih vin:• Haložan • Sauvignon• Pinky chick• Renski rizling polsladko

SPOZNAJTE DRUŽINO PULLUS Voden ogled kleti, ogled avdio-video predstave »Ko se kaplja zaiskri«, lokalne mesne dobrote ali domača sirna plošča in degustacija 7 vzorcev:• Pullus penina (bela suha, bela pol-

suha, rose suha, rose polsuha) • 2x sveže vino Pullus (Renski

rizling, Sivi pinot, Chardonnay, Sauvignon)

• Pullus G (Traminec)• Pullus zorjeno vino (Zvrst zorjena,

Laški rizling) • Pullus sladko vino (Renski rizling,

Rumeni muškat, Traminec)

• Posebna polnitev (predikatna ali desertna vina: Chardonnay SJI, Laški rizling SJI, Laški rizling suš. grozdje, Rumeni muškat suš. grozdje, Sauvignon suš. grozdje)

PULLUS VS. LUCIFER (vino proti čokoladi)Voden ogled kleti, ogled avdio-video predstave »Ko se kaplja zaiskri«, čokolada Lucifer in degustacija.

4 vzorci:• Pullus penina bela polsuha + mleč-

na čokolada• Rumeni muškat 0,5l polsladko/

sladko + temna čokolada z vanilijo • Pullus G sladko + temna čokolada s

pomarančo• Modra frankinja zorjeno + 80%

temna čokolada

OKUSI ZMAGOVALCEV(nagrajena vina)Voden ogled kleti, ogled avdio-video predstave »Ko se kaplja zaiskri«, lokalne mesne dobrote in domača sirna plošča ter degustacija.

• 3 izbrana nagrajena vina• Pullus zorjeno vino• Arhivsko vino letnik 1983Možnost izbire letnika (na zalogi) po želji z doplačilom.

POTOVANJE SKOZI ČASmožnost izbire vertikalnih degustacij.

Piščančje kračez medom, gorčico

v pečici

www.perutnina.si

Lahko in zdravo Veliko noč

S hrenom Piščančje prsi

Kulinarično pomlad najprej zaznamuje praznovanje velike noči z vonjem po hrenu. Hren je starodavno zdravilo z množico koristnih učinkov ter odločnim, edinstvenim okusom.

Piščančje prsi z dodanim svežim hrenom so ustvarjene za praznike, ko si privoščimo več, hkrati pa ne želimo preobremeniti telesa s težko hrano. Visok delež beljakovin in nizka vsebnost maščob ugodno vplivata na počutje. Dodatek hrena pa ta učinek še poveča in razveseli brbončice.

Pisc prsi s hrenom Perutninar 210x290_OGLAS.indd 1 14. 03. 17 13.06