Embed Size (px)
Citation preview
Priro~nik za bruce2014/2015Dobrodošli na FDV!
Univerza v LjubljaniFakulteta za dru`bene vede
Spoštovane na novo vpisane/-i študentke in študenti Fakultete za dru`bene vede,drage/-i brucke in bruci,dobrodošli v vašem prvem študijskem letu na Univerzi v Ljubljani. Upam, da ste se prav odlo~ili vsak za svoj študijski program na Fakulteti za dru`bene vede (FDV). Predvsem zato, ker upam, da je izbrana študij-ska smer v skladu z vašimi interesi in `eljami. ^e to dr`i, verjamem, da ne boste imeli te`av pri študijskem uspehu in vam bodo leta, prebita na fakulteti, neko~ v lep in dragocen spomin. Mi se bomo potrudili, da vam bomo dali vse, kar lahko tako ugledna ustanova, kot je FDV, nudi na študijskem in vzgojnem podro~ju. Mi bomo ponujali, vi pa morate zajemati, zahtevati, spraševati in razmišljati.
Najte`je vam bo v prvem letniku. Druga~no okolje, druga~ne zahteve v študijskem procesu, druga~en na~in dela in številne druge razlike od dosedanjega `ivljenja bodo del vašega procesa odraš~anja, pri-dobivanja znanja in zorenja v presoji. Marsikomu bo te`ko. Morda vam lahko pomaga misel, da kdor bo absolviral prvi letnik, bo gotovo absolviral (mnogo la`e) tudi vse ostale letnike.
Tutorji/-ke študenti/-ke, tutorji/-ke asistenti/-ke in u~itelji/-ce, ves profesorski zbor in ne nazadnje stro-kovne slu`be v študijski slu`bi vam bomo v pomo~. Poiš~ite jo! Toda levji dele` uspeha bo odvisen od vas samih. Prepri~an sem, da bo ve~ina med vami to zmogla. Pa ~eprav se bo izkazalo, da ni lahko. FDV je center odli~nosti na polju dru`boslovja in tak lahko ostane zgolj s spoštovanjem standardov in nor-mativov, ki so v svetu obi~ajni za take ustanove. Ko boste neko~ zaklju~ili študij, boste to znali ceniti. Do takrat pa sre~no!
Red. prof.dr. Bojko Bu~ar
Dekan
Prisotni in dostopni smo tudi:
Študijsko leto 2014/2015
Zimski semester:Od 1. oktobra 2014 do 23. januarja 2015
Bo`i~no-novoletne po~itnice (kolektivni dopust):od 29. decembra 2014 do 2. januarja 2015
Teden Univerze v Ljubljani:od 1. do 5. decembra 2014 (predavanja takrat so)
^astni shod:1. december 2014
Zimsko izpitno obdobje:od 26. januarja do 20. februarja 2015
Poletni semester:Od 23. februarja do 12. junija 2015
Prvomajske po~itnice (kolektivni dopust):od 27. aprila do 1. maja 2015
Spomladansko izpitno obdobje:od 15. junija do 10. julija 2015
Jesensko izpitno obdobje:od 20. avgusta do 15. septembra 2015
Slu`ba za dodiplomski študij
Slu`ba za dodiplomski študij je prvi in pravi naslov za vsa vprašanja o pedagoškem procesu, pravilih, pravilnikih in navodilih. S sodelavkami in sodelav-cem Slu`be za dodiplomski študij, ki jo najdete v podpritli~ju trakta D, se lahko v ~asu uradnih ur pogo-vorite osebno ali po telefonu. Lahko jim tudi pišete po elektronski pošti.
Uradne ure: Ponedeljek do petek od 10. do 12. ureDodatno vsak ~etrtek od 15. do 17. ure
Telefon: 01 58 05 126E-pošta: [email protected]
Slu`ba za mednarodno sodelovanje
Na fakulteti si `elimo, da bi se naši študenti v ~asu štu-dija deloma izobra`evali v tujini v okviru mednarodnih izmenjav, poletnih šol, delavnic ali seminarjev. Slu`ba za mednarodno sodelovanje FDV obveš~a o mo`nih študentskih izmenjavah znotraj EU (program Socrates Erasmus) in drugod po svetu prek ostalih bilateralnih sporazumov. Na spletni strani redno obnavlja in dopol-njuje informacije o razli~nih poletnih šolah, seminarjih, konferencah delavnicah itd., ki se odvijajo na medna-rodni ravni. Objavlja tudi mo`nosti štipendij za študij v tujini.
Uradne ure:Ponedeljek do petek od 10. do 12. uredodatno ob sredah od 15. do 17. ure
Telefon: 01 58 05 305E-pošta: [email protected]
Spletna stran FDV: http://www.fdv.uni-lj.si
Študentski svet FDV-jaŠtudentski svet Fakultete za dru`bene vede (ŠS FDV) je predstavniški organ vseh študentov na fakulteti in je namenjen komunikaciji med študenti in vodstvom fakultete. Znotraj sveta delujejo razli~ne komisije in de-lovne skupine, ki se podrobneje ukvarjajo s študentsko problematiko na fakulteti. Na spletni strani ŠS FDV www.ssfdv.org lahko med drugim najdete pomembne novice za študente. V okviru njihove strani deluje tudi forum www.FDVjevka.si.
Spletna stran: www.ssfdv.org
E-pošta: [email protected]
Študent prodekanS svojim delom pomaga prodekanu za dodiplomski in magistrski študij pri izvedbi pedagoškega dela na FDV, tako pri rednem kot pri izrednem študiju. Poleg tega prodekanu prenaša lastne pobude in pobude študentov, z namenom izboljšati kvaliteto študija na FDV. Prav tako pa se nanj lahko obra~ajo študentje, ki tekom študija naletijo na razne študijske in študentske izzive.
Študent prodekan: Tjaša Bo`i~.
Študentska organizacija FDV-jaŠtudentska organizacija FDV-ja (ŠO FDV) je del Štu-dentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ). Tako organizacijsko kot tudi vsebinsko se delo in tudi poslanstvo ŠO FDV nanaša na ŠOU LJ. ŠO FDV je or-ganizacija samoupravne skupnosti študentov, v katero se zdru`ujejo vsi študentje FDV-ja s statusom zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in zadovoljevanja skupnih interesov in potreb, ki se uresni~ujejo v okviru FDV-ja. ŠO FDV sprejema, organizira in izvaja programe inte-resne dejavnosti študentov na podro~ju kulture, športa, obštudijskega izobra`evanja, mednarodnega sodelo-vanja, mladinskega turizma, zalo`ništva, informiranja, tehni~ne kulture in drugih podro~ij interesnega delo-vanja študentov FDV-ja. Poleg tega povezuje razli~na formalna in neformalna zdru`enja študentov ter zago-tavlja obveš~enost študentov FDV-ja o vseh zanje po-membnih vprašanjih.
