Prof. d-r Milena Petrovska 4.pdf · osposoben za efikasna komunikacija so pacientite, {to treba da go nau~i ... {at vo pravec na modern-izirawe na nastavata po med-icina spored principite

Prof. d-r Milena Petrovska

3

Prof. d-r Milena Petrovska

LICENCIRAWETOLICENCIRAWETO

I MEDICINSKIOTI MEDICINSKIOT

FAKULTETFAKULTET

Skopje, 2004.

4

Licenciraweto i Medicinskiot fakultet

5

PPRREEDDGGOOVVOORR

Procesot na reformi i transformacija na

zdravstveniot sistem vo Republika

Makedonija, otpo~nat pred nekolku godini, se

u{te e vo tek so pogolemi ili pomali vidlivi

pokazateli za negovata celishodnost. Kaj dok-

torite toa sozdava ~uvstvo na nesigurnost,

nezadovolstvo so postoe~kata sostojba i

bezperspektivnost na profesijata vo vakvoto

op{testveno - ekonomsko milje. Verojatno,

vakvoto doìvuvawe na sopstvenata profesija

i kako subjekti koi direktno ja sproveduvaat

zdravstvenata dejnost, gi inhibira doktorite

poaktivno da u~estvuvaat vo site procesi kako

aktivni nositeli na reformite koi se nemi-

novni.

Zdravstveniot sistem na na{ata zemja

mora da pretrpi promeni zaradi ekonomskite

zakonitosti koi go diktiraat toa no, i zaradi

na{eto pribliùvawe kon standardite i kri-

teriumite na Evropskata unija.

Eden od najz-

na~ajnite segmenti

koj direktno ne

pribliùva do

evropskite stan-

dardi za medicin-

skata profesija e

procesot na

akreditacija na

doktorite. Tokmu

akreditacija na

doktorite i

osobeno nejzinata

implementacija

pretstavuvaat

najdirektna

mo`nost doktorite

preku svoite pro-

fesionalni i esnafski zdruènija aktivno da

u~estvuvaat vo kreiraweto na idninata na

profesijata.

SSTTRRAATTEEGGIIJJAA

Ministerstvoto za zdravstvo opredeli tim ~ija za-

da~a be{e da podgotvuvat "Strategija za akreditacija na

doktorite vo Republika Makedonija“ zaradi moderniza-

cija na medicinskata profesija vo Makedonija so koris-

tewe na kriteriumi i standardi od razvienite evropski

zemji. Lekarskata komora podgotvi i podzakonski akti

koi imaat za cel implementacija na ovaa Strategija.

Sepak, implementacijata na Strategija pretstavuva

dolg proces koj bara aktivnosti i solidna informira-

nost za sostojbite na site relevantni subjekti- Lekar-

skata komora, Medicinskiot fakultet, Makedonskoto

lekarsko dru{tvo i Ministerstvoto za zdravstvo.

Pritoa neophodna e direktna i konkretna aktivnost na

ovie strukturi za da se ovozmoì procesot na imple-

mentacijata Strategija, taa kone~no da stane realnost.

6

[[TTOO EE AAKKRREEDDIITTAACCIIJJAA??

Akreditacijata prestavuva proces koj vodi

kon formalno priznavawe na znaeweto,

ve{tinite i stavovite i pretstavuva osnova na

koja se izdavaat licencite za profesionalna

aktivnost na poedinci ili institucii. Ovoj

proces podrazbira ocenuvawe i sledewe na

rabotata ~ija krajna cel e zadovoluvawe na

potrebnite profesionalni standardi. Na toj

na~in akreditacijata pridonesuva za podobru-

vawe na kvalitetot na zdravstvenata za{tita

na pacientite, za za{tita na pacientite od

doktorite koi lo{o ja obavuvaat svojata pro-

fesija, no i za podobruvawe na statusot na

doktorite koi pokaùvaat kvalitet vo rabota-

ta.


7

ZZOO[[TTOO EE PPOOTTRREEBBNNAA AAKKRREEDDIITTAACCIIJJAATTAA??

