PROJEKTNO VODENJE IN PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA EU …dk.fis.unm.si/mag/MAG_2010_Janja_Kocevar.pdf · »Projektno vodenje lahko zato definiramo kot umetnost in znanost za specifično

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

MAGISTRSKA NALOGA

PROJEKTNO VODENJE IN PRIDOBIVANJE

SREDSTEV ZA EU PROJEKTE

Mentor: red. prof. dr. PETER ŠUHEL

Novo mesto, maj 2010 JANJA KOČEVAR

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Janja Kočevar, študentka FIŠ Novo mesto v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam:

da sem magistrsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v

magistrski nalogi,

da dovoljujem objavo magistrske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na

spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjiţnici FIŠ (obkroţi svojo odločitev):

takoj

po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru,

ne dovoljujem objave na spletni strani oz. v elektronski knjiţnici FIŠ zaradi

prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.

da je magistrska naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki identična tiskani verziji,

da je magistrska naloga lektorirana.

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Petru Šuhlu za nasvete in pomoč pri izdelavi magistrske

naloge.

Naj se na koncu zahvalim še vsem drugim, ki so mi pomagali, predvsem pa staršem in sestri.

Hvala vsem!

POVZETEK

Ta magistrska naloga prikazuje v prvi vrsti pomen in vlogo projektnega vodenja pri

pridobivanju sredstev za Evropske projekte. Istočasno pa nudi bodočim prijaviteljem, kateri

ţelijo s svojimi projekti kandidirati za sredstva EU, celovit vpogled v ta proces. Tako so v

prvem delu magistrske naloge predstavljeni osnovni pojmi projektnega vodenja, ki so povzeti

iz strokovne literature različnih avtorjev. Temu sledi poglavje o Evropskih sredstvih, s

katerimi naj bi zagotavljali dosego ciljev kohezijske politike v EU. V četrtem poglavju so

predstavljeni programi Skupnosti in navedeni upravičenci do teh sredstev. V nadaljevanju

sledi opis razpisnih postopkov ter način prijave predloga projekta na te razpise. Na kraju so

prikazani potrebni formularji za konkreten razpis.V zaključku naloge so navedene ugotovitve,

do katerih smo prišli med pripravo tega dela. Kot priloga je podan praktičen primer

izpolnjenih obrazcev javnega razpisa »Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske

projekte«.

KLJUČNE BESEDE: projekt, projektno vodenje, projektna organizacija, projektni procesi,

konzorcij, skladi EU, nepovratna sredstva, programi EU.

ABSTRACT

This master thesis presents primarily the importance and the role of project management in

raising funds for the European projects. At the same time it offers to prospective applicants,

who want to candidate with their own projects for EU funds, a comprehensive insight into this

process. So, in the first part of the master thesis are presented the basic concepts of project

management, which are summarized from the literature by various authors. This is followed

by a chapter about the European funds, which are intended to ensure achievement of the

objectives of cohesion policy in the EU. In the fourth chapter are presented the Community

programs and indicated the beneficiaries of these funds. The following is a description of the

tender procedures and the method of application made to these calls. On-site are shown the

necessary forms for a concrete call. In conclusion of the thesis are stated the findings, to

which we got during the preparation of this work. As annex is provided a practical example of

filled out forms of invitation »Direct incentives for joint development and investment

projects«.

KEY WORDS: project, project management, project organisation, project processes,

consortium, EU funds, grants, EU programs.

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 PROJEKTNO VODENJE ................................................................................................... 2

2.1 Osnovni pojmi .............................................................................................................. 2

2.1.1 Projekt ................................................................................................................... 2

2.1.2 Projektno vodenje .................................................................................................. 3

2.1.3 Projektna organizacija .......................................................................................... 4

2.1.4 Projektna metodika ................................................................................................ 4

2.1.5 Projektni ciklus evropskih projektov ...................................................................... 5

2.1.6 Zagon projekta ...................................................................................................... 6

2.1.7 Prijava projekta ..................................................................................................... 7

2.1.8 Pomen projektnega vodenja evropskih projektov ................................................... 8

2.2 Načrtovanje projekta .................................................................................................... 8

2.2.1 Struktura projekta .................................................................................................. 8

2.2.2 Mrežna analiza ...................................................................................................... 9

2.2.3 Kritična pot ......................................................................................................... 10

2.2.4 Načrtovanje projektnih virov ............................................................................... 10

2.2.5 Terminsko načrtovanje in upravljanje - Gantogram ............................................. 11

2.2.6 Format projektnega plana ................................................................................... 11

2.3 Elementi in veščine projektnega vodenja .................................................................... 12

2.3.1 Integracijsko vodenje in upravljanje .................................................................... 12

2.3.2 Upravljanje vsebine in obsega ter nadzor nad njima ............................................ 12

2.3.3 Upravljanje časa ................................................................................................. 13

2.3.4 Upravljanje stroškov ............................................................................................ 13

2.3.5 Upravljanje kakovosti .......................................................................................... 13

2.3.6 Upravljanje človeških virov ................................................................................. 14

2.3.7 Vodenje komunikacije .......................................................................................... 14

2.3.8 Upravljanje tveganj in nadzor nad njimi .............................................................. 15

2.3.9 Upravljanje oskrbovanja in naročil ..................................................................... 16

3 EVROPSKA SREDSTVA ZA PROJEKTE ...................................................................... 17

3.1 Predstavitev Evropske unije (EU) .............................................................................. 17

3.2 Cilji kohezijske politike v novi finančni perspektivi 2007-2013 .................................. 19

3.3 Viri sredstev EU ......................................................................................................... 21

3.3.1 Strukturni skladi .................................................................................................. 22

3.3.2 Kohezijski sklad ................................................................................................... 22

3.3.3 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ........................................................ 22

3.3.4 Evropski sklad za ribištvo .................................................................................... 24

3.3.5 7. Okvirni program za raziskave ( 7. OP ) ............................................................ 25

4 NAČINI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ........................................................................... 31

4.1 Centralizirani programi Skupnosti .............................................................................. 32

4.1.1 Sedmi okvirni program ( 7.OP ) ........................................................................... 32

4.1.2 CIP- Program za konkurenčnost in inovativnost .................................................. 35

4.1.3 COST – Evropski program znanstvenih in tehničnih raziskav............................... 36

4.1.4 Program vseživljensko učenje .............................................................................. 36

4.1.5 MEDIA 2007 ....................................................................................................... 36

4.2 Decentralizirani programi Skupnosti........................................................................... 37

4.2.1 Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR ) - financira: ..................................... 38

4.2.2 Evropski socialni sklad (ESS ) - financira: ........................................................... 38

4.2.3 Kohezijski sklad – financira: ................................................................................ 38

4.2.4 Evropsko teritorialno sodelovanje ....................................................................... 42

4.2.5 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ........................................................ 43

4.2.6 Evropski sklad za ribištvo .................................................................................... 48

5 URADNI PRISTOP IN FORMULARJI ............................................................................ 50

5.1 Postopek pridobivanja sredstev za EU projekte .......................................................... 51

5.2 Postopek razpisa ......................................................................................................... 52

5.2.1 Faza predprijave ................................................................................................. 52

5.2.2 Faza prijave ........................................................................................................ 52

5.3 Izvajanje projekta ....................................................................................................... 54

5.4 Najpogostejše napake pri oddajanju razpisne dokumentacije ...................................... 55

5.5 Predstavitev razpisov .................................................................................................. 56

5.5.1 Slovenski razpisi ................................................................................................. 56

5.5.2 Tuji razpisi .......................................................................................................... 56

5.6 Formularji in obrazci .................................................................................................. 57

5.6.1 Obrazec predprijave predloga projekta ............................................................... 58

5.6.2 Obrazci za prijavo predloga projekta .................................................................. 59

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 74

7 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 76

PRILOGE

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Slikovna definicija projekta .................................................................................... 2

Slika 2.2: Cilji, ki vplivajo na projekt ..................................................................................... 3

Slika 2.3: Funkcije običajnega projektnega vodenja – levo in funkcije projektnega ……

……..vodenja informacijsko –tehnoloških projektov – desno ......................................... 4

Slika 2.4: Zgradba projektne metodike .................................................................................. 5

Slika 2.5: Faze projektnega ciklusa ........................................................................................ 6

Slika 2.6: Strukturirana členitev dela ...................................................................................... 8

Slika 2.7: Grafični prikaz strukturirane členitve dela .............................................................. 9

Slika 2.8: Mreţni diagram .................................................................................................... 10

Slika 2.9: Gantogram ........................................................................................................... 11