Spletna stran: www.sou-lj.si
Tutorstvo na FDV-juTutorji in tutoranti sestavljajo sistem, namenjen olaj-šanju prestopa iz srednješolskih klopi v študentsko/akademsko okolje. Ustvariti `elimo prijazno študentsko okolje in izboljšati kakovost študija na FDV-ju. Od tu-torjev lahko pri~akujete predvsem svetovanje o študij-skih vprašanjih in usmerjanje skozi študijski proces. Tutorji so u~itelji in starejši študenti. Kdo so vaši tutorji, lahko izveste na spletni strani FDV-ja (gl. Dodiplomski študij – Tutorstvo).
Ko se znajdete v te`avah ali imate samo polno vprašanj, se obrnite na tutorja študenta ali u~itelja. Kontakte naj-dete na tej povezavi.
O etiki inakademskem bontonu
Dobrodošli v akademsko skupnost Fakultete za dru`bene vede, ki je del Univerze v Ljubljani. Pripravili smo nekaj temeljnih to~k, za katere prosimo, da jih upoštevate, da bo naše sobivanje korektno, prijetno in uspešno.
Temeljni namen pri~ujo~ega strnjenega zapisa je graditi in ohranjati visoke eti~ne standarde vseh ~lanov aka-demske skupnosti ter predvsem korektne odnose med vsemi nami, ki bodo omogo~ali svobodo raziskovanja in kakovosten študij ter prispevali k dru`benemu ugledu Fakultete in Univerze, ki si kot javni zavod prizadeva za prijazne odnose, napredek in blaginjo celotne dru`bene skupnosti.
1. U~itelji, študentje in strokovne slu`be tvorimo nedeljivo skupnost.V njej u~itelji s svojo dostopnostjo in predanostjo pe-dagoškemu delu omogo~ajo nemoteno izobra`evanje študentom, študentje pa s svojim vestnim in odgovor-nim delom prispevajo svoj dele` k normalnemu teku in nenehnemu izpopolnjevanju pedagoškega procesa. Del te skupnosti pa so tudi strokovne slu`be, ki pomagajo enim in drugim, u~iteljem in študentom.
2. Osnovno vodilo pri delu u~iteljev, raziskovalcev in študentov univerze je prizadevanje za udejanjanje in ohranjanje temeljnih vrednot Univerze, ki so: • znanstvena in pedagoška odli~nost ter poštenost, • avtonomija, svoboda znanstvenega in
raziskovalnega dela, • spoštovanje ~lovekovega dostojanstva, humanizem,
socialna pravi~nost, enakopravnost in resnica.
3. Akademska svoboda je pravica in temeljna odgovornost u~iteljev in študentov. U~itelji uresni~ujejo akademsko svobodo s svojim pedagoškim, raziskovalnim in ustvarjalnim delom, ki ga podrejajo splošno sprejetim eti~nim vrednotam in vrednotam univerze, študentje pa z odgovornim in sa-moiniciativnim izpolnjevanjem postavljenih študijskih ciljev ter odgovornim delovanjem v skladu z eti~nim kodeksom ter splošno sprejetimi vrednotami.
4. Znanstvena poštenost.Je dosledno spoštovanje avtorstva in korektno prizna-vanje in navajanje tujih znanstvenih dose`kov, tako kot tudi dosledna uporaba korektnih znanstvenih metod, pošteno in strokovno neopore~no interpretiranje re-zultatov znanstvenega dela ter objektivno preverjanje znanstvenih hipotez.
5. Korektnost in medsebojno spoštovanje kot vodilo v odnosih med u~itelji in študenti.U~itelji in študentje se med seboj ustrezno in spoštlji-vo pozdravljamo ter naslavljamo. Nazivi u~iteljev so: asistent/-ka, docent/-ka, izredna profesorica/izredni profesor in redna profesorica/redni profesor.V medsebojni komunikaciji (ustni, pisni, elektronski) skrbimo tudi za ustrezno rabo slovenskega jezika. Tako u~itelji kot študenti spoštujemo razpisane govo-rilne ure in se dr`imo razpisanega študijskega urnika – smo to~ni in ne zamujamo. ^e do slednjega nehote pri-de, vstopimo diskretno, pozdravimo in se opravi~imo.V primeru nesoglasij, napake ali zmote se opozorimo in odkrito pogovorimo – te`ave rešujemo strpno in
pravi~no, spoštujo~ medsebojno dostojanstvo.Med predavanji in vajami ne brskamo po internetu, pre-gledujemo e-pošte in dru`benih omre`ij. Ra~unalnik je dobrodošel u~ni pripomo~ek, ki ga uporabljamo diskre-tno in smotrno. Telefone imamo v ‘tihem na~inu’ in jih ne uporabljamo za pisanje sporo~il in brskanje po internetu.Na predavanja in vaje pridemo spo~iti in ustrezno pri-pravljeni – korektno preštudiramo študijsko snov in opravimo predvidene obveznosti ter s seboj prinesemo potrebno literaturo in material za delo.Predavanjem in vajam zbrano sledimo, v razpravi pa sodelujemo strpno in k njej prispevamo po najboljših mo~eh, s spoštovanjem ~lovekovega dostojanstva vseh sodelujo~ih.
Natan~nejša dolo~ila glede eti~nih standardov, disci-plinske odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani in Navodila za urejanje znanstvenih in strokovnih besedil so zapisana v spodnjih dokumentih, ki so dostopni na spletnih straneh fakultete in Univerze:
Eti~ni kodeks u~iteljev in {tudentov Univerze v Ljubljani
Pravilnik o disciplinski odgovornosti [tudentov Univerze v Ljubljani
Vsi pravilniki so sicer dostopni tudi v aplikaciji Moj FDV.
Ne spreglejte pa tudi dokumenta o hišnem redu FDV, ki se nahaja na spletni povezavi: Katalog informacij javnega zna~aja.
1. Bodite pošteni do vaših u~iteljev.Vedno povejte resnico, ko se z u~iteljem pogovarjate glede vašega dela, obveznosti in študijskih okoliš~in. Vsak poskus prevare lahko uni~i odnos med študentom in u~iteljem.