Akreditacijata e proces koj treba da

obezbedi kontinuiran profesionalen razvoj na

doktorite i zadovoluvawe na minimalnite

standardi, odnosno, dobra medicinska prakti-

ka za obezbeduvawe na kompletna, sigurna,

eti~na i kvalitetna zdravstvena za{tita. Na

toj na~in pacientite, no i doktorite se

za{tituvaat od doktorite koi rabotat lo{o, so

{to se podiga i dignitetot na profesijata.

Indirektno, akreditacijata }e obezbedi povi-

soko nivo na medicinskata edukacija na site

nejzini stepeni, }e gi zajakne profesionalnite

zdruènija i organizacii, a so toa i }e go

podobri statusot na doktorite vo zaednicata.

Voveduvaweto na akreditacijata }e

obezbedi merliv, transparenten i objektiven

sistem na regulirawe i vrednuvawe na medi-

cinskata profesija. Principot "ocenuvaweto

go pottiknuva u~eweto" e od osobeno zna~ewe

za makedonskiot zdravstven sistem.Toj

obezbeduva dobri zdravstveni rabotnici koi

se rezultat na dobra edukacija, kvaliteten

obrazoven sistem i transparentna profesion-

alna procenka na stru~nite sposobnosti.

Pravoto da se prodolì so rabota vo istata

dejnost }e se zadrùva edinstveno preku sis-

temot na akreditacija i reakreditacija i pro-

cenka na kompetentnosta na doktorite.

Celta na sistemot na akreditacija e da se

pottikne profesionalniot razvoj na

zdravstvenite rabotnici, da se podobri

upravuvaweto so humanite resursi vo

zdravstvoto i da se podigne li~nata odgov-

ornost vo ispolnuvaweto na profesionalnite

obvrski. Toa neminovno vodi do podignuvawe

na standardite na zdravstvenite institucii za

dobra medicinska praksa.

8

AAKKRREEDDIITTAACCIIJJAA NNAA DDOOKKTTOORRIITTEE VVOO EEVVRROOPPAA……

Zemjite ~lenki na Evropskata unija kako i

onie koi se stremat da stanat nejzini ~lenki,

razvivaat sistem na bezbedna i kvalitetna

zdravstvena za{tita. êsto upotrebuvaniot

termin DOBRA LEKARSKA PRAKSA gi ozna~uva

standardite koi se o~ekuvaat od site doktori

i nivnata medicinska praktika. Ovoj termin ja

podrazbira ,pred se, stru~nata kompetentnost,

odrùvawe na kontinuitet vo visokite stan-

dardi na stru~noto rabotewe, vklu~uvawe vo

kontinuirana medicinska edukacija, profe-

sionalno odnesuvawe vo soglasnost so

eti~kite standardi na medicinskata profesija

i nenanesuvawe {teta vrz zdravjeto na pacien-

tite.

Na toj na~in zemjite od Evropskata unija

vospostavuvaat strogi i definirani standardi

vo medicinskata praktika i vo zdravstvenata

za{tita na pacientite.

Akreditacijata osven vo zemjite ~lenki na

Unijata se sproveduva i vo Balti~kite zemji,

Slovenija, Hrvatska itn.

Imperativ:

�� kvalitetot na dodiplomskata i postdiplomskata edukacija;

�� rabotata na doktorite pod nadzor vo tek na zadolìtelnataprakti~na lekarska obuka;

�� dozvola za samostojna rabota po zavr{uvaweto na postdiplom-skata edukacija i specijalizacija po primarna zdravstvena

za{tita ili druga specijalnost;

�� minimumot na traeweto na zadolìtelnata prakti~na lekarskaobuka i na site specijalizacii;

�� opis na rabotnite obvrski na doktorite od primarnatazdravstvena za{tita.


9

…… II VVOO MMAAKKEEDDOONNIIJJAA

Lekarskata komora na Republika Make-

donija aktivnosta za voveduvawe na akred-

itacijata na doktorite ja po~na pred pove}e od

10 godini. Uslovite za zakonsko vospostavu-

vawe i sproveduvawe na akreditacijata vo toa

vreme ne bea povolni, iako Lekarskata komora

izgotvi pravilnici za izdavawe na licenca za

rabota, za registar na doktorite i za kon-

tinuirana medicinska edukacija.