Slika 2.10: Model vodenja tveganj ....................................................................................... 16

Slika 2.11: Upravljanje oskrbovanja ..................................................................................... 16

Slika 3.1: Nacionalni strateški načrt razvoja podeţelja 2007-2013 ........................................ 23

Slika 3.2: Struktura 7.OP...................................................................................................... 27

Slika 3.3: Okvirna razčlenitev 7.OP ( v milijonih evrih ) ...................................................... 28

Slika 3.4: Delitev sredstev znotraj programa Sodelovanje (v milijonih evrov ) ..................... 28

Slika 4.1: Viri financiranja ................................................................................................... 37

Slika 4.2: Institucije vključene v upravljanje, nadzor in izvajanje kohezijske politike ........... 43

Slika 5.1: Postopek prijave projekta ..................................................................................... 55

Slika 5.2.: Obrazec za predprijavo predloga projekta (Pre-proposal check form) .................. 58

Slika 5.3: Obrazci, ki sodijo v del A ..................................................................................... 60

KAZALO TABEL

Tabela 3.1 : Cilji kohezijske politike EU .............................................................................. 20

Tabela 3.2: Finančna sredstva za razvoj podeţelja ................................................................ 24

Tabela 3.3: Razpoloţljiva sredstva EU za obdobje 2007 - 2013 ............................................ 29

Tabela 4.1: Finančna sredstva po posameznih področjih....................................................... 33

Tabela 4.2: Financiranje in izvajanje OP KRRP ................................................................... 40

Tabela 4.3: Viri financiranja po razvojnih prioritetah ........................................................... 41

Tabela 4.4: Izravnalna plačila na hektar ............................................................................... 46

Tabela 4.5: Najvišji zneski izplačil na hektar zemljišč upravičenca ...................................... 47

Tabela 5.1: Seznam udeleţencev .......................................................................................... 68

Tabela 5.2: Seznam delovnih sklopov .................................................................................. 69

Tabela 5.3: Seznam rezultatov.............................................................................................. 69

Tabela 5.4: Seznam mejnikov .............................................................................................. 70

Tabela 5.5: Delovni sklopi ................................................................................................... 70

Tabela 5.6: Tabela povzetka ................................................................................................. 71

Tabela 5.7: Tabela etičnih vprašanj ...................................................................................... 73

1

1 UVOD

Evropa in tudi ostali del sveta se na takšen ali drugačen način spopada z nastalo gospodarsko

krizo. Učinki recesije se poznajo v vseh sferah, tako v gospodarstvu kot v javnih institucijah

in lokalnih skupnostih. Ob tem procesu se namreč ustvarja veriga ekonomskih učinkov, ki

povzroča upočasnitev celotnega gospodarstva. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja veliko

podjetij in drugih akterjev opusti aktivnosti, kot so načrtovanje, raziskovanje in vlaganje v

razvoj novih izdelkov in storitev. Posledica tega je zmanjševanje obsega svoje dejavnosti, kar

vodi v nekonkurenčnost in postopoma v nelikvidnost. To pa ima za posledico negativen vpliv

na celotno dogajanje v neki druţbi.

Se pa v takih razmerah najdejo tudi izjeme, ki poskušajo takšno situacijo obrniti sebi v prid.

Iščejo nove pristope ter ideje za zanimive projekte. Za vsako stvar in nov zagon pa je

potreben denar. Kje ga dobiti? Ker sam ne pade z neba, se je potrebno zanj potruditi in ga

nekje najti. V nastali situaciji banke nerade kreditirajo, če pa ţe, so to ponavadi zelo neugodni

pogoji.

V takih primerih se je pametno spomniti na finančna sredstva, ki jih ponuja EU za različne

programe in z njimi povezane projekte. Povsod lahko slišimo in preberemo veliko stvari na to

temo, vendar je informacij toliko, da smo v dilemi, kje začeti. Pojavljajo se sicer kot gobe po

deţju različne agencije in ustanove, ki prirejajo tečaje glede postopkov pridobivanja teh

sredstev, vendar se začetnik zelo teţko znajde v vsej tej poplavi informacij. Morda je bolje, da

se obrne na ustanovo, ki ponuja celovito rešitev postopka prijave, se pa vseeno poraja

vprašanje glede višine stroškov in nenazadnje tudi uspešne realizacije celotnega projekta.

Zavedati se moramo, da gre tu za zajeten zalogaj in da je v našem okolju malo strokovnjakov,

ki bi imeli za seboj potrebne reference iz tega področja. Ker se nihče ne rodi takšen, da bi vse

znal, pomeni, da so se morali tudi ti strokovnjaki nekoč tega naučiti. Zakaj se ne bi tudi mi?

Iz navedenih razlogov sem se odločila raziskati in predstaviti temo pridobivanja finančnih

sredstev iz skladov EU.

Tako je cilj tega magistrskega dela narediti celovit vpogled nad zgoraj omenjeno tematiko, se

pravi vpogled v strukturo EU skladov in načine črpanja sredstev, s poudarkom na

pomembnosti projektnega vodenja pri teh aktivnostih.

2

2 PROJEKTNO VODENJE

2.1 Osnovni pojmi

2.1.1 Projekt

Avtorji projekt različno definirajo, ker je vsebina definicij podobna, navajam le eno izmed

njih.»Projekt je definiran kot enkraten – edinstven in časovno omejen napor za izvedbo

določene naloge in dobave, usmerjene na specifične zahteve učinkovitosti, ki jih je podala

stranka.« (Šuhel in ostali, 2009:48)

O projektu govorimo, ko gre za enkratno opravilo z novimi vidiki in ima jasno zastavljene

cilje, opredeljen stroškovni plan in je terminsko omejen. V primeru, ko gre za rutinsko

opravilo brez časovne omejitve ne govorimo o projektu. (Štern in Kobal, 2)

Slika 2.1: Slikovna definicija projekta

Vir: Štern in Kobal, 2.

Pri projektu moramo natančno določiti ţeleni produkt, oziroma rezultat projekta in cilje

projekta. Slika 2.2. prikazuje tri vrste ciljev, ki odločilno vplivajo na projekt in sicer:

stvarni cilj - proizvod ali storitev, ki nam ob koncu projekta prinese korist

terminski cilj - projekt moramo končati v zastavljenem času

3

stroškovni cilj - za opredelitev in nadziranje stroškov projekta

(Štern in Kobal, 2)

Slika 2.2: Cilji, ki vplivajo na projekt


2.1.2 Projektno vodenje

Projektno vodenje je poseben pristop k vodenju izvajanja projekta. Tradicionalno

vodenje obsega planiranje, organizacijo, in kontrolo procesa. Vodenje vključuje

vse omenjene funkcionalnosti in doda še pobudo za začetek in končanje projekta

ali faze projekta. Slika 2.3 prikazuje tradicionalno projektno vodenje in projektno

vodenje informacijsko-tehnoloških projektov. Pri tradicionalnem projektnem

vodenju sta nadzor in izvedba naloga notranjega merjenja, ki ga izvaja izvajalec

projekta. Vodenje informacijsko-tehnološkega projekta pa je odvisno tudi od

zunanjih vplivov, kot sta inicializacija in omejitve. Inicializacija je postopek, ki

omogoča sprotno sodelovanje z odjemalcem, medtem ko so omejitve predmet

tehnologije, virov in podpore. (Šuhel in ostali, 2009:50)

»Projektno vodenje lahko zato definiramo kot umetnost in znanost za specifično določeno

planiranje glede na predhodno izdelan finančni plan, definiran obseg zahtev in učinkovitosti,

ki jih poda stranka vključno z viri, ki jih imamo na razpolago.« (Šuhel in ostali, 2009:51)

4

Slika 2.3: Funkcije običajnega projektnega vodenja – levo in funkcije projektnega vodenja

informacijsko –tehnoloških projektov – desno

Vir: Šuhel in ostali, 2009:51.

Vodenje evropskih projektov se nekoliko razlikuje od vodenja drugih projektov, ker ima

evropski projekt mednarodni tim oziroma konzorcij, ki ga sestavljajo člani različnih socialnih

okolij, zato je pomembno pravilno oblikovati in voditi takšno skupino.

2.1.3 Projektna organizacija

Projektna organizacija označuje organizacijsko strukturo za vodenje in izvajanje projekta v

okviru obstoječe organizacije podjetja ali drugega sistema. Namen projektne organizacije je

kombiniranje zadostnih zmogljivosti; ljudi, materiala, opreme in stroškov, ki jih zahteva

izvedba projekta, da bi uspešno dosegli njegov cilj.