2. Navajajte vire, ki jih uporabite pri pripravi študijskih nalog.^e v vašem pisnem delu uporabite misel, idejo ali be-sede nekoga drugega, to ustrezno ozna~ite. To velja ne glede na avtorja in vir. ^e tega ne ozna~ite, prikazujete delo drugega kot vaše, kar je plagiat in kraja intelektual-ne lastnine ter resna akademska kršitev. ^e ste v dvomu glede navajanja vira, ravnajte preventivno in ga navedite.
3. Ne goljufajte pri preverjanju znanja in izogibajte se temu vtisu.Ne uporabljajte nedovoljenih pripomo~kov in pomo~i na kolokvijih, izpitih in drugih oblikah preverjanja zna-nja. Izognite se polo`aju, kjer bi lahko bilo videti, da goljufate (pogovarjanje na izpitih, uporaba telefonov itd.) ali zlorabljate delo drugih – slutnja nepoštenosti zamaje zaupanje v akademsko poštenost vašega dela.
4. Ne kopirajte in ne izmišljujte si podatkov.Ne kopirajte seminarskih nalog, esejev, ~lankov in dru-gih izdelkov. Ne izmišljujte ali ne navajajte neresni~nih podatkov, virov literature, rezultatov analize ali drugih informacij. Uporabljajte kredibilne znanstvene vire.
5. Ne ponarejajte listin.Ne ponarejajte ali kakorkoli spreminjajte uradnih potr-dil, izjav, testov, ocen, certifikatov ali drugih dokumen-tov. Prav tako ne dopustite drugi osebi, da bi to storila.
6. Ne predlo`ite istega dela pri dveh razli~nih predmetih.U~itelji ne dajejo ocen pri predmetu, temve~ si študen-ti ocene pri predmetu pridobijo s svojim delom, zato u~itelji pri~akujejo, da bodo študentje korektno izpolnili vse študijske obveznosti pri predmetu. S predlo`itvijo izdelka, ki je bil narejen pri drugem predmetu, študent tako krši sam namen študijske obveznosti, kar pa je ne-korektno tudi z vidika drugih študentov pri predmetu. To velja tudi, ~e študent predmet opravlja dvakrat. Lahko pa se v enem pisnem delu sklicujete na ugotovitev iz svojega drugega dela (ustrezno navedete vir).
7. Sami opravite svoje delo in smotrno upra-vljate svoj ~as.^e gre za izdelek, na katerem je le vaše ime, potem mora biti ta izdelek izklju~no vaše delo in le vaše delo. Sem ne šteje delo, ki ga je opravil nekdo drug ali ste ga opravili v sodelovanju z njim. Ne odlašajte z obveznost-mi do zadnjega trenutka, saj se lahko znajdete v situaci-ji, ko boste lahko oddali le nepopoln izdelek ali plagiat.
8. Zaš~itite svoje delo in delo drugih.Izdelki, ki jih pripravite kot študent, so vaša intelektual-
na lastnina, do katere imate skupaj z vašim mentorjem oz. nosilcem predmeta skupaj moralne avtorske pravi-ce, in zato jo morate zaš~ititi tako kot tudi katero koli drugo intelektualno lastnino. Ne dajajte vašega dela drugim (študentom), razen ~e veste za pošten razlog, zakaj to `elijo in kaj bodo naredili z njim. Opozorite na morebitno zlorabo vašega dela ali dela drugih.
9. Preberite izvedbeni na~rt predmeta in postavljajte vprašanja.Pri vsakem predmetu obstaja izvedbeni na~rt, objavljen v spletnem referatu. Preberite ga natan~no, saj najdete v njem vse potrebne vsebinske in druge informacije gle-de opravljanja obveznosti pri predmetu. »Nisem prebral izvedbenega na~rta« ne more biti izgovor za nekorektno opravljanje obveznosti pri predmetu. ^e imate glede iz-vedbe vprašanja, vprašajte izvajalce predmeta!
10. Bodite solidarni in korektni do svojih študijskih kolegov. Pri študiju, raziskovanju, razpravljanju in pisanju sku-pinskih nalog bodite solidarni, a enakopravni in korek-tni v odnosu do vaših študijskih kolegov. V 21. stoletju je dober študent in diplomant tisti, ki tako samostoj-no kot v skupini dosega ~im višjo raven znanstvene odli~nosti, zna voditi in tudi prisluhniti, pomagati in sprejeti pomo~.
DESET ZLATIH PRAVIL AKADEMSKE POŠTENOSTI
Moj FDV
Na spletni strani FDV je zgoraj desno zavihek za dostop do aplikacije MOJ FDV, ki ste ga `e obiskali, ko ste se vpisali na fakulteto.
Moj FDV je aplikacija, ki vam ponuja:• dostop do vlog in prošenj, ki se oddajajo le prek
spletnega referata• dostop do spletnega referata,• dostop do osebnih in splošnih obvestil vodstva,
profesorjev in strokovnih slu`b,• dostop do študijskih gradiv,• informacije o študiju (predmeti, obrazci, ceniki,
spletna u~ilnica, urniki, pravilniki),• dostop do razli~nih baz (knji`nica, ADP, besedilne
baze, Dela FDV, študij v tujini, spletne ankete), bli`njice do pomembnih povezav.
Še posebno mesto znotraj MOJ FDV ima rubrika »spletni referat«, ki omogo~a prijavljanje na izpite in kolokvije, znotraj katerega preverjate pridobljene ocene, dostopate do svojega elektronskega indeksa, komunici-rate s posameznim nosilcem predmeta in dostopate do gradiv pri predmetu.
Navodila glede splošne uporabe spleta oz. informacij-skih storitev so sicer dostopna pod zavihkom »Pomo~ uporabnikom« na tej povezavi.
Znanstveno in strokovno besedilo, ki temelji na razi-skovalnem delu, se od ostalih besedil lo~i z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire.
Za vas smo zbrali kratka navodila za citiranje in povze-manje, celoten pravilnik pa si lahko preberete vNavodilih za urejanje znanstvenih in strokovnih besedil.
Citiranje in povzemanjeKako navajati v besedilu:
Kratek vodi~ po Navodilih za pisanje znanstvenih besedil
Samostojni avtor (Katurani} 1993)
Dva avtorja (Berger in Luckmann 1988)
Trije ali ve~ avtorjev (Mowbray in drugi 1996)V tem primeru morajo biti v seznamu virov navedeni vsi avtorji.
Navajanje to~no dolo~ene strani ali razpona strani
(Katurani} 1993, 23)(Katurani} 1993, 15–21)To~no dolo~ene strani morajo biti navedene vedno, ko gre za citat, ko se sklicujemo na dolo~eno misel ali ko gre za podatek, ki smo ga pridobili iz navedenega vira. Za razpon strani uporabimo sti~ni pomišljaj.