Momentno vo Makedonija ne postoi merliv

sistem i regulativa koi bi ne pribliìle do

evropskite standardi, a so toa bi ovozmoìle

prifa}awe na na{te diplomi i mo`nost dok-

torite od na{ata zemja bez preduslovi i

ograni~uvawe da rabotat vo stranstvo.

Analizite, pak pokaùvaat deka vo medi-

cinskata profesija vo Makedonija postoi

prekubrojnost na doktori, golem broj na

nevraboteni doktori, golem broj studenti na

Medicinskiot fakultet vo Skopje i se u{te

golem interes za studiite po medicina. Od

druga strana pak, potrebata od doktori e mnogu

ograni~ena.

10

NNIIVVOOAA NNAA AAKKRREEDDIITTAACCIIJJAA

Akreditacijata na doktori e neophodna i

}e se odviva na tri nivoa:

�� OSNOVNA LICENCA -licenca za rabota pod nadzor;

�� LICENCA ZA RABOTA -pravo na samostojna rabota;

�� RELICENCIRAWE

- REAKREDITACIJA,

obnovuvawe na licencata za rabota po

opredelen vremenski period.

PROMENA:PROMENA:� � na strukturata i organizacijata na prakti~nata obuka so cel da se podigne nivo-to na klini~kite ve{tini i nivoto na profesionalniot odnos na diplomiranite

doktori. Toa }e se postigne so aktivna rabota pod supervizija na edukatori i men-

tori koi }e bidat odgovorni za postignatiot progres na doktorot.

�� transformacija na stru~niot ispit taka {to toj }e gi proveruva teoretskite iprakti~nite znaewa na doktorite no i nivniot odnos kon pacientite, kolegite i

profesijata. Ispitot treba da bide objektiven, transparenten i realen.

I.. OOSSNNOOVVNNAA LLIICCEENNCCAA -- LLIICCEENNCCAA ZZAA RRAABBOOTTAA PPOODD NNAADDZZOORR

ZAVR[EN

MEDICINSKI

FAKULTET

PRAKTI^NA

OBUKA

POLO@EN

STRUÊN

ISPIT

OSNOVNA LICENCA


11

PROMENA:PROMENA:� � procesot na specijalisti~kata edukacija da se obavuva vo specijalno akrediti-rani ustanovi, pod rakovodstvo na mentori i li~ni edukatori koi aktivno }e go sle-

dat progresot na doktorot.

� � Procesot na edukacija treba da se bazira na metodot na u~ewe zasnovano nare{avawe na opredelen klini~ki problem. Vo tek na edukacijata treba da se usvoi i

metodot na samo -ocenuvawe i analiza na rezultatite od rabotata, kako i va`nosta

na razmenata na stru~nite mislewa pome|u kolegite.

� � specijalisti~kiot ispit treba da transparenten, objektiven i validen i da gioceni teoretskite znaewa, prakti~nite ve{tini i profesionalnite stavovi na kan-

didatot.

KRITERIUMI:KRITERIUMI:� � sertifikati za kontinuiran profesionalen razvoj od tesnata specijalnost;

� � reakreditacija na sekoi 7 godini.

III.. RREELLIICCEENNCCIIRRAAWWEE -- RREEAAKKRREEDDIITTAACCIIJJAAPRODOL@UVAWE NA VA@NOSTA NA LICENCATA

ZA SAMOSTOJNA RABOTA.

II.. LLIICCEENNCCAA ZZAA RRAABBOOTTAA -- PPRRAAVVOO NNAA SSAAMMOOSSTTOOJJNNAA RRAABBOOTTAA

OSNOVNA

LICENCA

POLO@EN

SPECIJALISTI^KI

ISPIT

LICENCA ZA RABOTA

KONTINUIRAN

PROFESIONALEN

RAZVOJ

RABOTA VO DEJNOSTA,

60% OD VALIDNOSTA NA

LICENCATA ZA RABOTA

RELICENCIRAWE

obnovuvawe na licencata za samostojna rabota

12


13

Sistemot na licencirawe i reli-

cencirawe na doktorite vo

Makedonija podrazbira promeni vo

pove}e sferi na doktorskata profe-

sija. Medicinskiot fakultet vo ovoj

proces go ima klu~noto mesto na

edukacija.