Poznamo štiri oblike organizacije projekta:

individualna ali posamična struktura organizacije

funkcionalna struktura organizacije

matrična struktura organizacije

projektna struktura organizacije

(Šuhel in ostali, 2009:113-115)

2.1.4 Projektna metodika

Nakazuje kako bo projektni ciklus evropskega projekta izpeljan ter natančno opisuje vodenje

in izvajanje projekta. Iz slike 2.4 je razvidno, da je projektna metodika sestavljena iz procesa

projektnega vodenja – projektnega ciklusa; uvajanje, načrtovanje, izvajanje in nadzor nad

5

projektom, ki usmerja vodenje projekta in iz faznega modela; z opredelitvijo faz za doseganje

zastavljenega rezultata projekta, ki določa način izvajanja projekta.


Slika 2.4: Zgradba projektne metodike


2.1.5 Projektni ciklus evropskih projektov

Projektni ciklus prikazuje faze projekta, s katerimi udeleţenci spremljajo dogajanje v projektu

Različni avtorji navajajo različno število faz projektnega ciklusa. Osredotočila se bom na

Bena Šterna, Praktične osnove projektnega vodenja evropskih projektov, kjer opisuje šest faz

projektnega ciklusa, kot je prikazano na sliki 2.5:

Programiranje: Preučimo situacijo in moţnosti sodelovanja s potencialnimi partnerji

ter opredelimo probleme, ki jih ţelimo rešiti.

Ugotavljanje: Pridobivajo se zamisli, oziroma ideje v zvezi s projektom, zaradi česar

se je treba posvetovati z udeleţenci in analizirati teţave, s katerimi se bodo spopadali.

Ideje razvrstimo po pomembnosti in določimo, katere bodo upoštevane v naslednji

fazi.

6

Oblikovanje: Razvijemo ideje iz prejšnje faze, katere nato preoblikujemo v

operacijske načrte. V tej fazi sodelujejo vsi udeleţenci na konzorciju in presodijo ali je

projekt izvedljiv in bo prinesel koristi. Na tej podlagi presodijo in odločijo o prošnji za

sofinanciranje projekta.

Financiranje: Evropska komisija, oziroma njeni ustrezni organi, ocenijo projektno

prijavo in odločijo o financiranju projekta. Udeleţenci projekta se z Evropsko

komisijo dogovorijo za pravila izvajanja, ki jih nato zapišejo v pogodbo, ki je pravni

temelj projekta.

Izvajanje: Nadzor upoštevanja projektnega načrta nam pove ali se projekt izvaja v

skladu z načrtovanimi aktivnostmi. V primeru nepravilnega izvajanja se uvedejo

korektivni ukrepi.

Evalvacija: Naročnik in izvajalec ocenita projekt ter ovrednotita rezultate projekta, s

pomočjo katerih ugotovita ali so bili cilji doseţeni.


Slika 2.5: Faze projektnega ciklusa


2.1.6 Zagon projekta

Je proces, ki se odvija od odločitve, da pričnemo s projektom, pa do začetka izvajanja

projekta.

7

Preden začnemo z izvajanjem projekta, moramo opredeliti naslednje elemente:

naročnika projekta, uporabnika rezultatov ter podjetje ali institucijo, ki bo projekt

financirala ali sofinancirala,

projektnega vodjo,

vsebino projekta,

cilje projekta,

omejitve in tveganja in

projektni plan.

Za zagon projekta je treba imeti pregled nad fazami projekta od naročila in razumevanja

ciljev projekta, do skladno razporejenih in opredeljenih aktivnosti ter načrtovanega nadzora.


2.1.7 Prijava projekta

Prijava je dokument, kateri vsebuje informacije, ki so nastale v času priprave na projekt. Te

informacije, kot so cilji, mejniki, terminski, kadrovski in finančni viri, itd., so pomembne, ker

bo na njihovi podlagi ocenjena ustreznost projekta.

Ko pišemo prijavo za evropski ali drug projekt, moramo paziti, da bo vsebovala vse potrebne

zahteve, ki so navedene v razpisni dokumentaciji, med katerimi so:

opis ideje, ki je privedla do zahteve za projekt

opis ciljev projekta

podrobne aktivnosti, zbrane v delovnem programu in delovnih sklopih

mejniki projekta

izdelki in poročila po posameznih fazah

izbiro tehnične rešitve

oceno rabe virov

terminski potek, npr. gantogram, pričetek in zaključek projekta

ocena stroškov

prikaz ekonomske upravičenosti projekta

obvladovanje tveganj in

nadzor kakovosti


8

2.1.8 Pomen projektnega vodenja evropskih projektov

Evropske projekte brez instrumentov projektnega vodenja ne moremo izvajati zaradi:

- naročnikov, ker ţelijo imeti nadzor nad porabo sredstev

- številnosti sodelujočih v okviru projektnega konzorcija

- mednarodnih projektov, ki zahtevajo poenoteno projektno metodologijo

- notranjega upravljanja virov; finančnih, terminskih in kadrovskih)

- nadzora nad doseganjem zastavljenih ciljev

Za Evropsko komisijo, oziroma ocenjevalce projektnih predlogov, je pomembno načrtovano

vodenje predlaganega projekta. Planiranje projektnega vodenja, mora biti dosledno izvedeno,

ker predstavlja del priprave za prijavo projekta na evropski razpis. (Štern in Kobal, 10)

2.2 Načrtovanje projekta

2.2.1 Struktura projekta

Struktura obravnava aktivnosti in naloge ţivljenjskega cikla projekta in soodvisnost

posameznih aktivnosti in nalog znotraj njega. Za prikaz strukture projekta uporabljamo orodja

projektnega vodenja, kot je strukturirana členitev dela, ki je način dekompozicije – členitve

projekta v njegove komponente, kot so strojna oprema, programska oprema, komunikacijsko

omreţje, dokumentacija, izvajanje, testiranje, implementacija, instalacija in vzdrţevanje.

Strukturirana členitev dela prikazuje naloge, faze in podrobnosti, ki jih moramo opraviti za

dokončanje projekta. Strukturirano členitev dela lahko podamo na dva načina:

- opisna oblika

Posamezne naloge so oštevilčene po ravneh in kompoziciji v niţje nivoje, kot je prikazano na

sliki 2.6.

Slika 2.6: Strukturirana členitev dela


9

- grafična oblika

Grafično obliko prikazuje slika 2.7 in je primerna za vizualne predstavitve. Ni primerna za

večplastne in zapletene projekte, ker postane preobseţna.

(Šuhel in ostali, 2009: 52-53)

Slika 2.7: Grafični prikaz strukturirane členitve dela


Oba načina strukturirane členitve dela temeljita na nivojih, ki opisujejo naslednje:

- Prvi nivo: ime projekta ali številka pogodbe.

- Drugi nivo: seznam rezultatov – produktov projekta.

- Tretji nivo: produkt je dodatno razčlenjen na naloge - opravila, ki so potrebne za

njegovo izvedbo.

- Četrti nivo: naloga se dodatno razčleni na podnaloge.

Proces členitve je navadno razvit do tretjega ali četrtega nivoja in se konča, ko lahko

opredelimo obseg dela in finančni obseg posamezni aktivnosti ter, ko lahko aktivnosti

poveţemo z izvajalcem.

(Štern in Kobal, 10; Šuhel in ostali, 2009: 54)

2.2.2 Mrežna analiza

Mreţni diagram prikazuje medsebojno odvisnost in sosledje nalog ter kritično pot. Na sliki

2.8 je grafično prikazan mreţni diagram. Izdelavo mreţnega diagrama pričnemo, ko so

10

opredeljene naloge, njihovo zaporedje in čas trajanja naloge. Črke v diagramu označujejo

posamezno nalogo, številke pod njimi pa pomenijo trajanje posamezne naloge. Številke v

kotih posameznega kvadrata pa pomenijo naslednje:

- ES – zgodnji začetek trajanja naloge

- EF – zgodnji konec trajanja naloge

- LS – kasni začetek trajanja naloge

- LF – kasni konec trajanja naloge


Slika 2.8: Mreţni diagram


2.2.3 Kritična pot

Kritična pot, kot je debelo označeno na sliki 2.8, je najkrajša pot za izvedbo projekta. Naloge

na kritični poti nimajo mrtve cone. Mrtva cona je razlika med kasnim in zgodnjim koncem

naloge. (Štern in Kobal, 12-13; Šuhel in ostali, 2009: 61)

2.2.4 Načrtovanje projektnih virov

Pri načrtovanju virov ugotavljamo, katere vire potrebujemo za izvedbo projekta in v kakšnih

količinah ter kdaj bodo določeni viri na razpolago. Razpoloţljivost virov je pomembna za

terminsko načrtovanje, ki se izvaja vzporedno z načrtovanjem virov.