Navajanje dolo~enih delov besedila, ~e zara-di elektronskega dostopa ali narave besedila (~e so npr. pomembnejša poglavja, odstavki, ~leni ali to~ke ipd.) ni mogo~e ali pa ni smi-selno navajati strani
(Waltz 1979, 1. pogl.)
Organizacija ali skupina kot avtor (Global Environment Coordination 1994)
Organizacija ali skupina kot avtor, ko ni znano leto nastanka vira (Amnesty International, 7 t~.)
Primarni vir (dokument) namesto individual-nega ali kolektivnega avtorja (Ustanovna listina Zdru`enih narodov, 51. ~l.)
Navajanje po drugem (sekundarnem) viru
(Mannheim v Jambrek 1992, 33)^e je le mogo~e, preverimo in uporabimo prvotni vir. Ko to ni mogo~e ali smiselno, moramo natan~no navesti tudi stran(i) v sekundarnem viru, kjer je povzet ali citiran prvotni vir.
Ve~ del istega avtorja z enako letnico (k letnici se dodajo še ~rke po abecednem redu) (Luckmann 1988a, 101)
Hkratno navajanje ve~ virov (lo~imo jih s podpi~ji)
(Luckmann 1996; Benko 1997; Bu~ar 1997)Najprej navedemo starejše vire in potem novejše, med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno zaporedje.
Navajanje internetnih virov(Sistema se je potrebno dr`ati skozi celotno besedilo. Vse internetne vire se v enotnem kon~nem seznamu Literature na koncu bese-dila navede po abecedi skupaj z ostalimi viri.)
po avtorju ali nosilcu spletne strani/ ~lanka/ prispevka... npr. (Luckmann 1996, 16) ali (RTVSLO 2008, 11. april);~e ni avtorja, z naslovom dokumenta/ zakona oz. z naslovom ~asopisnega ~lanka, ki nima avtorja npr. (Splošna deklaracija ~lovekovih pravic 1948) ALI (Chicago Tribune 1994);~e se navaja internetno stran kot celoto pa npr. (World Health Organization).
Samostojni avtor Jambrek, Peter. 1992. Uvod v sociologijo. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije.
Dva avtorja Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1966/1988. Dru`bena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.
Trije ali ve~ avtorjevMowbray, Carol T., Susan Lanir in Marilyn Hulce, ur. 1985. Women and mental health: new directions for change. New York: Harrington Park Press.
ZbornikHewson, Martin in Timothy J. Sinclair, ur. 1999. Approaches to Global Governance Theory. Albany: State University of New York Press.
Organizacija ali skupina kot avtorGlobal Environment Coordination. 1994. Facing the global environment challenge: A progress report on World Bank global envi-ronmental operations. Washington: Global Environment Coordination Division, Environment Dept., The World Bank.
Poglavje v zbornikuPalan, Ronen. 1999. Global Governance and Social Closure or Who is to Governed in an Era of Global Governance? V Approaches to Global Governance Theory, ur. Martin Hewson in Timothy J. Sinclair, 55–72. Albany: State University of New York Press.
Knjiga, dostopna tudi v e-oblikiBaker, Christopher Paul. 2002. Absolutism and the Scientific Revolution, 1600–1720: A Biographical Dictionary. Westport: Greenwood Publishing Group. Dostopno prek: NetLibrary.
Celotno analizirano besedilo mese~nika
Cosmopolitan. 2010. Analizirano besedilo mese~nika (maj-december). Ljubljana: Adria Media Ljubljana.
Interno glasilo organizacije Lek d.d. 2011. Poro~ilo o uspešnosti podjetja. Ljubljana: interno gradivo.
Intervju Novak, Janez. 2006. Intervju z avtorjem. Celje, 15. maj.
Televizijski prispevek TV Slovenija, 1. program. 2007. Dnevnik. Ljubljana, 13. april.
Radijski prispevek Radio Slovenija, 1. program. 2006. Studio ob 17-ih. Ljubljana, 13. maj.
Knjige
Navajanje ve~ istih tiskanih izvodov revij v celoti
Neobjavljeni viri
Interno glasilo
Drugi elektronski viri
^lanek v znanstveni reviji (samostojni avtor)
Katunari}, Vjeran. 1993. Interkulturalizem. Teorija in praksa 30 (1–2): 14–25.
^lanek v znanstveni reviji (ve~ avtorjev)
Bachrach, Peter in Morton S. Baratz. 1963. Decisions and Nondecisions: An Analytical Framework. American Political Science Review 57 (3): 632–642.
^lanek v ~asopisu Daalder, Ivo in James M. Lindsay. 2003. American Empire, Not 'If' but 'What Kind'. The New York Times, B9 (10. maj).
^asopisni ~lanek (brez navedbe avtorja)
Chicago Tribune. 1994. Gun injuries take financial toll on hospitals, 13 (24. februar).
^lanek v reviji, dostopni tudi prek interneta
Hoffmann, Stanley. 2003. America Goes Backward. The New York Review of Books 50 (10). Dostopno prek: http://www.nybooks.com/articles/16350 (18. marec 2008).
^lanek v ~asopisu, dostopnem tudi prek interneta
Cooper, Robert. 2002. Why We Still Need Empires. The Guardian Unlimited, 7. april. Dostopno prek: http://www.guardian.co.uk/Archive/Article/0,4273,4388915,00.hml (18. marec 2008).
Internetna stran, posamezna Prodi, Romano. 2001. An Enlarged and More United Europe, A Global Player: Challenges and Opportunities in the New Century. Dostopno prek: http://www.europa.eu.int/comm/laeken_council/ bruges_en.htm (9. september 2002).
Internetna stran, celotna World Health Organization. Dostopno prek: http://www.who.int (17. junij 2006).
Internetna stran, ni avtorja Splošna deklaracija ~lovekovih pravic. 1948. Dostopno prek: http://www.unhchr.ch/ udhr/lang/slv.htm (10. julij 2005).
^lanek iz e-revije, brez straniMakiya, Kanan. 2008. How Did I Get Iraq Wrong? Slate, 17. marec. Dostopno prek: http://www.slate.com/id/2186763 (19. april 2008).
Datoteka podatkov ADP Kos, Drago in skupina. 2005. Socialno prostorski vpliv avtocest v Sloveniji, 2002. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno`i~nih komunikacij, Center za prostorsko sociologijo. Ljubljana: Arhiv dru`boslovnih po-datkov. Dostopno prek: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/ceste02/ (1. februar 2011).