NNiivvooaattaa nnaa eedduukkaacciijjaa vvoo

kkooii ssee vvkklluu~~uuvvaa MMeeddiicciinn--

sskkiioott ffaakkuulltteett ssee::

� Dodiplomska edukacija na stu-dentite po medicina;

� Postdiplomska edukacija nadoktorite vo tekot na zadolìtelna-

ta prakti~na obuka (sta`), po koja

doktorot se steknuva so pravo da

polaga stru~en ispit, neophoden za

dobivawe na osnovna licenca, odnosno

pravo za rabota pod nadzor na doktor

so licenca za rabota;

� Specijalizacija vo nekoja medi-cinska oblast, za steknuvawe na

licenca za rabota.

14


15

DDOODDIIPPLLOOMMSSKKAAEEDDUUKKAACCIIJJAA

Medicinskiot fakultet zaedno so

drugite u~esnici vo procesot na

edukacijata, kako Makedonskoto

lekarsko dru{tvo, ima zada~a da go

podigne nivoto na medicinskata

edukacija vo Republika Makedonija i

da go koordinira procesot na

edukacija. Idnite doktori treba da gi

koristat sovremenite znaewa i

ve{tini, koi se temelat na novinite

vo medicinskite nauki i medicinskata

profesija.

Metodite na edukacija moraat da

se adaptiraat na novite medicinski

informacii. Doktorot treba da bide

osposoben za efikasna komunikacija

so pacientite, {to treba da go nau~i

vo tekot na studiite.

16

CCeellii nnaa ddooddppiilloommsskkaattaa

eedduukkaacciijjaa ssee ssttuuddeennttoott::

� da stekne zznnaaeewwaa ii rraazzbbii--

rraawwaa za zdravjeto i negovoto

unapreduvawe, bolestite, prevenci-

jata i terapijata

� da stekne zznnaaeewwaa ii uummeeee--

wwaa vo osnovnite medicinski

ve{tini, kako {to se zemawe anm-

neza, izveduvawe na fizikalen pre-

gled, procenka na mentalniot status,

interpretacija na naodite i sprove-

duvawe na nekoi osnovni medicinski

tehniki i postapki

� da stekne ooddnnooss kkoonn pprrooffee--

ssiijjaattaa so {to }e stremi kon

visokite standardi vo medicinska

praktika, vo tekot na griàta za

pacientite i populacijata, kako i kon

postojan sopstven profesionalen

razvoj


17

ZZaaddaa~~ii nnaa ddooddiipplloommsskkaattaa

nnaassttaavvaa ssee::

� vo odnos na zznnaaeewwaattaa:

nau~na osnova na medicinskite

postapki; razbirawe na

istraùva~kite metodi; sposobnost

za evaluacija na zabeleùvawata;

prepoznavawe i ispituvawe na prob-

lemite i re{avawe, prevencija i

tretman na bolestite, kaj site

vozrasni grupi na pacienti; vlijani-

eto na okolinata i socijalnata sred-

ina, zakonskata legislativa i

me|usebnite komunikacii na

poedinecot i op{testvoto kako i

organizacijata na zdravstvenata

grià;

� uummeeeewwaattaa vo primena na

osnovnite klini~ki metodi i postap-

ki;

� gradewe ssttaavvoovvii {to se

osnovni za prakti~nata medicina.

18

Promenite se odnesuvaat na vove-

duvawe na novi metodi i formi na

nastava, kako u~ewe preku ssoovvllaadduu--

vvaawwee nnaa ppoossttaavveennii pprroobblleemmii

(Problem based learning), vo odnos na

starite formi na u~ewe so

ssaammoossoovvllaadduuvvaawwee (Self directedlearning); iinntteerraakkttiivvnnaa nnaassttaa--

vvaa i nnaassttaavvaa vvoo mmaallii ggrruuppii

pove}e od klasi~nata nastava ex cate-dram; objektivna procenka na teoret-

skite znaewa, prakti~nite ve{tini,

komunikaciskite ve{tini i stavovite

kon profesijata, pacientite i kole-

gite preku specifi~ni formi na kkoonn--

ttiinnuuiirraannaa pprroocceennkkaa (formativeassesment) i zzaavvrr{{nnaa pprroocceennkkaa

nnaa zznnaaeewwaattaa (summative assesment).