(Štern in Kobal, 13-14)

11

2.2.5 Terminsko načrtovanje in upravljanje - Gantogram

Osnova za izdelavo terminskega plana je strukturirana členitev dela, ki prikazuje vse naloge

in njihovo zaporedje izvajanja v projektu ter za vsako nalogo njen čas izvajanja. Na sliki 2.9

je prikazan primer gantograma, ki je bil izdelan z orodjem Microsoft Office Visio 2003.

Gantogram prikazuje zaporedje izvajanja nalog, začetek in konec naloge, njihovo trajanje ter

omogoča preprost in hiter nadzor nad izvajanjem projekta, njihovo terminsko razporeditvijo

in terminsko soodvisnostjo. V terminskem planu so tudi mejniki. Mejnik pomeni dogodek, ki

je za projekt posebej pomemben in je pogosto povezan s spremljajočim poročilom ali

storitvijo. Mejniki so kontrolne točke tako v evropskih, kot drugih projektih in so namenjeni

merjenju terminske učinkovitosti, delovne uspešnosti in doseganja načrtovanih ciljev projekta

v določeni točki izvajanja projekta. (Štern in Kobal, 14-15; Šuhel in ostali, 2009: 62)

Slika 2.9: Gantogram

Vir: Lastni prikaz, 2009.

2.2.6 Format projektnega plana

Plani projektov se razlikujejo od industrije do industrije in od sektorja do sektorja, kljub temu

pa imajo nekatere skupne splošne komponente:

- povzetek o izvajanju,

- opis projekta,

12

- tehnični predlog,

- pogodbene zahteve,

- planiranje virov,

- terminski plan projekta,

- plan obvladovanja stroškov,

- plan obvladovanja tveganj,

- ocenitveni kriteriji,

- priloge.


Projektni plan je osnova za odločanje o pričetku razvoja in izvajanje projekta. Tako kot pri

ostalih projektih, tudi pri evropskih projektih iz projektnega plana oblikujemo prijavo, na

podlagi katere se oceni ustreznost projekta za sofinanciranje iz nepovratnih sredstev Evropske

unije.

2.3 Elementi in veščine projektnega vodenja

Vodenje pomeni sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja drugih za dosego ţelenega

cilja. Izkušen in izobraţen projektni vodja mora imeti ustrezen certifikat ter nekaj uspešnih

referenc za seboj. Elemente, ki pri tem nastopajo, poimenujemo po področju, s katerim se

ukvarjajo.

2.3.1 Integracijsko vodenje in upravljanje

Ukvarja se predvsem z obvladovanjem projekta kot celote, saj ima vsakršna sprememba na

določenem delu projekta neposreden vpliv na projekt kot celoto, zato je potreben projektni

načrt, da laţje ugotovimo, v katerem delu projekta je prišlo do spremembe. Ko se pojavi

sprememba, jo moramo analizirati in ugotoviti, kakšen je njen vpliv na projekt. V kolikor

ugotovimo, da ima sprememba ugoden vpliv na projekt, potem jo obdrţimo in posodobimo

projektni načrt. (Štern in Kobal, 17)

2.3.2 Upravljanje vsebine in obsega ter nadzor nad njima

Upravljanje pomeni skrb za uresničitev zastavljenih ciljev projekta in za vključevanje

13

popravkov, ki so v povezavi z odmiki od zastavljenih ciljev in so nastali med projektom.

Vsebuje naslednje elemente: ugotovitev problema, opredelitev ciljev projekta, razvoj

koncepta projekta, izbira različic projekta in izdelava načrta strukture projekta. (Štern in

Kobal, 18)

2.3.3 Upravljanje časa

Je izredno pomembno znanje, oziroma spretnost vsakega uspešnega projektnega vodje.V

kolikor mu uspe, da se drţi časovnega načrta projekta, ima namreč velike moţnosti, da bo

ostal projekt v okviru zastavljenega finančnega plana. Kot pomoč pri časovnem upravljanju

obstaja danes na trgu veliko programske opreme za izdelavo terminskih planov, npr.

GanttProject. Preden pa začnemo z izdelavo terminskega plana, moramo imeti seznam

izvajanja nalog v projektu, katerim nato določimo njihovo trajanje; najprej ocenimo koliko

dela je potrebnega za izvedbo določene naloge in potem s pomočjo načrta razpoloţljivosti

kadrovskih virov dobimo trajanje posamezne naloge.

Elementi časovnega vodenja so: seznam nalog in njihovo trajanje, mreţni plan, kritična pot,

gantogram.

2.3.4 Upravljanje stroškov

Je ena izmed temeljnih in hkrati najteţjih nalog za vodjo projekta, saj mora s pomočjo

nadziranja vseh izdatkov med projektom ostati v mejah finančnega načrta.

Elementi upravljanja stroškov so: načrtovanje virov projekta, ocenitev količine dela, ocenitev

stroškov in načrtovanje stroškov ter izračun povračila naloţbe.

2.3.5 Upravljanje kakovosti

Je postopek, ki zagotavlja, da so vse aktivnosti projekta, ki so potrebne za oblikovanje,

načrtovanje in izvedbo projekta, učinkovite in uspešne glede na namen cilja in njegovo

izvedbo.

Elementi upravljanja kakovosti so: načrtovanje kakovosti; opredelitev ciljev in zahtev glede

kakovosti ter njihovo doseganje in merjenje, zagotavljanje in usmerjanje kakovosti, nadzor

kakovosti; izvajanje meritev za ugotavljanje ali kakovost proizvoda oziroma storitve

izpolnjuje normative in pregled kakovosti ter ustrezno ukrepanje. (Štern in Kobal, 17)

14

2.3.6 Upravljanje človeških virov

V tem delu se ukvarjamo z pravilno izbiro in razporejanjem človeških virov. Najprej moramo

izbrati primernega vodjo projekta, takoj zatem pa sledi oblikovanje projektne skupine. Vodja

projekta mora imeti naslednje značilnosti:

- sposobnost vodenja,

- komunikacijske spretnosti,

- pogajalske sposobnosti,

- sposobnost reševanja problemov,

- zmoţnost vplivanja na organizacijo,

- kredibilnost in

- etično obnašanje.

Naročnik projekta poda zahteve glede sestave projektne skupine in te zahteve postanejo del

ocenjevalnega kriterija. Na primer Evropska komisija ima v ocenjevalni kriterij vključeno

zahtevo, da mora biti projektni konzorcij uravnovešen, kar pomeni, da so partnerji iz različnih

evropskih deţel, iz različnih panog in dejavnosti, kultur in druţbenih okolij. V kolikor

ugotovimo, da partner ne izpolnjuje obveznosti, ki so napisane v projektni pogodbi in da se

pri njegovem delu pojavljajo pomanjkljivosti, ga lahko zamenjamo.

(Štern in Kobal, 21-22; Šuhel in ostali, 2009: 27-28, 99-112)

2.3.7 Vodenje komunikacije

Vključuje vse udeleţence ter naročnike projekta in je zelo pomembno opravilo pri projektu,

saj največ energije, tudi do 80%, porabimo pri vzpostavljanju in vzdrţevanju komunikacije,

npr. povezovanje ljudi, sestanki, itd.

Pri samem projektu se pojavljajo naslednje komunikacije:

- komunikacija med izvajalcem in naročnikom projekta,

- komunikacija med nosilcem projekta in partnerji, ki bodo sodelovali pri projektu,

- komunikacija z javnostjo in

- komunikacija s koordinatorjem; v primeru, ko ni nosilno podjetje koordinator.

Prvi izdelek projekta je priročnik o projektnem vodenju projekta, v katerega se v poglavje o

komunikacijah zapišejo pravila o komuniciranju v okviru projekta.

Načrt projektne komunikacije vsebuje:

- pravila in načine komuniciranja med partnerji,

15

- načine in poti komuniciranja z naročnikom,

- srečanja in sestanke, pravila in priporočila,

- delna in končna poročila ter njihovo sestavo,

- proizvodnjo izdelkov po fazah in zagotavljanje kakovosti,

- publikacije,

- stike z javnostjo in

- izmenjavo elektronskih dokumentov ter spletne predstavitve in komunikacijo.