^lanki
Arhiv dru`boslovnih podatkov
Gradivo za seje parlamenta in delovnih teles
Dr`avni zbor Republike Slovenije. Odbor za mednarodne odnose. 1997. Ocena stanja mednarodnih odnosov Republike Slovenije, 1. oktober.
Vladni dokumentiMinistrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve Republike Slovenije. 2008. Prednostne naloge. Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/si/eu2008_mddsz/ prednostne_naloge/ (3. april 2008).
Zakoni v Uradnem listu Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003 (20. november 2003).
Zakoni na internetuZakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3826.html (18. marec 2008).
Mednarodne pogodbev zbirki
Pogodba o neširjenju jedrskega oro`ja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. 729 UNTS 161.
Mednarodne pogodbe na internetuPogodba o neširjenju jedrskega oro`ja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. Dostopno prek: http://www.fas.org/nuke/control/npt/text/npt2.htm (18. marec 2008).
Sodbe sodiš~ v zbirki Military and Paramilitary Activities (Nikaragua proti ZDA). 1986 ICJ 4.
Dokumenti mednarodnih institucijEvropska Komisija. 2004. Commission Staff Working Paper: Bosnia and Herzegovina – Stabilisation and Association Report 2004. Dostopno prek: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/ rep3/co_BiH.pdf (12. april 2004).
Odlo~itve mednarodnih institucij – pomemben naslov
Zdru`eni narodi. Generalna skupš~ina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation Among States in Accordance with the Charter of the United Nations. Resolucija2526 (XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/348/90/IMG/NR034890.pdf?OpenElement (2. av-gust 2004).
Resolucije mednarodnih organizacij – pomembna zaporedna številka
Varnostni svet. 1998. Resolucija 1174, S/RES/1174/1998. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/N98/167/58/PDF/N9816758.pdf? OpenElement (20. avgust 2004).
Resolucije mednarodnih organizacij – pomemben tudi naslov resolucije
Generalna skupš~ina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation among States in accordance with the Charter of the United Nations – Deklaracija na~el mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in sodelovanja med dr`avami v skladu z UL OZN, GA/RES/2526(XXV), sprejeta 24. oktobra 1970.Dostopno prek: http://www1.umn.edu/humanrts/instree/ principles1970.html (8. marec 2006).
Uradni viri
Profesorji Fakultete za dru`bene vede za preverjanje seminarskih nalog in drugih pisnih izdelkov vse do di-plome uporabljajo program Turnitin. Tudi na ta na~in se preverja izvirnost dela, ki ga posameznik odda pod svojim imenom.Najdete ga na tej povezavi.
Kratek vodi~ po programu Turnitin
Profesor, ki program uporablja, vam bo dal navodila in Class ID in Class enrolment password, ki vam bo omogo~ala, da boste lahko oddajali izdelke.Na spletnem naslovu Turnitin.com, je potrebno najprej ustvariti svoj uporabniški profil, ki ga boste uporabljali za oddajo dokumentov.
S klikom na povezavo »student«,se vam odpre novo okno za kreiranje novega študentskega ra~una, v katere-ga vpišete vse zahtevane podatke in jih na koncu potrdi-te s klikom na gumb »I agree – create profile«.
Sporo~i profesor
Sporo~i profesor
Osrednja dru`boslovnaknji`nica Jo`eta Gori~arjaOdpiralni ~as:Ponedeljek do petek od 8. do 20. ureSobota od 8. do 14. ure
http://www.fdv.uni-lj.si/knjiznica
4. Brez`i~ni dostop do spleta V knji`nici lahko brez`i~no dostopate do spleta preko storitve Eudoram. Navodila za dostop so objavljena na
spletni strani fakultete: http://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/pomoc-uporabnikom.
3. Naro~anje, rezervacija, podaljšanje• Ob vpisu v knji`nico boste dobili tudi geslo za dostop do storitve »Moja knji`nica« v COBISS/OPAC.• ^e ̀ elite knjige rezervirati, jih v katalogu ODKJG ozna~ite pod »Rezervacija«. Na izposoji vas bodo ~akale 3 dni.• V »Moji knji`nici« lahko rezervacijo tudi prekli~ete. Neprevzeto rezervirano ali naro~eno gradivo zara~unavamo
0,60 EUR po enoti.
»Moja knji`nica« v COBISS/OPAC - prijava
1. Vpis v knji`nico Za vpis v knji`nico potrebujete identifikacijski doku-
ment (npr. študentsko izkaznico, potrdilo o vpisu).
2. Kako poiskati gradivo• Poiš~ite gradivo v bazi ODKJG v katalogu COBISS/OPAC.
• Poglejte status knjige. ^e je gradivo na voljo v prostem pristopu, si zapišite ali zapomnite podatke o lokaciji.
• Poiš~ite gradivo na polici ali ga naro~ite na izposoji.
• Lahko uporabite mobilnim napravam prilagojeno razli~ico COBISS/OPAC-a.
Izposoja razli~nih tipov gradiv:
Tipgradiva Oznaka ^as
^ITALNIŠKO Uporaba v ~italnici
U^BENIKI 7 dni
KNJIGE 22 delovnih dni
5. Kaj lahko v knji`nici še uporabljate?• Za tiskanje pošljite svoje dokumente na naslov izposoja [email protected]. • Za individualni študij vam je na voljo 8 študijskih
celic, ki jih študenti FDV lahko rezervirate prek portala »Moj FDV«
• Za izposojo in vra~anje gradiva vam je na voljo tudi knjigomat.
• Za skupinsko delo vam je na voljo notranja terasa knji`nice in mednarodna ~italnica.
6. Obnašanje v knji`nici• Ob vstopu v knji`nico utišajte zvonjenje vašega
telefona. • V ~italnici ne motite ostalih in ne povzro~ajte
hrupa.• Gradivo, ki ste ga v prostem pristopu vzeli s polic,
odlo`ite na vozi~ke.
Kako do elektronskih ~lankov in knjig?
Slovenske e-~lanke in knjige v odprtem dostopu lahko poiš~ete v:• zbirki Dela FDV http://www.fdv.uni-lj.si/dela-fdv, • v Repozitoriju UL https://repozitorij.uni-lj.si • in na Nacionalnem portalu odprte zna nosti
http://openscience.si.
