PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAČUNALNIŠTVO: ITALIJA · vladata precejšna revščina in visoka ... znanosti, filozofij in umetnosti, imenovanih renesansa. Italija je domovina opere

PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAČUNALNIŠTVO: ITALIJA

- 1 -

Špela Slanič 7. r.

ITALIJA Projektna naloga iz predmeta Računalništvo

Mentor: Dani Sajtl

OŠ Voličina Sp. Voličina 82 2232 Voličina

Voličina 2006


- 2 -

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................3 ITALIJA ..................................................................................................................................4 GRIČEVJA, GOROVJA IN OGNJENIKI .........................................................................4 PREPAD MED SEVEROM IN JUGOM ...............................................................................4 PRIVLAČNOSTI ITALIJE ..................................................................................................5 Raznolikost kulture ................................................................................................................5 Nekaj podatkov o Italiji .......................................................................................................6 Članstvo v mednarodnih organizacijah ..............................................................................7 Benetke.....................................................................................................................................7 Zgodovina Benetk...................................................................................................................8

Nastanek ..............................................................................................................................8 Vzpon.....................................................................................................................................9 13. stoletje...........................................................................................................................9 14. stoletje...........................................................................................................................9 Vojne z Genovo.................................................................................................................. 10 Turki.................................................................................................................................... 10 16. stoletje......................................................................................................................... 10 Zaton ....................................................................................................................................11

Rim ........................................................................................................................................... 12 Zgodovina ............................................................................................................................... 12 Sicilija ..................................................................................................................................... 14

Geografija Sicilije............................................................................................................ 14 SAN MARINO ...................................................................................................................... 15 ZAKLJUČEK........................................................................................................................... 16 RAZLAGA POJMOV ............................................................................................................ 16 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 17

KAZALO SLIK in TABEL

Tabela 1: Splošne značilnosti Italije .................................................................................6 Slika 1: Italijanska zastava in grb......................................................................................6 Slika 3: Krilati lev svetega Marka na grbu Benetk.........................................................8 Tabela 2: Splošne značilnosti mesta Rim........................................................................ 12 Slika 4: Rim............................................................................................................................ 13 Slika 5: Lega dežele Sicilije ob Italiji............................................................................. 14 Slika 6: Satelitska slika Sicilije........................................................................................ 14 Slika 7: San Marino.............................................................................................................. 16 Slika 8: Zemljevid San Marina .......................................................................................... 16


- 3 -

UVOD

Pozdravljeni! Moje ime je Špela, predstavila vam bom Italijo. Za Italijo sem se odločila zato, ker so mi všeč države z bogato zgodovino in kulturo, dobra pa je tudi kulinarika. O starih Rimljanih smo se veliko že naučili pri predmetu zgodovina zato vam ne bom pisala istih stvari. Upam, da vas ne bom dolgočasila.


- 4 -

ITALIJA

Večina Italije se v obliki škornju podobnega Apeninskega polotoka razteza v Sredozemsko morje. Na severu meji s Francijo, Švico, Avstrijo in Slovenijo, znotraj njenega ozemlja pa sta tudi neodvisni državici San Marino in Vatikan. Na severu dežele je prostrano Padsko nižavje, prek katerega teče reka Pad, s 625 km najdaljša italijanska reka. Vzdolž zahodne obale se od Genove do Neaplja izmenjujejo obalne ravnice in hribovja. Obenem s Padskim nižavjem je tod najrodovitnejša prst, zato je značilna gosta poselitev.

GRIČEVJA, GOROVJA IN OGNJENIKI

Velik del Italije zavzemajo gričevja, hribovja in gorovja. Na severu se od Alp vzpenjajo slikoviti Dolomiti, ki so dobili ime po kamini dolomitu, ki sestavlja njihove vrhove. Na južni strani Alp je več velikih jezer, kot so Comsko, Gardsko in Veliko jezero (Lago Maggiore). Hidroelektrarne na hitro tekočih gorskih rekah zagotavljajo severni Italiji približno polovico potrebne elektrike. Po vzhodnem delu polotoka se skoraj po vsej njegovi dolžini od severozahoda proti jugovzhodu razprostirajo Apenini. Njihova gorska skupina Gran Sasso vzhodno od glavnega mesta Rim se vzpenja skoraj 3000 m visoko. Čez zahodno obalo do Sicilije poteka tektonska prelomnica z več dejavnimi ognjeniki, med katerimi sta tudi Etna na Siciliji in Vezuv pri Neaplju.