(Štern in Kobal, 22-23)

2.3.8 Upravljanje tveganj in nadzor nad njimi

Tveganja lahko ugodno ali pa neugodno vplivajo na projekt. Nekatera tveganja lahko vnaprej

predvidimo, zato jih lahko tudi kontroliramo, druga pa se pojavijo naključno in prinesejo

projektu nepredvidene posledice ali celo prekinitev projekta. Poleg predvidljivih in

nepredvidljivih tveganj, poznamo še dva tipa tveganj:

- poslovno tveganje

Je tveganje, ki ga lahko obvladamo in nudi priloţnost za dobiček ali izgubo.

- zavarovano tveganje

Ta tveganja ne smemo nikoli sprejeti, ker nudijo samo moţnost za izgubo. Primeri takih

tveganj so npr. naravne nesreče - poţar, potres, poplava, orkan.

Upravljanje s tveganji je ena pomembnejših disciplin pri planiranju in vodenju projektov, ki

se ukvarja z ugotavljanjem verjetnosti ali bo nek dogodek v prihodnosti povzročil škodo in

kakšna bo ta škoda. Ker je glavni cilj upravljanja s tveganjem prepoznati tveganje in ga

omejiti oziroma preprečiti, imajo nekatera večja podjetja; npr. banke, zavarovalnice, itd.

posebne oddelke, ki so zadolţeni za upravljanje s tveganji.

Za obvladovanje tveganja, ki poteka skozi celoten ţivljenjski cikel projekta, si lahko izdelamo

model vodenja tveganj, ki je prikazan na sliki 2.10, katerega sestavlja osem stopenj in sicer:

- planiranje vodenja tveganj,

- razpoznavanje in ocena tveganja,

- kakovost tveganja,

- količina tveganja,

- razvoj in uporaba strategij odgovora tveganja,

- sledenje odgovora tveganja,

- kontrola tveganja in

16

- dokumentiranje in zapis dogodkov o tveganju.

(Šuhel, 2009:147-175)

Slika 2.10: Model vodenja tveganj


2.3.9 Upravljanje oskrbovanja in naročil

Pri projektnem vodenju se večkrat srečujemo z vprašanjem nabave blaga ali pa določenih

storitev, ki so pomembna za izvedbo projekta. Še posebej je to pomembno, ko te stvari

naročamo pri dobaviteljih, ki niso člani našega konzorcija. Pri tem je pomembna tako cena,

kot dobavni rok in reference, ki jih ima dotični dobavitelj. Korelacijo med posameznimi

resursi nam ponazarja slika 2.11.

Slika 2.11: Upravljanje oskrbovanja


17

3 EVROPSKA SREDSTVA ZA PROJEKTE

3.1 Predstavitev Evropske unije (EU)

Zametki nastanka EU segajo ţe v konec druge svetovne vojne. Takrat so se v Evropi odločili,

da se taka morija ne sme več ponoviti. To je spodbudile drţave k iskanju novih oblik

mednarodnih odnosov, ki bi v prihodnje preprečile take usodne dogodke. Geslo »Nikoli več

vojne« je bilo prva spodbuda za začetek evropskega zdruţevanja, druga pa je bil občutek

ogroţenosti zaradi komunizma. Zahodna Evropa je videla v Sovjetski zvezi novo nevarnost,

kar je zahtevalo vzpostavitev varnostne protiuteţi. Najbolj je bila na udaru Nemčija, ki je bila

razdeljena na dve drţavi, zahodno Zvezno republiko Nemčijo ter vzhodno Nemško

demokratično republiko.Tako sta se snovanja nove evropske institucije lotili prav nekdanji

»dedni sovraţnici« Nemčija in Francija. Prelomnico predstavlja 9. maj 1950, ko je tedanji

francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil t.i. Schumanovo deklaracijo, kar je bila

osnova za prvo konkretno podlago za postopno gospodarsko in politično zdruţitev evropskih

drţav. Njegov poziv k integraciji pa ni bil namenjen le velikima nasprotnicama iz 2. svetovne

vojne Franciji in Nemčiji, ampak vsem evropskim drţavam. Prav zaradi tega se danes v

Evropski uniji 9. maj praznuje kot dan Evrope.

Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ali Pariško pogodbo, so leta

1951 podpisale Francija, Nemčija, Italija ter drţave Beneluksa Belgija, Nizozemska in

Luksemburg. Leta 1957 so te drţave z Rimskima pogodbama ustanovile še Evropsko

gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za jedrsko energijo (EURATOM). V

preambuli Pogodbe o ustanovitvi EGS so drţave poudarile svojo "trdno odločenost, da bodo

ustvarjale pogoje, ki bodo prispevali k vedno močnejši povezanosti evropskih ljudstev".

Leta 1986 je bil sprejet Enotni evropski akt, ki je pričel veljati leto kasneje. Drţave članice so

se z njim zavezale k cilju vzpostavitve enotnega trga, to je prostora brez notranjih meja, v

katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, kapitala in storitev.

Naslednjo prelomnico predstavlja 7. februar 1992, ko je bila podpisana Pogodba o Evropski

uniji ali Maastrichtska pogodba, ki velja od novembra 1993. Z njo so drţave članice kot

naslednji korak v razvoju evropskega povezovanja svoje sodelovanje razširile tudi na

področje skupne zunanje in varnostne politike ter na področje pravosodja in notranjih zadev.

V Pogodbo o Evropski uniji so drţave članice nepreklicno zapisale svojo zavezo k uvedbi

18

enotne evropske valute in časovni termin za njeno uvedbo. Maastrichtska pogodba je uredila

tudi drţavljanstvo Evropske unije, s katero se dopolnjuje nacionalno drţavljanstvo.

Amsterdamska pogodba, podpisana leta 1997 in velja od maja 1999, je podrobneje uredila

carinsko poslovanje ter ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja in tudi socialne zaščite.

Vendar pa ta pogodba ni zadovoljivo rešila vprašanj v zvezi s širitvijo Unije. To področje,

katero je povezano predvsem z reformo institucij Evropske unije, je bilo urejeno s podpisom

Pogodbe iz Nice februarja 2001 in velja od februarja 2003.

Ustanovnim članicam iz leta 1951 so se leta 1973 pridruţile še Velika Britanija, Irska in

Danska, leta 1981 Grčija, leta 1986 Španija in Portugalska ter leta 1995 Švedska, Finska in

Avstrija. Svojo največjo širitev doslej je Evropska unija doţivela 1. maja 2004, ko se ji je

priključilo deset novih drţav in sicer Češka, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Madţarska, Malta,

Poljska, Slovenija in Slovaška. Čez tri leta, točneje 1.1.2007 sta se Evropski uniji pridruţili še

Bolgarija in Romunija. Evropska unija šteje sedaj sedemindvajset članic.

Za članstvo v EU so zaprosile še tri drţave: Hrvaška, Turčija in nekdanja jugoslovanska

republika Makedonija. (Portal Evropske unije, 2010)

Kot vidimo, je EU nenehno povečevala obseg svojih pristojnosti na vedno nova področja s

ciljem, postati eden glavnih gospodarskih akterjev na svetu in pa povečati svojo politično

moč. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da so se razvitim članicam EU pridruţile tudi manj

razvite drţave. To je bilo na eni strani dobro in po drugi slabo. Pozitivno je bilo, ker se je

gospodarski trg povečal, odpirale so se nove moţnosti razvoja, odpravljene so bile

administrativne ovire pri poslovanju, pretok delovne sile se je poenostavil, itd. Po drugi strani

pa predstavljajo manj razvite drţave v EU neko potencialno nevarnost, predvsem zaradi

prevelikih razlik v materialno-sociološkem pogledu. Iz zgodovine namreč dobro vemo, da so

se druţbena trenja pojavljala predvsem takrat, ko so bile v določenih okoljih prevelike

gospodarske ter posledično tudi socialne in politične razlike. Tega pa se v vrhu Skupnosti

prav gotovo zelo dobro zavedajo. To je bil tudi eden glavnih razlogov, da je EU sprejela

določene poteze in aktivnosti.

Na prvo mesto bi vsekakor postavili strategijo skladnega razvoja in enakovrednega poloţaja

regij v celotni Evropski Skupnosti. Ta strategija se izvaja skozi kohezijsko politiko

Skupnosti. Načrtuje se za posamezna obdobja, tako se je prejšnje obdobje 2004-2006

zaključilo, sedaj je aktualno obdobje 2007-2013.

V tem magistrskem delu se bomo opredelili predvsem na sedanje aktualno obdobje. Zaradi

boljšega razumevanja glede pridobivanja sredstev za EU projekte, bomo poskušali v strjeni

obliki zaobjeti celovito podobo tega megalomanskega projekta kohezijske politike EU.