Študentom in zaposlenim na UL zagotavljamo tudi do-stop do kupljenih elektronskih zbirk, kot so JSTOR, EB-SCOhost, SAGE Journals, ScienceDirect, SpringerLink, WoS, Wiley, WARC, Emerald, Springer ebooks, EBSCO ebooks… Do teh zbirk lahko dostopate tudi z oddaljenih lokacij (npr. od doma). V knji`nici boste pri vpisu dobili geslo za dostop do storitve »Moja knji`nica«. S tem geslom dostopate tudi do Digitalne knji`nice Univerze v Lju-bljani: http://dikul.uni-lj.si. Prijavite se in dostopajte do celotnih besedil znanstvenih in strokovnih ~lankov ter knjig v elektronski obliki.
Ve~ informacij?
1. Poiš~ite informacije na doma~i strani knji`nice (pogosta vprašanja): http://www.fdv.uni-lj.si/knjiznica.2. Za pomo~ pri iskanju virov vam je v knji`nici na voljo de`urni informator. 3. Prijavite se na brezpla~ne te~aje.4. Pošljite e-pošto na naslov: [email protected].
Te~aj »Ni vsega na Googlu«Izvedeli boste;• Kakšne so bli`njice pri iskanju in izposoji gradiva v
knji`nici.• Kje so najboljši sede`i za študij v knji`nici in kako
do njih.• Kako u~inkovito poiskati znanstvene ~lanke.• Kako lahko dostopate do ~lankov v elektronski obli-
ki od doma in kje dobite geslo.
Te~aj »OPAC EKSPRES«Osve`ite svoje znanje o tem, kako iskati študijsko gra-
divo po katalogu ODKJG, kaj je OPAC, kaj je COBISS in kaj je COBIB, zakaj in kako uporabljati izbirno iska-nje, kako in zakaj uporabljati logi~ne operatorje, kako rezervirati ali naro~iti gradivo v knji`nici, kako narediti izpis virov in si ga poslati po e-pošti…
Te~aj »Uporaba EndNote«Spoznajte uporabo spletnega orodja za upravljanje z referencami, njegove prednosti pri pisanju znanstve-nih besedil, ter se usposobite za samostojno delo z orodjem EndNote in njegovo funkcijo »Cite while you write«.
Te~aj »Poiš~ite pravo stvar«Kako najti informacije, ki jih resni~no potrebujete, in kako pridobiti relevantne znanstvene ~lanke z uporabo razli~nih orodij v zbirkah e-revij in e-knjig.
Termini te~ajev so dostopni na spletni strani knji`nice in preko spletnega referata fakultete, kjer se lahko prija-vite. Te~aje izvajamo v predavalnicah z ra~unalniki, zato potrebujete gesla za dostop do ra~u nalnikov na FDV. Z udele`bo na te~aju si zagotovite tudi geslo za dostop do Spletne u~ilnice ODKJG http://eucilnica.fdv.uni-lj.si/
VABLJENI NA BREZPLA^NE TE^AJE
Študentska društva
Pestrost in raznolikost FDV-ja ter dejavnost naših študen-tov se odra`a v številnih študentskih društvih, ki delujejo na fakulteti. V okviru društev si FDV-jevke in FDV-jevci nabirajo znanje in bogate izkušnje tudi zunaj predavalnic. Društev ni malo, in ~e se najdete v njih, se jim pridru`ite.
Študentski klub FDV-ja (ŠK FDV)Študentski klub Fakultete za dru`bene vede (ŠK FDV) je bil ustanovljen v sodelovanju z vodstvom Fakultete za dru`bene vede, z namenom povezati zainteresirane štu-dente vseh smeri na fakulteti v neko formalno skupino. Vizija ŠK FDV je ustvarjati kvaliteten vsakdanjik študen-tov ter jim nuditi raznolike, zanimive in pou~ne mo`nosti pre`ivljanja prostega ~asa. Poleg tega ŠK FDV nudi svo-jim ~lanom mo`nost tako formalnega kot tudi neformal-nega izobra`evanja ter mo`nost kaliti svoje sposobnosti pri organizaciji projektov in nabirati reference in kompe-tence, ki jim bodo prišle prav po študiju. V svojem kratkem ~asu delovanja se je ŠK FDV izkazal z izvedbo ali pomo~jo pri naslednjih projektih: Sre~anje Alumni FDV, Sejem študijske literature, Zaposlitveni most FDV-ja, Štafeta norosti, Bazen~kanje, Sekcija kritika (organizacija okroglih miz in tematskih predavanj, npr. Var~evalni ukrepi ter njihov vpliv na dr`avo in EU), De-lavnica retorike in javnega nastopanja, Študentska sekcija zalo`be FDV (organizacija literarnih ve~erov, npr. Literar-ni ve~er z dr. Bogomilom Ferfilo), Študentsko drsanje v parku Tivoli, Dobrodelni teden na FDV-ju, Aerobika in pilates, Bo`i~ni teden na FDV-ju, Brucovanje FDV-ja in tako dalje.
Kontakt: [email protected]
Študentsko politološko društvo POLITUSSŠtudentsko politološko društvo Polituss je bilo ustanovlje-no januarja 2001. @e od za~etka ostajajo zvesti osnovni viziji, tj. ustvarjanju kriti~nega okolja, ki posamezniku omogo~a prevzem aktivne vloge v dru`bi. Društvo si pri-zadeva za razvoj in širitev podro~ja politi~ne teorije ter o`ivljanje in spodbujanje kriti~ne misli v sferi javnega. Smoter in temeljno poslanstvo društva je sooblikovanje ustvarjalnega prostora v sodelovanju z drugimi društvi, organizacijami, neformalnimi skupinami, zvezami in gi-banji. V okviru društva potekajo okrogle mize, simpoziji, predavanja, filmski ve~eri, mednarodne izmenjave, zabavni ve~eri, bralni kro`ki ipd. Vsako leto tudi organizirajo tradi-cionalni poletni tabor na slovenski obali.
Kontakt: [email protected]
Društvo dru`boslovnih informatikov – Društvo DIDAktivni ~lani Društva dru`boslovnih informatikov (DID) so študenti razli~nih letnikov programa Dru`boslovna infor-matika, ki `elijo z organizacijo raznovrstnih dogodkov, za-nimivih za naše študente, dopolniti ponudbo obštudijskih dejavnosti na FDV-ju.Študentom se trudijo olajšati študijski proces, zato ponu-jajo vrsto izobra`evalnih dejavnosti, kakršne so delavnice Excela, SPSSa, programiranja ipd., s katerimi študenti pri-dobijo nova znanja in utrdijo stara.Seveda pa v društvu poskrbijo tudi za dru`enje in zabavo. Z `eljo po povezovanju študentov razli~nih letnikov organizi-rajo spoznavne DID-`ure, motivacijske vikende, ekskurzije,
športne dogodke ipd. Osrednji dogodek vsakega šolskega leta pa je gotovo tradicionalni piknik dru`boslovnih infor-matikov konec maja, katerega se udele`ijo tako študenti kot tudi profesorji in diplomanti.