19

Spored analizata na Evropskite

sistemi za dodiplomskata edukacija i

deklaraciite za harmonizacija na

medicinskata edukacija,

Medicinskiot fakultet ima zada~a da

izvr{i reforma i modernizacija na:

� KKuurriikkuulluummoott nnaa ssttuuddiiii

(nastavnite sodrìni i reìmot

na studirawe), da gi adaptira na

ona {to se o~ekuva od noviot dok-

tor da go znae i da umee da go

izvede pred da dojde na

zadolìtelna prakti~na obuka:

� so reducirawe na preopto-varena nastavata;

� interdisciplinarna sinteza,koordinacija i sinhronizacija

na katedrite.

� NNaassttaavvnniittee mmeettooddii,, so

forsirawe na studentite za

samostojno u~ewe, so informacii

za nau~niot metod i nau~noto

istraùvawe vo rabotata, i razvi-

tok na samokriti~nost;

� Procesot na oocceennuuvvaawwee..

20

PPrroommeenniittee vvoo ddooddiipplloomm--

sskkaattaa nnaassttaavvaa nnaa

MMeeddiicciinnsskkiioott ffaakkuulltteett ssee

vvrr{{aatt vvoo pprraavveecc nnaa mmooddeerrnn--

iizziirraawwee nnaa nnaassttaavvaattaa ppoo mmeedd--

iicciinnaa ssppoorreedd pprriinncciippiittee nnaa

☺☺ ran kontakt na studentot so

pacient;

☺☺ vospostavuvawe na principot na

sovladuvawe na medicinski prob-

lemi (Problem Based Learning);

☺☺ rabota vo mali grupi, kako i

promeni vo metodologijata na pro-

cenka na sovladanite znaewa i

ve{tini.


21

ZZAADDOOLL@@IITTEELLNNAAPPRRAAKKTTII^̂NNAA OOBBUUKKAA

Analizata na procesot na medi-

cinskata edukacija vo Republika

Makedonija pokaà nedostatok na

prakti~na obu~enost na diplomiran-

ite doktori. Toa e edna od pri~inite

zaradi koi medicinskata edukacija vo

na{ata zemja otstapuva i e nekompati-

bilna so evropskite standardi.

Prakti~na obuka pretstavuva

period vo koj diplomiraniot student

po medicina se transformira doktor

so mo`nost teoretskoto znaewe da go

nadopolni so razvivawe na prakti~ni

ve{tini i da razvie na pravilen stav

i odnos kon pacientot i profesijata

voop{to. Toa pretstavuva i podgotovka

na doktorot za specijalizacija vo

nekoja od medicinskite specijalnosti.

22

Programata na obuka e fokusirana

kon steknuvawe prakti~ni ve{tini i

stavovi kon pacientot i profesijata,

voop{to. Taa gi razviva site klini~ki

ve{tini, kako i sposobnosta za sinte-

tizirawe na informacii i postavu-

vawe na dijagnoza, kreirawe na plan

za dijagnosti~ko ispituvawe i plan za

lekuvawe. Seto ova treba da se vr{i

vrz principite na mmeeddiicciinnaattaa

bbaazziirraannaa nnaa ffaakkttii (EvidenceBased Medicine) i da obezbedi

prifa}awe na dolgotrajniot proces na

kkoonnttiinnuuiirraann pprrooffeessiioonnaalleenn

rraazzvvoojj ((KKPPRR))..

Od staàntot se o~ekuva da bide

vo blizok kontakt so pacientite i

aktivno da raboti pod nadzor, kako

del od stru~niot tim.


23

Vo tek na prakti~nata obuka

staàntot }e ima mmeennttoorr koj }e

bide angaìran da go sledi procesot

na obukata i da posreduva vo

re{avaweto na eventualnite proble-

mi. Nadzorot na rabotata vo tek na

prakti~nata obuka }e ja vr{at eedduukkaa--

ttoorrii preku direkten, blizok i pos-

tojan kontakt so staàntot.