PREPAD MED SEVEROM IN JUGOM

Italija je razdeljena na 20 dežel, vendar geografi in ekonomisti razlikujejo v prvi vrsti severno in južno Italijo. Zlasti po 2. svetovni vojni je severni del postal industrijsko osrčje države. Med drugim tu izdelujejo kemikalije, železo in jeklo, električne aparate, tekstil, s tekočih trakov pa zapelje tudi več kot milijon avtomobilov na leto. V velikih industrijskih mestih, kot sta Milano in Torino, so velike korporacije, na primer Fiat in Olivetti. Severna Italija je eno najbolj razvitih območij v vsej Evropi, kar je v očitnem nasprotju z jugom države, kjer vladata precejšna revščina in visoka nezaposlenost. Tam na slabše rodovitnih zemljiščih s suho prstjo prevladujeta tradicionalno kmetijstvo in ob njem drobna industrija. Revščina je številne Italijane prisilila v selitev na sever. Približno dve tretjini italijanskega prebivalstva živita v mestih. V severni Italiji je tudi industrijski trikotnik (Milano, Torino, Genova).


- 5 -

PRIVLAČNOSTI ITALIJE

Italija je ena petih držav na svetu z največjim turističnim obiskom. Turiste privabljajo toplo sredozemsko podnebje, jezera in gore, zapuščina starega Rima in srednjeveških mast, pozimi pa tudi značilna smučarska središča. Leta 2001 je Italija gostila 41 milijonov turistov, ki so uživali v njeni bogati zgodovini, kulturi in kulinariki. Italijanska kuhinja je raznolika, vsebuje na stotine krajevnih jedi in več kot 50 vrst sirov. Italija je tudi druga največja pridelovalka vina na svetu. Več kot 100.000 zgodovinskih znamenitosti po vsej Italiji je zapuščina moči središča Rimskega imperija, po 14. stoletju pa zibelke novih razmišljanj v znanosti, filozofij in umetnosti, imenovanih renesansa. Italija je domovina opere in več deset vplivnih slikarjev, arhitektov, pisateljev in skladateljev; njena kultura je svetovno znana.

Raznolikost kulture

Italija je zagotovo ena od evropskih držav z najbolj impresivno zgodovino kulture in umetnosti. Leonardo Da Vinci, Michelangelo, Dante, Verdi, Raphaelo, Vivaldi.... so znameniti umetniki, katerih dela imajo številne občudovalce po vsem svetu.

To je samo še eden izmed dokazov, da je kulturno ustvarjanje hkrati univerzalno in raznoliko. Grška akropola nam prikazuje povsem drug svet in drug čas kot npr. znamenita slika Mone Lize, pa vendar obe stvaritvi navdušujeta množice po vsem svetu. Oboje je namreč edinstven prikaz mogočnosti človeškega uma in duha.

Tudi Evropska unija poskuša ohranjati takšne "spomenike" človeške ustvarjalnosti, čeprav se v svojem bistvu nagiba k združevanju, poenotenju. Zaveda se, da je kultura najpomembnejša za obstoj in identiteto narodov, združenih pod njenim okriljem. Zato si prizadeva ohranjati in spodbujati njihovo kulturno raznolikost, ne samo zaradi umetnosti, ampak tudi zaradi ohranjanja jezikov in običajev posameznih narodov.


- 6 -

Nekaj podatkov o Italiji

Prebivalstvo 57.700.000

Ozemlje 301.230 km²

Prestolnica Roma

Datum pristopa k EU 1958

Plačilno sredstvo Euro (€)

Uradni jezik Italjanščina

Narodna himna Fratelli d'Italia

Tabela 1: Splošne značilnosti Italije

Slika 1: Italijanska zastava in grb


- 7 -

Slika 2: Zemljevid Italije

V Italiji živita, poleg poznane skupnosti Slovencev, še dve skupnosti Slovanov: potomci rezijanskih Slovencev (od katerih je danes najbolj znana Silvana Paletti) in molizanski Slovani, potomci Hrvatov, ki so se preselili na današnje področje v 5. stoletju.