Kontakt: [email protected]
Spletna stran: www.drustvo-did.si
Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS)Študentsko sekcijo Slovenskega društva za odnose z jav-nostmi (ŠS PRSS) vodijo in v njej aktivno sodelujejo štu-denti komunikologije in predvsem tisti, ki bi se radi nau~ili ve~ o praksi odnosov z javnostmi, oglaševanja in komuni-ciranja. Ker so prepri~ani, da na svetu obstaja še mnogo znanja, ki ga izpitna snov ne zajema, se ~lani seznanjajo s prakti~nimi vidiki odnosov z javnostmi, aktivno spremljajo smernice v stroki, pridobivajo znanja in izkušnje ter k so-delovanju vabijo doma~e in tuje strokovnjake z razli~nih podro~ij. Študentom in ostalim omogo~ajo vpogled v delovanje projektov in hkrati nudijo prilo`nost, da pri pro-jektih tudi sodelujejo in soustvarjajo program društva ter s tem spoznajo primere dobre prakse in na~ine, kako teorijo povezati s prakti~nim podro~jem.
Kontakt: [email protected]
Spletna stran: www.ssprss.si
Študentsko sociološko društvo SocioKlubSocioKlub je eno mlajših študentskih društev na Fa-kulteti za dru`bene vede, ki zdru`uje študente in štu-dentke sociologije ter ostale podpornike z namenom svetovanja in pomo~i pri študiju, organiziranja temat-skih dogodkov in dejavnosti ter spodbujanja razvoja dru`benokriti~nega mišljenja posameznika. Svoje poslanstvo uresni~ujejo predvsem s spodbujanjem aktivne udele`be na dogodkih, ki jih organizirajo sami, tako kot tudi na ostalih, ki so tematsko zanimivi za nji-hovo podro~je. Z informiranjem o aktualnih dru`benih dogodkih `elijo spodbujati kriti~no presojo dogajanja in s tem dopolnjevati študij sociologije, medtem ko se zavzemajo za sodelovanje z ostalimi študentskimi dru-štvi na Fakulteti za dru`bene vede. Z obnovljeno voljo in zanosom društvo `e nekaj let uspešno (so)organizira dru`enja študentov in študentk, bralne kro`ke, filmske ve~ere, pomagalo pa je tudi pri izvedbi 25. tradicional-nega letnega sre~anja sociologov in sociologinj, ki je potekalo novembra 2010 v Portoro`u.
Kontakt: [email protected]
Spletna stran: http://socioklub.wordpress.com/
Društvo študentov kadrovskega mened`mentaDruštvo študentov kadrovskega mened`menta deluje od leta 2001 in se ukvarja predvsem z ohranjanjem stikov s svetom kadrovskega mened`menta. Društvo si je v za-dnjem letu aktivneje za~elo prizadevati za opaznost, nov
zadani cilj je postal pokazati se kot usklajena in dobra ekipa, sposobna ustvariti dogodke, ki bodo študente pritegnili, da se bodo za~eli aktivneje vklju~evati tudi v obšolske dejavnosti, ki jim lahko pomagajo pri pri-dobivanju novih poznanstev, izkušenj in znanja, pa tudi pridobiti nove ~lane, kar je klju~no za delovanje.Društvo trenutno šteje pribli`no štirideset ~lanov, v od-boru pa jih aktivno sodeluje enajst. Sestanki društva potekajo pribli`no dvakrat na mesec. »Trudimo se vzpostaviti ravnote`je med prenatrpani-mi urniki in potrebo po ustvarjanju ter dru`enju. Naš najve~ji cilj je privabiti ~im ve~ ljudi, da bi se aktivno udejstvovali v aktivnostih, ki jih pripravljamo.«
Kontakt: [email protected]
Facebook stran: https://www.facebook.com/DrustvoStudentovKadrovskegaMenedzmentaDskm?fref=ts
Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije (ŠS DMS)Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije je ekipa nadobudnih, delavnih, zagnanih in ustvarjalnih študentov, ki jih dru`i ljubezen do marketinga. S svo-jimi aktivnostmi in projekti izobra`ujejo, prenašajo izkušnje in s tem prispevajo k razvoju slovenske marke-tinške stroke. Na tedenskih sestankih pregledajo teko~e projekte, skupaj rešujejo morebitne te`ave ter razvijajo nove ideje za prihodnost. »Organiziramo interna predavanja, kjer se dodatno izobra`ujemo, hodimo na motivacijske vikende in sku-paj tudi potujemo. Obiskujemo podjetja in agencije, da
se seznanimo s potekom dela v marketingu, navzo~i pa smo tudi na konferencah, festivalih in drugih pri-reditvah pri nas in bli`nji okolici. Po napornem delu se radi sprostimo in zabavamo na neuradnih sre~anjih, na katerih krepimo odnose med ~lani, vzdr`ujemo prija-teljske vezi in ustvarjamo društveno atmosfero, ki nam omogo~a, da ves ~as delujemo kot ekipa.«
Kontakt: [email protected]
Spletna stran: http://www.ssdms.si/
Društvo študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS)Društvo študentov obramboslovja Slovenije ne zdru`uje le študentov obramboslovja, temve~ vse ljubitelje obramboslovne znanosti. V svojih vrstah tako zdru`ujejo širok nabor strokovnjakov in intelektualcev, naravoslov-cev in dru`boslovcev z razli~nih podro~ij, ki se zavedajo pomena sodelovanja pri obramboslovnih vedah. Vizija društva je aktivni prispevek k razvoju znanosti z lastni-mi raziskovalnimi projekti, izobra`evalna dejavnost, študentska samoaktualizacija, nudenje zaposlitvenih mo`nosti, zmanjšanje študentske apati~nosti in poziv k aktivni udele`bi pri projektih, razvoj dr`avljanske in varnostne kulture ter spodbujanje obramboslovne ko-hezivnosti in bratstva. Simbol tega je grška falanga v društvenem logotipu, kjer ni šibkega ~lena in kjer s š~itom ob š~itu in ramo ob rami premostimo vse ovi-re na študijskih in `ivljenjskih poteh. Društveno geslo »Dr`imo skupaj!« pa simbolizira sodelovanje širokih prostranstev obramboslovne znanosti, ~lanov obramb-
no-varnostnega sistema, interesentov in simpatizerjev. »Skupaj dr`imo pri te`njah k ohranjanju nacionalne var-nosti, slovenske kulturne, nacionalne ter dr`avne iden-titete in suverenosti. Naša vizija je doseganje teh ciljev skupaj, s skupnim interesom.«
Kontakt: [email protected]
Društvo kulturologov Kult.CoKulturologija je najmlajša študijska smer na FDV-ja, ki v Sloveniji obstaja od leta 1995. Društvo se je izoblikovalo sedem let pozneje, torej leta 2002. Osnova za ustanovi-tev društva je bila `elja študentov, da bi teoreti~no znanje prelili v prakso in si pridobili izkušnje za poklicno pot. To `eljo so vpletli v poslanstvo društva, ki je opredeljeno tudi v statutu. Kult.Co zdru`uje in povezuje študentke in študente kulturologije, ljubitelje kulture in kulturne de-lavce ter širi prepoznavnost študija kulturologije v širši javnosti. Hkrati izpostavlja problematiko študija in zapo-slovanja kulturologov ter študentom kulturologije ponuja mo`nost organiziranja in izvajanja projektov, ki jim lahko koristijo v nadaljnji karierni poti. V društvu organizirajo nekaj rednih dogodkov, in sicer brucovanje, strokovno--zabavno ekskurzijo v maju (Sarajevo, Berlin, Sofija, Skopje, Budimpešta, Wroclaw), filmski seminar (projek-cije filmov in krajša predavanja), prirejajo `e tradicional-ne kulturološke simpozije (razli~na predavanja, razstava, projekcije filmov ...), ob~asne literarne ve~ere ipd. So-delujejo tudi z drugimi organizacijami in društvi (Radio Študent, Društvo Polituss …). Imeti in voditi društvo ne pomeni samo imeti in voditi ga, ker se lepo sliši. Je eden od kanalov za uresni~itev idej, ciljev, pobud, poskusov.