19

3.2 Cilji kohezijske politike v novi finančni perspektivi 2007-2013

Obstajajo trije glavni cilji kohezijske politike in sicer:

Konvergenca

najmanj razvitim regijam, kjer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v

obdobju 2000-2002 ne presega 75% povprečja EU25, je namenjeno 70,51%

sredstev iz tega cilja, oziroma 177,083 mrd €

kohezijskim drţavam, kjer drţave članice ne dosegajo 90% bruto

nacionalnega dohodka (BND) EU v obdobju 2001-2003, pa je namenjeno 23,22%,

oziroma 58,308 mrd €

V prehodnem obdobju pa je iz tega cilja namenjeno tudi:

statistično prizadetim regijam, kjer te regije presegajo povprečje 75%

razvitosti EU25, bi pa bile pod to mejo v primeru EU15. Namenja se 4,99%,

oziroma 12,521 mrd €

dosedanjim kohezijskim drţavam, ki presegajo 90% BND EU25, bi pa bile

pod to mejo v primeru EU15, je namenjeno 1,29%, oziroma 3,25 mrd €

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

regijam, ki presegajo 75% BDP/prebivalca EU25 v obdobju 2000-2002 in niso

statistično prizadete regije, je namenjeno 78,86% sredstev iz cilja Regionalna

konkurenčnost in zaposlovanje, to je 38,742 mrd €

Evropsko teritorialno sodelovanje

čezmejnemu sodelovanju regij na ravni NUTS III ob notranjih in nekaterih

zunanjih mejah EU je namenjeno 73,86% sredstev iz cilja Evropsko teritorialno

sodelovanje, oziroma 5,576 mrd €

transnacionalnemu sodelovanju - seznam teh območij bo naknadno sprejela

Evropska komisija - se namenja 20,95%, oziroma 1,582 mrd €

medregionalnemu sodelovanju - predvsem mreţnemu povezovanju in

izmenjavi izkušenj v celotnem območju EU, je namenjeno 5,19%, oziroma 392

mio €. (Vlada Republike Slovenije, 2009)

V spodnji tabeli je podrobno prikazana delitev sredstev glede kohezijske politike EU.

20

Tabela 3.1 : Cilji kohezijske politike EU

KONVERGENCA: 81,54% vseh kohezijskih sredstev 251,163

mrd€

a) najmanj razvite regije 70,51% 177,083

mrd €

b) kohezijske drţave 23,22% 58,308 mrd

€

c) statistično prizadete regije 4,99% 12,521 mrd

€

d) drţave s prehodno pomočjo iz

Kohezijskega sklada

1,29% 3,25 mrd €

REGIONALNA

KONKURENČNOST IN

ZAPOSLOVANJE:

15,95% vseh kohezijskih sredstev 49,128

mrd €

a) regije nad 75% BDP/prebivalca EU25 78,86% 38,742 mrd

€

b) regijam sedanjega cilja 1, ki so zaradi

svoje rasti presegle mejo 75% povprečne

razvitosti EU15

b) in c)

skupaj

21,14%

10,385 mrd

c) Ciper

EVROPSKO

TERITORIALNO

SODELOVANJE:

2,52% vseh kohezijskih sredstev 7,75 mrd €

a) čezmejno sodelovanje 73,86% 5,576 mrd €

b) transnacionalno sodelovanje 20,95% 1,582 mrd €

c) medregionalno sodelovanje 5,19% 392 mio €

Vir: Sluţba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Kot ţe omenjeno, so bili za namen skladnega razvoja EU formirani določeni skladi in

institucije. Ti naj bi zagotavljali finančna sredstva za regionalni razvoj, socialno in

zaposlitveno politiko, razvoj podeţelja, konkurenčnost, itd.

V nadaljevanju bomo te vire bolj podrobno predstavili ter opisali področja, ki jih pokrivajo.

21

3.3 Viri sredstev EU

Evropske institucije, kot na primer Evropska komisija, Svet Evrope, Evropska investicijska

banka, itd. dodeljujejo različna javna finančna sredstva. Na ta način je dostopno preko 450

različnih programov financiranja. Sem spadajo povratna sredstva, razne vrste pomoči,

donacije, štipendije in financiranje pripravništva, posojila in jamstva ter nepovratna sredstva.

Ker je področje preobseţno in presega okvir tega dela, se bomo osredotočili na del, za

katerega smatramo, da je največje zanimanje. To so nepovratna sredstva. Več o tem je

dostopno na strani Evropske Unije – http:// www.europa.eu .

Nepovratna sredstva se lahko v Evropski Uniji pridobijo preko skladov, programov in

razpisov. Ta sredstva naj bi omogočala uspešno izvedbo projektov in dejavnosti v skladu s

strateškimi usmeritvami EU. Različno od programa ali razpisa veljajo določena pravila za

pridobitev teh sredstev, značilna za vse programe pa so sledeča:

Sredstva EU so oblika dopolnilnega financiranja. Odvisno od vrste projekta se lahko

giblje podpora od 10% do 100%.

Določen projekt je lahko s pomočjo teh sredstev na pozitivni ničli, ne sme pa prinesti

dobička koristniku EU sredstev.

Za ţe zaključene projekte -za nazaj, se sredstva EU nikoli ne podeljujejo.

Posamezni projekt lahko prejme le enkrat nepovratna sredstva.

Poudariti moramo, da je znaten del sredstev iz proračuna EU namenskih in jih lahko

posamezne članice, drţave, črpajo le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija.

To pomeni, da na primer Slovenija finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejme

samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od dobro pripravljenih programov,

oziroma projektov.

V obdobju 2007-2013 obstajajo sledeči glavni skladi in programi:

Strukturni skladi

Kohezijski sklad

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeţelja

Evropski sklad za ribištvo

7. Okvirni program za raziskave (7. OP)

(Vladni portal z informacijami o ţivljenju v EU, 2009)

22

Čeprav bomo postopek in upravičenost pridobivanja finančnih sredstev podrobneje spoznali v

naslednjem poglavju, moramo ţe tukaj poudarit, da so Evropski skladi v bistvu precej

zapleten sistem za delitev nepovratnih sredstev. Prvi predpogoj za ta sredstva je, da je projekt

v skladu s strategijo in smernicami razvoja EU.

3.3.1 Strukturni skladi

V tem obdobju delujeta dva strukturna sklada in sicer:

Evropski socialni sklad ( ESS )

Predstavlja operativni program razvoja človeških virov in je najstarejši izmed

strukturnih skladov. Glavni namen tega sklada ostaja spodbujanje zaposlovanja v EU.

Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR )

Je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije ter kot pomoč pri odpravi razlik v

razvoju regij v Skupnosti.

3.3.2 Kohezijski sklad

Ta sklad pomaga članicam zmanjševati predvsem ekonomska in socialna neskladja ter tako

stabilizirati gospodarstvo. Večje projekte s področja okoljske in prometne infrastrukture

financira do 85% upravičenih izdatkov. Do teh sredstev so upravičene predvsem najmanj

razvite članice Skupnosti, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot

90% povprečja EU. (Vladni portal z informacijami o ţivljenju v EU, 2009)

Kohezijski sklad zagotavlja sredstva za ukrepe predvsem na naslednjih področjih:

- vseevropska prometna omreţja, zlasti prednostni projekti evropskega interesa, ki jih je

opredelila Evropska unija,

- okolje,

- projekti na področju energije in prometa, če predstavljajo očitne prednosti za okolje. To

so recimo energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, razvoj ţelezniškega prometa,

krepitev javnega prevoza, itd.

3.3.3 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Pokriva precej široko področje dejavnosti in se je tekom razvoja EU njegova vloga

spreminjala. Pomembne spremembe so bile sprejete na sestanku ministrov v Bruslju 20.

23

novembra 2008, predvsem na področju politike razvoja podeţelja. Najpomembnejša

sprememba je zagotovo opredelitev novih izzivov za kmetijstvo. To se odraţa predvsem v

treh vrstah ukrepov in sicer:

Ukrepi za dvig usposobljenosti in krepitev človeškega potenciala v kmetijstvu in

gozdarstvu.

Ukrepi za prestrukturiranje fizičnega kapitala v kmetijstvu in gozdarstvu ter

spodbujanje inovativnosti.

Ukrepi za izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in proizvodov.

Politični dogovor je v pravnem smislu konkretizirala Uredba Sveta (ES) št. 74/2009 z dne 19.

januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeţelja iz

EKSRP. Ta drţave članice obvezuje, da nacionalne strateške načrte in programe razvoja

podeţelja prilagodijo skladno z opredeljenimi novimi izzivi. (Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano, 2009)

Na podlagi teh uredb sta Slovenija in Evropska komisija pripravili skupni dokument, kateri

predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz tega sklada (EKSRP).