Članstvo v mednarodnih organizacijah

Italija je članica EU, NATO, OVSE, WEU, bila je ena od ustanovnih članic Evropske skupnosti za premog in jeklo. Italija sodeluje v koaliciji voljnih iz leta 2003.

Benetke

Benétke (italijansko Venezia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto). Svetovno znano obmorsko mesto kanalov in mostov se razteza prek številnih majhnih otokov v močvirni morski plitvini vzdolž severnega dela Jadranskega morja. Slana laguna obsega obalo od ustja rek Pada na jugu in Piave na severu. Mesto šteje okoli 318.000 prebivalcev.


- 8 -

Slika 3: Krilati lev svetega Marka na grbu Benetk

Zgodovina Benetk

Nastanek

Benetke so nastale v petem stoletju našega štetja, ko so prebivalci Akvileje zbežali pred barbarskimi plemeni Vizigotov, Ostrogotov, Langobardov in Hunov na močvirnate otočke lagune na severu Jadranskega morja. Ti ljudje so raje živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali sužnji. Najprej so živeli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v vaseh, ki so se združile v večje skupnosti in za zaščito zaprosile Raveno ter tako prišle pod posredno upravo Bizanca. Od leta 726, ko so Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval Orso Ipato, in ga imenovali dož, kar v njihovem dialektu1 pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Doži so vladali Benetkam naslednjih 1000 let. Imeli so stabilen politični sistem, ki je bil osnovan na nepreklicnih zakonih. Benetke so bile podložne bizantinskemu cesarju do 10. stoletja. Ko jim je grozila invazija s strani sina Svetega rimskega cesarstva, so se Benetke okoli leta 810 osamosvojile. Središče Benetk je bilo najprej na otočku Torcellu, kasneje pa se je središče naselbine preselilo na bolj odmaknjeno in malo višje otočje Rialto. Beneška republika je potrebovala nekakšen simbol, po katerem bi se razlikovala od svojih uradnih gospodarjev. V Benetkah je bila razširjena legenda, da je evangelist sv. Marko nekoč obiskal otoke v laguni in mu je angel povedal, da bo tam počivalo njegovo telo. Skupina beneških trgovcev se je odločila, da bo to napoved 1Od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja.


- 9 -

uresničila in je leta 828 na skrivaj prepeljala svetnikove ostanke iz Aleksandrije v Benetke. V ta namen je dal takratni dož sezidati novo baziliko zraven doževe palače. Tako so sv. Teodorja, ki je bil dotedanji beneški patron in ki jim ga je vsilil Konstantinopel, preprosto zamenjali s sv. Markom. V 9. stoletju, ko je bizantinska moč že počasi začela upadati, so Benetke pridobivale večjo avtonomijo, vendar pa so bile, vsaj na videz, še vedno pokorne Konstantinoplu.

Vzpon

Okoli leta 1000, ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z Bizancem izgnale Normane iz Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja, je bil Bizanc že tako oslabljen, da ni mogel več braniti svojih jadranskih kolonij, so te prišle pod zaščito Benetk. Benetke so povezovale Evropo z vzhodom, ne le v trgovini, temveč tudi v drugih dejavnostih, na primer prevažanje križarske vojske pri osvajanju Jeruzalema in Bizanca, kakor tudi pri lastnih osvajanjih Bizanca in Genove. Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. Ker so Benetke s trgovino zelo obogatele, je bilo treba moč nekaterih posameznikov, zlasti pa doža, zmanjšati, zato so leta 1172 ustanovili Veliki svet, v katerem je bilo skoraj 500 Benečanov. Ta sistem je uspešno deloval pri upravljanju Beneške republike. Od takrat naprej je doža volil Veliki svet. Dož je moral podpisati pogodbo (italijansko promissione; dobesedno obljuba), ki je bila na začetku le formalnost, sredi 13. stoletja pa je ta pogodba preprečevala, da bi dož finančno obogatel na račun svojega položaja, sprejemal darila in komuniciral z drugimi voditelji ne da bi o tem seznanil Veliki svet. V 14. stoletju je članstvo v Velikem svetu postalo stalno in dedno.