Povedano z drugimi besedami: društvo ni cilj, temve~ sredstvo. Pomembno je biti predvsem odprt, kar Društvo kulturologov Kult.Co vsekakor je – vsakdo je dobrodošel v njem.
Kontakt: [email protected]
Facebook stran: https://www.facebook.com/kultcofdv
Društvo študentov politologije APJU – AGORAFakulteta za dru`bene vede razpolaga s pestrostjo štu-dijskih smeri, v katerih se kalijo mladi dru`boslovci. Politologi so tisti, ki preu~ujejo politiko in dru`bo, tisti, ki obstoje~a stanja, problematiko rešujejo in spreminja-jo na bolje. Študentska leta so kot nalaš~ za to, da se za~nejo znanja, pridobljena s formalnim izobra`evanjem, tudi smiselno uporabljati v praksi. Politologi so kriti~ni opazovalci dru`benopoliti~nega dogajanja, v katerega s svojo strokovnostjo in konstruktivnostjo tudi vstopajo in se udejstvujejo v njem. To po~nejo tudi kot društveniki; z medsebojnim dru`enjem krepijo in oblikujejo društveno vizijo, sprejemajo aktivno vlogo v sferi politološkega.»Odlo~no, gotovo, kreativno. Brez depresije, z veliko mero politologije!« Tako se glasi njihov slogan, saj si s svojim delovanjem in anga`iranostjo poskušajo zgraditi pot do soustvarjanja zadovoljne dru`be. Društvo s svojim delovanjem in širjenjem skupnosti postaja skupnost štu-dentov APJU ter drugih kolegov ter politoloških interesen-tov. Dejavnosti, aktivnosti in delovanje društva potekajo po na~elu ‘prijetno s koristnim’, z organizacijo okroglih miz, predavanj, na katerih bodo gostili profesorje, stro-
kovnjake s posameznih podro~ij, ki bodo v dolo~enem ~asovnem obdobju dele`na sprememb. Pridobivali bomo dodatna znanja, informacije ter širili obzorja in poznava-nje. »Se dru`ili in širili obzorja z dru`enjem na ekskurzi-jah ter delovno-motivacijskih vikendih. Se povezovali in navezovali stike z društvi, klubi, organizacijami in gibanji, skupaj sodelovali pri organizaciji in izpeljavi projektov, dogodkov, ki predstavljajo naše interesno podro~je.«
Kontakt: [email protected]
Društvo študentov novinarstva FEJS SlovenijaDruštvo študentov novinarstva FEJS Slovenija zdru`uje študente novinarstva s FDV-ja in drugih medijskih pa-nog. @e ve~ kot deset let izdajajo lasten ~asopis Klin, s ~imer omogo~ajo študentom nabiranje izkušenj s tiska-nim medijem. Povezani so s številnimi medijskimi hišami po Sloveniji, ki se obra~ajo nanje, ko iš~ejo kadre, kot mladinska sekcija pa so povezani tudi z Društvom no-vinarjev Slovenije. Vsako leto se trudijo organizirati ~im ve~ dogodkov na fakulteti, ki bi dopolnili in razširili zna-nje študentov novinarstva, pripravljajo novinarska bruco-vanja in se v ~im ve~jem številu udele`ujejo kongresov in skupš~in mednarodnega društva FEJS.»Vrhunec leta nastopi vsako leto aprila, ko se udele`imo kongresa evropske mre`e FEJS International, ki se vsako leto odvija v drugi dr`avi, jeseni pa se udele`imo general-ne skupš~ine FEJS-a, ki prav tako poteka v tujini.«
Kontakt: [email protected]
Zalo`ba FDV
Zalo`ba FDV izdaja znanstvena in strokovna dela s podro~ja pedagoške in raziskovalne dejavnosti fakultete ter u~benike in druga študijska gradiva. Znanstveni in strokovni nivo zalo`benega programa dosega z zavze-tim delom številnih urednikov in z neodvisnimi recen-zijskimi postopki.Letno v okviru 18 knji`nih zbirk izide pribli`no 30 no-vih knjig. Od leta 2009 poleg klasi~nih tiskanih knjig
Zalo`ba FDV izdaja tudi elektronske knjige. Trenutno je na voljo pribli`no 150 e-knjig.Celoten program zalo`be si lahko ogledate v spletni knjigarni, kjer lahko opravite tudi nakup knjig oziroma si nalo`ite prosto dostopne e-knjige. Svoj nakup pa lah-ko opravite tudi v pritli~ju trakta D, pri glavnem vhodu, kjer ima Zalo`ba FDV svojo knjigarno.
Kontakti:
Telefon: 01 58 05-147 01 58 05-146E-pošta:[email protected]