Stru~niot ispit treba da go oceni

teoretskoto znaewe, klini~kite

ve{tini i stavovite na doktorot,

preku primena na pove}e razli~ni

objektivni i sovremeni metodi.

Uspe{noto zavr{uvawe na ispitot }e

zna~i zadovolitelno nivo na znaewe

i ve{tini za da moè da se stekne so

osnovna licenca, donosno so pravo za

rabota pod nadzor.

24

NNaa kkrraajjoott nnaa pprraakkttii~~nnaattaa

oobbuukkaa ddookkttoorroott ttrreebbaa ddaa

ppookkaaèe::

� svesnost za profesionalnataodgovornost;

� odnos kon pacientite, nivnitesemejstva i kolegite;

� svesnost za pravoto na pacien-tot na diskrecija, po~it, informira-

nost i pravo na izbor;

� svest za sopstvenite mo`nostii potrebata od timska rabota;

� sposobnost za prifa}awe napromeni i soobrazuvawe so neizves-

nosta.


25

SSPPEECCIIJJAALLIIZZAACCIIJJAA II SSUUBBSSPPEECCIIJJAA--LLIIZZAACCIIJJAA

Vo vrska so specijalizaciite po

site specijalnosti, Medicinskiot

fakultet e dolèn da gi podgotvi

planot i programite za specijalizaci-

ja po site specijalnosti

Planot i programata za sekoja

specijalizacija gi podgotvuva sood-

vetnata katedra na Medicinskiot

fakultet. Za sodrìnata na speci-

jaizaciite svoe mislewe davaat i

specijalisti~kite zdruènija pri

Makedonskoto lekarsko dru{tvo.

Specijalisti~kite turnusi treba

da se sproveduvaat na klinikite na

Mediciskiot fakultet, no isto taka i

vo zdravstvenite institutcii nadvor

od nego. Za da bide prifatena edna

institucija za edukacija na specijal-

izanti, treba da ispolnuva prostorni,

kadrovski i organizaciski uslovi za

edukacija na specijalizanti.

26

OODDDDEELL ZZAA EEDDUUKKAACCIIJJAA

Transformaciite na zdravstve-

niot sistem vo Makedonija podrazbi-

raat promeni i vo procesot na medi-

cinskata edukacija. Medicinskata

edukacija e dolgotraen proces koj go

vklu~uva i ocenuvaweto na profe-

sionalnite sposobnosti, kako del od

u~eweto. Neophodno e da se sogleda

va`nosta na ocenuvaweto vo podigawe

na kvalitetot na medicinskata pro-

fesija, kolegijalnite odnosi i

odnosot kon pacientite. Promenite vo

medicinskata edukacija i ocenuvawe-

to treba da bidat primarni, dokolku

se stremime da gi dostigneme i

zadrìme standardite na razvienite

evropski zemji. So ocenuvaweto se

obezbeduva dobar standard i kvalitet

vo profesijata, no toa e bez zna~ajno

dokolku toa ne e: vveerrooddoossttoojjnnoo,,

cceelliisshhooddnnoo,, ttrraannssppaarreennttnnoo ii

oobbjjeekkttiivvnnoo..


27

Zatoa e neophodno formirawe na

oddel koj }e bide specijaliziran za

medicinska edukacija i ocenuvawe.

Mestoto na vakov oddel e na

Medicinskiot fakultet.

Pritoa toj }e ima zada~a da

obezbedi:

� Kontrola na kvalitetot naedukacijata;

� Podigawe na profesionalnitestandardi na doktorite;

� Promena na javnoto mislewe zana{ite profesionalni standardi;

� Multidisciplinaren pristap voanalizata na edukativniot proces;

� Transparentnost i objektivnostvo ocenuvaweto na steknatite znaewa,

ve{tini i stavovi, so upotreba na

sovremena metodologija;

� Sozdavawe jadro na eksperti pomedicinska edukacija i ocenuvawe,

koi }e sorabotuvaat so Instituciite

koi se zadolèni da sproveduvaat

vakva dejnost.