13. stoletje

V 13. stol. je papež pozval kristjane na 4. križarsko vojno, ki so se ji pridružile tudi Benetke in jo izkoristile za osvojitev Bizanca, mnogih pristanišč na grških otokih in cele Krete. Benetke so trgovsko obvladovale celo Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje in tako so jim vse trgovske ladje morale plačevati carino. Benetke niso bile fevdalna država. Njihova aristokracija so bile bogate trgovske družine, katerih člani so bili tudi kapitani beneških ladij.

14. stoletje

V 14. stoletju je bilo beneško trgovsko ladjevje zelo močno, čemur je pripomoglo tudi odkritje kompasa in krmila. Benečani so trgovali tako z vzhodom kot tudi s Flandrijo in Anglijo. Vendar pa s svojimi velikimi ladjami niso prevažali samo trgovskega blaga, temveč so iz črnomorskih pristanišč pripeljali tudi podgane, ki so prenašale kugo. Izbruhnila je epidemija kuge, ki je imela strahotne


- 10 -

posledice za Benetke. Na dan je umrlo tudi do 600 ljudi. Tovorne ladjice so po kanalih komaj uspevale odvažati mrtve. Umrlo je tri petine prebivalstva. Podobno je bilo tudi v Genovi, od koder se je ta strašna bolezen razširila po vsej Evropi.

Vojne z Genovo

V 13. stoletju, po 4. križarski vojni, je postala glavni trgovski tekmec Benetk Genova, ki je trgovala v Palestini, v pristaniščih Črnega morja in drugod po vzhodnem Sredozemlju. Kmalu je prišlo do vojne med obema mestoma in na začetku je Benetkam kazalo zelo slabo, tako da so bili po hudem porazu v Jadranskem morju prisiljeni podpisati mirovni sporazum, ki pa je bil le premor v dolgoletnem sporu. V 14. stoletju je njune spopade za kratek čas prekinila kuga. V tistem času so se Benetke spopadale tudi s Padovo, Madžari in Avstrijci ter izgubile vse svoje dalmatinske kolonije. Leta 1379 se je genovska flota pojavila tik pred beneško laguno. Genovski admiral Pietro Doria se je odločil, da bo Benetke izstradal, kar pa se je pokazalo za usodno napako, saj so Benetke tako pridobile na času, si zgradile dodatno obrambo in ladjevje ter dočakale vrnitev svoje sredozemske flote, s pomočjo katere so porazili Genovo. V 15. stoletju so Benetke ponovno postale uspešna trgovska velesila, Geneova pa je začela neslavno propadati.

Turki

Skozi stoletja so Benetke vzpostavile pravi imperij, ki je obsegal dalmatinsko obalo vse do Krete in Cipra, na severu do Alp in na zahodu do Milana. V času, ko so Turki zavzeli Konstantinopel (1453), so bile Benetke na vrhuncu svoje moči. Obvladovale so ozemlje od Gorice na vzhodu do Bergama na zahodu. Ponovno so zavzeli mnoge dalmatinske luke, v Sredozemlju pa so obvladovale številne grške otoke (tudi Kreto) in imele svoje baze tudi na kopnem v Grčiji. Odnosi s Turki, ki so širili svoje cesarstvo na vse strani, so bili dobri. Beneški ambasadorji so z zmagovitim sultanom Mehmetom II. celo sklenili trgovski sporazum. Vendar pa so Benečani turško nevarnost podcenjevali. Do leta 1470 so si Turki podjarmili celo Grčijo in so prodirali preko Balkana na zahod. Velik problem je predstavljala tudi zahodna neenotnost.