Imenuje se Program razvoja podeţelja (PRP 2007-2013). Podlaga za pripravo tega dokumenta

je bil Nacionalni strateški načrt razvoja podeţelja (NSN 2007-2013), katerega osnovne cilje

prikazuje spodnja slika 3.1.

Slika 3.1: Nacionalni strateški načrt razvoja podeţelja 2007-2013

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

24

Kot je iz zgornje slike razvidno, deluje PRP (Program razvoja podeţelja) v štirih smereh –

oseh.

Spodnja tabela prikazuje finančna sredstva po posameznih oseh ter deleţ sofinanciranja iz

EKSRP.

Tabela 3.2: Finančna sredstva za razvoj podeţelja

OS Javna sredstva (mio €)

Skupaj EKSRP sredstva % na os EKSRP

1. os 399 300 33,28

2. os 587 470 52,22

3. os 132 99 11,00

4. os 33 27 3,00

Tehnična pomoč 6 4 0,50

Skupaj 1157 900 100,00

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po zgoraj navedenem lahko zaključimo, da je cilj vseh teh skladov enak in sicer ţelijo s

sofinanciranjem prispevati k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med drţavami

članicami ter tako vzpodbuditi enakomeren in trajnostni razvoj.

3.3.4 Evropski sklad za ribištvo

V novi finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, je ta sklad nadomestil Finančni instrument

za usmerjanje ribištva (FIUR) iz let 2000-2006. Sklad je namenjen trajnostnemu razvoju

ribištva, ribogojstva in predelave ter trţenju ribiških in ribogojskih proizvodov.

Za črpanje sredstev iz tega sklada je Slovenija pripravila Operativni program za razvoj

ribištva v RS 2007-2013, ki se bo izvajal na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Za

njegovo izvajanje je Sloveniji iz Evropskega sklada za ribištvo namenjenih nekaj več kot 21

milijonov evrov.

Za doseganje ciljev tega sklada so bili izbrani različni ukrepi na štirih prednostnih oseh, ki se

bodo izvajali v letu 2010 in sicer:

Os 1: Prilagoditev slovenske ribiške flote skupnosti podpira:

25

- trajno ukinitev ribolovnih dejavnosti,

- naloţbe v ribiška plovila in selektivnost,

- mali priobalni ribolov.

Os 2: Ribogojstvo, predelava in trženje zajema:

- produktivne naloţbe v ribogojstvo,

- predelavo in trţenje.

Os 3: Ukrepi v skupnem interesu podpirajo:

- ribiška pristanišča in mesta iztovora,

- razvoj novih trgov in promocijske kampanje.

Os 4: Trajnostni razvoj ribiških območij omogoča:

- izbor obalne akcije skupine,

- izvajanje lokalne razvojne strategije.

( Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2009)

3.3.5 7. Okvirni program za raziskave ( 7. OP )

7. OP je skrajšana oblika imena za Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in

predstavitvene dejavnosti. V originalu se imenuje FP7- Seventh Research Framework

Programme.

To je tudi ključni program, s katerim Evropska unija podpira raziskovalne in razvojne

dejavnosti, ki zajemajo skoraj vse znanstvene discipline. Skupni proračun programa znaša več

kot 50 milijard evrov. Prav zaradi tega dejstva je smiselno, da ta program bolj detajlno

predstavimo, ker predstavlja poseben izziv za bodoče potencialne prijavitelje projektov.

7.OP je sestavljen iz štirih glavnih sklopov dejavnosti, kateri oblikujejo štiri posebne

programe ter peti program o jedrskih raziskavah in sicer:

Sodelovanje (angl.: Cooperation) - Sodelovalne raziskave

Sodelovanje je podpora dejavnosti za celoten obseg raziskovanj, ki se izvajajo v

nadnacionalnem sodelovanju in sicer na naslednjih tematskih področjih:

- zdravje,

- prehrana, kmetijstvo, biotehnologija,

- informacijske in komunikacijske tehnologije,

- nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije,

- energija,

26

- okolje - vključno s podnebnimi spremembami,

- promet - vključno z aeronavtiko,

- druţbeno-ekonomske in humanistične znanosti,

- varnost in

- vesolje.

Zamisli (angl.: Ideas) - Evropski raziskovalni svet

Cilj tega programa je okrepiti odličnost, dinamiko in ustvarjalnost evropskih raziskav ter

narediti Evropo bolj zanimivo za najboljše raziskovalce iz evropskih in tretjih drţav.

Pospešile naj bi se aktivnosti za industrijske naloţbe v raziskave, z zagotovitvijo konkurenčne

evropske finančne strukture za "pionirske raziskave" posameznih skupin; ta struktura ne

nadomešča nacionalnega financiranja, ampak ga dopolnjuje. Sem spadajo predvsem:

- pionirske raziskovalne dejavnosti.

Človeški viri (angl.: People) – ljudje

Skozi ta posebni program naj bi se tako kakovostno kot količinsko povečalo zmogljivosti

evropskih človeških virov na področju raziskav in razvoja, vključno z uveljavitvijo "poklica"

raziskovalca. Poudarek je na naslednjih aktivnostih:

- začetno usposabljanje raziskovalcev – omreţja Marie Curie,

- vseţivljenjsko usposabljanje in razvoj poklicne poti – individualne štipendije,

- povezave in partnerstva med podjetji in univerzami,

- mednarodna razseţnost; štipendije za raziskave zunaj Evrope in za

raziskovalce, ki prihajajo iz drţav nečlanic, mednarodne sodelovalne sheme ter

podpore za ponovno integracijo in

- priznanja za odličnost.

Zmogljivosti (angl.: Capacities) - Raziskovalne zmogljivosti

Namen programa je pospešiti raziskave in evropske inovacijske zmogljivosti ter zagotoviti

njihovo optimalno rabo. Deloval bo predvsem na naslednjih področjih:

- raziskovalne infrastrukture,

- raziskave v korist MSP,

- regije znanja,

- raziskovalni potencial,

- znanost v druţbi,

- podpora skladnemu razvoju raziskovalnih politik in

- posebne dejavnosti mednarodnega sodelovanja.

27

Jedrske raziskave in usposabljanje – Euratom

Program zajema dejavnosti Skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja,

mednarodnega sodelovanja, razširjanja tehničnih informacij in dejavnosti izkoriščanja, kakor

tudi usposabljanje. Deli se na dva posebna programa in sicer:

Program 1:

- fuzijska energija – ITER in

- jedrska fisija in zaščita pred sevanjem.

Program 2 - Skupno raziskovalno središče:

- neposredni ukrepi v okviru programa Euratom in

- nejedrske dejavnosti.

(Evropska Komisija)

Spodnja slika 3.2 poenostavljeno prikazuje zgoraj omenjeno členitev.

Slika 3.2: Struktura 7.OP

Vir: 7. Okvirni program EU, 2009:8

Za boljšo predstavo o samem obsegu sredstev nam sluţi slika 3.3, kjer je prikaz delitve

finančnih sredstev po posameznih programih.

28

Slika 3.3: Okvirna razčlenitev 7.OP ( v milijonih evrih )

Vir: Evropska komisija, 2006:4.

Iz do sedaj predstavljenega lahko zaključimo, da obstaja zelo širok spekter posameznih

aktivnosti, katere pokriva program Evropske Kohezijske politike in s tem tudi finančne

spodbude. Prav poznavanje tega pa odločilno vpliva na to, v kolikšni meri se bodo posamezna

finančna sredstva izkoristila. Za ponazoritev tega sluţi spodnji diagram 3.4, na kateremu je

razvidno, kolikšen del torte je namenjen posameznim resursom znotraj programa

Sodelovanje.

Slika 3.4: Delitev sredstev znotraj programa Sodelovanje (v milijonih evrov )

Vir: Evropska komisija, 2006:4.

29

V spodnji tabeli 3.3 so prikazana celotna glavna razpoloţljiva sredstva in Novi programi,

povezani s finančnim okvirom za obdobje 2007-2013.