Zada~ite na oddelot za edukacija:

� Sledewe, analiza i sovetuvaweza procesite na edukacija i ocenu-

28

vawe, kako na dodiplomskata taka i

na postiplomskata nastava;

� Organizirawe na rabotilnicivo vrska so sistemot na medicinskata

edukacija, za pro{iruvawe na infor-

maciite i prifa}awe na promentie vo

medicinskata edukacija;

� Gradewe na kriteriumi zaneophodnite i poèlnite karakteris-

tiki na licata koi }e se vklu~at vo

sistemot na edukacija;

� Promovirawe i po{irokaimplementacija na principot "medici-

na bazirana na nau~ni dokazi"

(Evidence Based Medicine) vo sekojd-

nevnata medicinska praktika;

� Voveduvawe na metodologijatana kriti~ka analiza na izvr{enata

rabota (Medical Audit) vo sekojdnevnata

medicinska praktika;

� Analiza na metodi za ocenu-vawe koi se koristat vo momentov, od

aspekt na transparentnost, objek-

tivnost, validnost i celishodnost;

� Predlagawe i promovirawe napromeni vo metodite za edukacija i

ocenuvawe;


29

Za osnovawe na Oddelot za

edukacija neophodni se:

� Kadar:

� Stru~waci: doktori i medi-cinski avtoriteti, so kvali-

fikacii za medicinska

edukacija, steknata i nadvor

na{ata zemja,

� Administrativen personal

� Prostorna lokacija naMedicinskiot fakultet

� Finansiskii sredstva zaodrùvawe na dejnosta adminis-

trativniot personal i oprema.

30


31

RREEZZIIMMEE

Pokraj postoe~kite strukturi na

Medicinskiot fakultet, koi se

zadolèni za sptoveduvawe na teo-

retskata, prakti~nata nastava i ispi-

tite za studentite, za da moè da

odgovori na zadolènijata vo proce-

sot na sovremenata medicinska

edukacija Medicinskiot fakultet

treba:

� da izvr{i reforma na nastavata,spored sovremenite kriteriumi za

medicinska edukacija

� da dava mislewa na planot i pro-gramata za prakti~na obuka na

doktorite

� da formira Edukativna edinicakoja }e se griì za analiza na pos-

toe~kite edukativni i ocenuva~ki

metodi i }e inicira voveduvawe

na novi metodi vo nastavnniot

proces

Treba da se spomene deka se

aùrirani i revidirani nastavnite

planovi i programi za postojnite

specijalnosti, pri {to e izvr{eno

uskladuvawe so programite koi se

primenuvaat vo zemjite na Evropskata

unija.

32


33

SSOODDRR@@IINNAA

PREDGOVOR 5

[to e akreditacija? 6

Zo{to e potrebna akreditacijata 7

Akreditacijata na doktorite

vo Evropa... 8

... i vo Makedonija 9

DODIPLOMSKA EDUKACIJA 15

ZADOL@ITELNA PRAKTI^NA OBUKA 21

SPECIJALIZACIJA

I SUBSPECIJALIZACIJA 25

ODDEL ZA EDUKACIJA 26

REZIME 31


34

EDICIJA

PROMOCIJA NA SISTEMOT

ZA AKREDITACIJA NA DOKTORITE

VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

PROF. D-R MILENA PETROVSKA

LICENCIRAWETO I

MEDICINSKIOT FAKULTET

Izdava~:

LEKARSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

I

FONDACIJA INSTITUT OTVORENO

OP[TESTVO

Za izdava~ite:

prof. d-r Aleksej Duma

i

prof. d-r Vladimir Mil~in

Urednik:

Josif Xo~kov

Lektor:

Sneàna Orlovi}-Stojanovi}

Grafi~ki urednik:

Boban Kozarov

Pe~ati:

Evropa 92

Tira`:

6000

Documents

Prof. d-r Milena Petrovska 4.pdf · osposoben za efikasna komunikacija so pacientite, {to treba da go nau~i ... {at vo pravec na modern-izirawe na nastavata po med-icina spored principite