16. stoletje

V tistem času so se tudi drastično spremenile razmere, v katerih so do tedaj trgovali. Zaradi geografskih odkritij je zdaj trgovanje potekalo okoli Rta dobrega upanja in ne več s karavanami do sredozemskih pristanišč. V 16. stoletju so se Benetke borile za preživetje med veliko močnejšimi silami. Zopet so uporabile vso svojo diplomatsko spretnost kot že tolikokrat prej in pozneje.


- 11 -

Večkrat so predlagale, da bi se zahod združil v borbi proti Turkom, vendar so bile razlike med posameznimi zahodnimi državami prevelike, da bi do tega prišlo. Ko pa so Turki leta 1529 skoraj osvojili Dunaj in bili na tem, da zavzamejo Ciper, ki so mu do tedaj precej ponesrečeno vladale Benetke, sta se Benetkam le pridružila Vatikan in Španija ter velika flota pretežno beneških ladij je krenila proti Cipru. Tu pa so se zopet pokazala medsebojna nasprotja in tako so Ciper sramotno prepustili Turkom, ki so na vzhodnem delu otoka uprizorili tak barbarski pokol, da so se vse tri sile zopet združile in prisegle, da ne bodo prenehale, dokler Turki ne bodo dokončno premagani. Leta 1571 je njihova številna flota priplula do otoka Lepanto v Grčiji, kjer je bila zasidrana turška flota. Bitka pri Lepantu je prišla v zgodovino kot zadnja bitka galej na vesla in kot velika zmaga krščanskih sil. Benetke so hotele ta zmagoviti pohod nadaljevati, ostali dve sili pa ne. Ponovno so se tri flote zbrale skupaj naslednje leto, 1572, vendar tokrat niso dosegle nič. Ker so ugotovile, da ju ostali dve sili ne podpirata in da ni nikakršnega medsebojnega zaupanja, so Benetke poskušale doseči mir s Konstantinoplom. Pokazalo se je, da ta veličastna zmaga pri Lepantu na koncu ni prinesla nikakršnih oprijemljivih uspehov.

Zaton

Kljub izgubi moči in veliki konkurenci drugih mest, so bile Benetke v začetku 18. stoletja še vedno zelo bogate. Benečani so to bogastvo tudi znali uživati in so prirejali karnevale, igre na srečo, plese v maskah in podpirali umetnost. Francoska revolucija leta 1798 je povzročila, da so se evropske države združile proti Franciji in jo osamile, Benetke pa so tudi tu ostale nevtralne. Ko je Napoleon I. leta 1795 vkorakal v Italijo in zasledoval Avstrijce, so se mu Benečani hoteli na vsak način prikupiti, vendar jih je zaradi začasnega miru ponudil Avstriji. Leta 1797 je Napoleon zasedel Benetke brez boja, ker je Veliki svet izglasoval konec republike. Že leto kasneje pa so Benetke in večina Benečije, Istre in Dalmacije prešle v avstrijske roke. Leta 1805 je Napoleon vključil Benetke v svoje Italijansko kraljestvo za naslednjih 10 let. To je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Mesto so začeli obnavljati, po drugi strani pa so dobesedno izropali cerkve in samostane, iz katerih so odnesli premnoge umetnine. Leta 1815 so po dunajskem kongresu Benetke pripadle Avstriji. 1829 pa so postale svobodna luka, zgradili so jezove, da bi zaščitili mesto pred plimo, poglobili so nekatere kanale zaradi pomorskega prometa. Zgradili so tudi železniško progo do Milana, da so lahko prevažali blago v Italijo. Benečani Avstrijcev niso nikoli marali in so se jim leta 1848 v času uporov po vsej Evropi, tudi uprli. Ponovno so razglasili republiko, ki pa ni trajala dolgo. Avstrijci so 1848 zatrli upor Benečanov in ostali tam vse do leta 1866, ko so se Benetke združile z Italijo. V zadnjih desetletjih 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja se je v širših Benetkah (Mestre, Porto Marghera) začela širiti industrija in tudi promet


- 12 -

v tovornem pristanišču se je povečal. Zato so začeli širiti in poglabljati kanale. Zaradi začetka masovnega turizma so v središču mesta nekatere kanale spremenili v pešpoti. Leta 1922 pa se je začela mednarodna razstava umetnosti La Biennale, ki jo prirejajo še danes. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja pod oblastjo Mussolinija so Benetke povezali s kopnim s cestnim in železniškim mostom. Med drugo svetovno vojno so zavezniki bombardirali Marghero in Mestre, Benetke pa niso bile poškodovane.

Rim

Država: Italija

Dežela: Lacij (Lazio)

Površina: 1.285 km²

Število prebivalcev: 2,546,804 (2004)

Gostota prebivalstva: 1.945 prebivalcev/km²

Zemljepisna širina: 41° 54‘ severno

Zemljepisna dolžina: 12° 30‘ vzhodno

Nadmorska višina: 37 m

Poštne številke 00100 (standardna), od 00121 do 00199

Tel.omrežna skupina: 06

Upravna razdelitev: 22 mestnih četrti

Uradna spletna stran (ita.): http://www.comune.roma.it/

Tabela 2: Splošne značilnosti mesta Rim

Rím (italijansko Roma) je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim. Je eno izmed največjih mest v Evropi z približno dvema milijonoma in pol prebivalcev. Rim je znan tudi kot večno mesto (Città eterna). Razprostira se na bregovih reke Tibere in na okoliških sedmih gričih: Palatino, Aventino, Capitolino, Quirinale, Viminale, Esquilino in Celio. V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu Vatikan, dom papeža in sedež osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve.

Zgodovina

Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v 8. stoletju pr. n. št. Ampak tradicija


- 13 -

pripoveduje, da sta mesto ustanovlila brata Romul in Rem 21. aprila leta 753 pr. n. št. Tako je Romul postal prvi rimski kralj, kateremu je sledilo še šest monarhov, ki so bili verjetno vsi etruščanskega porekla. Zadnji izmed teh, Tarkvinij Ošabni, je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena Rimska republika (Repubblica Romana), katera je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št.

Med tem časom je Rim bil številne bitke, s katerimi je okupiral celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so Galci napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z vojnami proti različnim italskim ljudstvom, Galcem, Kartažanom in Makedoncem so Rimljani utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti Španiji in Makedoniji. V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z državljansko vojno in Špartakovim uporom. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z Julijem Cezarjem, ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do Sirije in Armenije.

Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka Rimskega imperija.

Slika 4: Rim


- 14 -

Sicilija

Slika 5: Lega dežele Sicilije ob Italiji

Sicílija (italijansko Sicilia) je s 25.700 km² največji ter s 5,1 milijona prebivalcev najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju. Upravno je Sicilija avtonomna dežela Italije.

Geografija Sicilije

Slika 6: Satelitska slika Sicilije

Ob vzhodni obali Siciliji, severno od Catanie, leži največji evropski ognjenik, Etna, ki je s 3323 m tudi najvišji vrh otoka. Sicilijo s severa obliva Tirensko morje, z vzhoda pa Jonsko. Na skrajni severovzhodni točki jo tri kilometre širok Mesinski preliv ločuje od Apeninskega polotoka, na jugozahodu pa 140 km širok Siciljski preliv od Afrike. Severno od Sicilije ležijo Liparski otoki, severozahodno otok Ustica, zahodno Egadski otoki, jugozahodno pa Pelagijski otoki.

Sicilija je od antike znana po svojem poljedelstvu: med značilnimi kulturnimi rastlinami so oljke in vinska trta. Rudnik v okraju Caltanissetta je v 19. stoletju postal pomemben vir žvepla; proizvodnja pa od 1950. dalje upada.


- 15 -

Italijansko ozemlje vključuje tudi Sicilijo, največji otok v Sredozemskem morju, ki ga od jugozahodnega konca celinskega dela Italije razdvaja Mesinski preliv. Večina Sicilije je planota na nadmorski višini od 200 do 500 m, nad katero se vzpenjajo višje gore n osamljenimi ognjeniškimi vrhovi. Med slednjimi je najbolj znana Etna, ki je s 3350 metri najvišji delujoči ognjenik v Evropi. Toplo sredozemsko podnebje omogoča gojenje agrumov, vinske trte in oljk, čeprav otok pogosto prizadene suša. Za gospodarstvo otoka je zelo pomembno ribištvo, saj je na Siciliji kar četrtina italijanskih ribiških plovil. Otok je tudi med vodilnimi svetovnimi proizvajalci žvepla, med drugimi naravnimi bogastvi pa sta pomembna še železova ruda in premog.

SAN MARINO

Tretja najmanjša država v Evropi je nastala v 4. stoletju in jo povsem obdaja ITALIJA. Glavni dohodek ji prinaša turizem. San Marino v Apeninih, sredi osrednjega dela Italije, je majhna državica, dolga vsega 14 km. Za njen pokrajinski videz je značilna vzpetina Monte Titano s tremi vrhovi in na njih trdnjavami imenovanimi la Rocca, la Cresta in Montale. Pokrajina se proti severovzhodu nežno spušča v ravnico Romanjo, jogozahod pa je gričevnat. Čez San Marino teče nekaj večjih rek denimo Ausa in Marano. Dežela je gosto naseljena, saj na kvadratnem kilometru v povprečju živi več kot 450 ljudi. Glavno mesto San Marino stoji na strmih pobočjih Monte Titana. V preteklosti sta bila gospodarsko pomembna predvsem kmetijstvo in lomljenje kamna v kamnolomih, danes pa tri petine dohodkov države zagotavlja turizem. Zaradi edinstvene lege in blagega podnebja jo obišče 2,5 milijona turistov na leto, med njimi je tri četrtine Italijanov, saj sta zelo priljubljena enodnevni nakupovalni in izletniški turizem. Za mnoge turiste je izhodišče za obisk italijansko obmorsko mesto Rimini, kjer je najbližje letališče. Desetino proračunskih sredstev pridobijo s prodajo poštnih znamk.


- 16 -

Slika 7: San Marino Slika 8: Zemljevid San Marina

V antiki je bila Italija središče velikega rimskega cesarstva. Zaton zahodnorimskega cesarstva (476) je prinesel tudi dolgotrajno izgubo politične enotnosti. Tuja oblast nemških cesarjev, Francozov in Habsburžanov je pustila svoj pečat do 19. stoletja ko se je Italija združila v enotno državo. S koncem fašizma 1945 se je začela integracija države na Zahod danes je zanjo značilno pestro dogajanje na tradicionalnem strankarskem prizorišču.

ZAKLJUČEK

To je vse! Upam, da ste se tudi kaj naučili. Mislim, da je bilo vse skupaj prikazano nazorno.

RAZLAGA POJMOV

• IMPERIJ: cesarstvo • TUJA OBLAST (nemčija): vlada vladar, ki ni (nemški) državljan • ŠPARTAKOV UPOR: upor kmetov v Rimu, v st. pr. Kr. • DOŽ: vladar v Benetkah • TRADICIONALNO KMETIJSTVO: kmetijstvo, ki je na tem delu Italije že

vrsto let • BARBARSKI POKOL: nekultiviran pokol • ANTIKA: obdobje stare grške in rimske kulture • ŽVEPLO: krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom • POLOTOK: del kopnega sveta, z dveh strani povezan s celino.


- 17 -

Stvarno kazalo

B barbarski pokol, 11

D dož, 8

I imperij, 5, 10, 13

P polotok, 4, 14

T tradicionalno kmetijstvo, 4 Tuja oblast, 16

VIRI IN LITERATURA

KNJIŽNI VIRI: • Knjiga za vedoželjne: svetovne geografija • Evropa: Naša preteklost in sedanjost / Martina Boden; (prevajalka Marija

Javornik; slovensko izdajo dopolnili Dušan Mlacović… ; fotografije in reprodukcije arhiv MKZ).- Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004

INTERNET: • http://www.supertravelnet.com/map/1/184_0_4.jpg • http://www.eu.int/comm/justice_home/ejn/homepage/homepage_ita_sl.htm

Documents

PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAČUNALNIŠTVO: ITALIJA · vladata precejšna revščina in visoka ... znanosti, filozofij in umetnosti, imenovanih renesansa. Italija je domovina opere