Tabela 3.3: Razpoloţljiva sredstva EU za obdobje 2007 - 2013

Razdelek

Obdobje

(po pravni

podlagi)

Skupni znesek

v tekočih cenah

(v mio EUR)

RAZDELEK 1A – KONKURENČNOST ZA RAST IN ZAPOSLOVANJE

1A.1 7. Okvirni program za raziskave (07 – 13) 53.272,00

1A.2 Vseevropska omreţja (TEN) – promet (07 – 13) 8.013,00

1A.3 Vseevropska omreţja (TEN) – energetika (07 – 13) 155,00

1A.4 Galileo (satelitski radio-navigacijski sistem) (07 – 13) 1.005,00

1A.5 Marco Polo II (okolju prijaznejši sistem tovornega

prometa)

(07 – 13) 450,00

1A.6 Vseţivljenjsko učenje (07 – 13) 6.970,00

1A.7 Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (CIP) (07 – 13) 3.621,30

1A.8 PROGRESS (program za zaposlovanje in socialno

solidarnost)

(07 – 13) 743,25

1A.9 Carina 2008-2013 (laţje zakonito trgovanje;

preprečevanje nepoštenega in nezakonitega trgovanja)

(08 – 13) 323,80

1A.10 Fiscalis 2008-2013 (sodelovanje med davčnimi

organi; boj proti davčnim goljufijam)

(08 – 13) 156,90

1A.11 Herculle II (zaščita finančnih interesov EU) (07 – 13) 98,53

1A.12 Razgradnja jedrskih elektrarn: A) Ignalina

B) Bohunice

(07 – 13) 1.260,00

1A.13 Pericles (zaščita evra pred ponarejanjem) (07 – 13) 7,00

RAZDELEK 1B – KOHEZIJA ZA RAST IN ZAPOSLOVANJE

Strukturni skladi, skupaj 277.657,73

1B.1 Evropski sklad za regionalni razvoj (okvirno) 198.941,36

1B.2 Evropski socialni sklad (okvirno) 78.716,37

1B.3 Kohezijski sklad, skupaj 69.706,80

30

RAZDELEK 2 – OHRANJANJE IN UPRAVLJANJE NARAVNIH

VIROV

2.1 Trţni odhodki in neposredne pomoči (07 – 13) 318.988,01

2.2 Razvoj podeţelja (07 – 13) 88.490,50

2.3 Skupna ribiška politika in pomorsko pravo (07 – 13) 2.411,60

2.4 Evropski sklad za ribištvo (07 – 13) 4.339,67

2.5 LIFE + (finančni instrument za okolje) (07 – 13) 2.097,88

RAZDELEK 3A – SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

3A.1 Evropski sklad za vključevanje drţavljanov tretjih

drţav

(07 – 13) 825,00

3A.2 Temeljne pravice in drţavljanstvo (07 – 13) 96,50

3A.3 Kazensko pravosodje (07 – 13) 199,00

3A.4 Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje

posledic v zvezi s terorizmom

(07 – 13) 139,40

3A.5 Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (07 – 13) 605,60

3A.6 Evropski sklad za begunce (podpora za prizadevanja

EU pri sprejemanju beguncev; skupni azilni postopki)

(08 – 13) 628,00

3A.7 Evropski sklad za vračanje (vračanje drţavljanov

tretjih drţav, ki nezakonito prebivajo v EU)

(08 – 13) 676,00

3A.8 Sklad za zunanje meje (07 – 13) 1.820,00

3A.9 Daphne (boj proti nasilju) (07 – 13) 116,85

3A.10 Civilno pravosodje (07 – 13) 109,30

3A.11 Program za preprečevanje uporabe drog in osveščanje (07 – 13) 21,40

RAZDELEK 3B – DRŽAVLJANSTVO

3B.1 Finančni instrument za civilno zaščito (07 – 13) 133,79

3B.2 Javno zdravje (07 – 13) 365,60

3B.3 Varstvo potrošnikov (07 – 13) 156,80

3B.4 Kultura 2007 (07 – 13) 400,00

3B.5 Mladi v akciji (07 – 13) 885,00

3B.6 Media 2007 (podpora za evropski avdiovizualni

sektor)

(07 – 13) 754,95

3B.7 Drţavljani za Evropo (07 – 13) 215,00

31

RAZDELEK 4 – EVROPSKA UNIJA KOT GLOBALNI PARTNER

4.1 Instrument za predpristopno pomoč (IPA) (07 – 13) 11.468,00

4.2 Instrument za sodelovanje na področju jedrske

varnosti

(07 – 13) 524,00

4.3 Makrofinančna pomoč 753,30

4.4 SZVP (skupna zunanja in varnostna politika) 1.980,80

4.5 Rezerve za jamstva posojil 1.400,00

4.6 Instrument za sodelovanje z drţavami in ozemlji ter

drugimi drţavami in ozemlji z visokim dohodkom

(ICI)

(07 – 13) 172,00

4.7 Finančni instrument za civilno zaščito (07 – 13) 56,00

4.8 Ad hoc (07 – 13) 1.179,00

4.9 Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI) (07 – 13) 11.181,00

4.10 Instrument za razvojno sodelovanje (DCI) (07 – 13) 16.897,00

4.11 Evropski instrument za demokracijo in človekove

pravice (EIDHR)

(07 – 13) 1.104,00

4.12 Instrument za stabilnost (07 – 13) 2.062,00

4.13 Humanitarna pomoč (07 – 13) 5.614,00

4.14 Rezerva za nujno pomoč 1.744,00

Drugi instrumenti

0.1 Solidarnostni sklad Evropske unije (finančna pomoč v

primeru večje nesreče v drţavi članici ali drţavi

kandidatki)

do 1.000,00

na leto

0.2 Evropski sklad za prilagajanje na globalizacijo do 500,00

na leto

Vir: Magić in Kokolj, 2007:23.

4 NAČINI PRIDOBIVANJA SREDSTEV

Nepovratna sredstva Evropske unije so zaradi vse slabših razmer v gospodarstvu in na

finančnih trgih trenutno eden izmed najbolj iskanih virov financiranja projektov. Problem

potencialnih interesentov, naj si bo to podjetje, ustanova, posameznik, pa je v tem, da

velikokrat ne vedo, kako do teh sredstev sploh priti.

32

V prejšnjem poglavju smo predstavili vire finančnih sredstev za projekte v obdobju 2007-

2013, sedaj pa bomo opisali pot do le-teh.

Najprej moramo vedeti, kdo sploh lahko da prijavo za sofinanciranje iz nepovratnih sredstev

EU, kakšne pogoje mora izpolnjevati in kam se ta prijava pošlje. Pogoji za sodelovanje so

različni in so odvisni od tipov projektov. Vedeti moramo, da v okviru teh virov, oziroma

skladov, delujejo razni programi, preko 400 jih je in veljajo za določeno obdobje. Ti programi

so lahko centralizirani ali decentralizirani. Glavna razlika med centraliziranimi in

decentraliziranimi programi EU je glede tega, kdo te programe razpisuje, oziroma kam se

projektni predlogi naslavljajo. V primeru centraliziranih programov jih razpisuje Evropska

komisija ali pa posamezni generalni direktorati, v primeru decentraliziranih programov EU pa

razpise objavlja posamezna drţava članica, oziroma za to pristojni organi v drţavi.

4.1 Centralizirani programi Skupnosti

So namenjeni financiranju trajnostnega razvoja in konkurenčnosti gospodarstva v EU.

Značilni programi, ki so umeščeni med centralizirane programe, so npr. 7. OP, CIP- Okvirni

program za konkurenčnost in inovativnost, COST, MEDIA 2007, Vseţivljenjsko učenje,

Eureka-znanost in še veliko drugih. Prijava na centralizirane razpise v Bruslju je zahtevnejša,

saj centralizirani razpisi zahtevajo sodelovanje več partnerjev iz različnih drţav pri projektu.

Prijava in celotna projektna dokumentacija mora biti običajno v angleškem jeziku. Nanje se

lahko prijavijo razne organizacije, zdruţenja, nacionalne, regionalne ter lokalne oblasti, itd.

Samo prijavo izvede koordinator v imenu konzorcija in jo pošlje Evropski komisiji. V kolikor

komisija ugotovi, da je prijava projekta pravno-formalno popolna, jo posreduje v ocenjevanje

recenzentom oziroma evalvatorjem.

4.1.1 Sedmi okvirni program ( 7.OP )

7. okvirni program je glavno orodje Evropske unije za financiranje raziskav v Evropi. Temu

je Evropska skupnost namenila 50.521 milijonov evrov in sicer za 7. OP, ki traja od leta

2007-2013 ter 2.751 milijonov evrov za 7. OP Euratom, kateri traja samo pet let, to je od leta

2007-2011. Kot je opisano ţe v prejšnjem poglavju je 7. OP sestavljen iz štirih sklopov

dejavnosti, katere oblikujejo štiri programe in še program o jedrskih raziskavah. Tabela 4.1

prikazuje razpoloţljiva finančna sredstva po programih ter njihovih področjih.

(Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, 2010)

33

Tabela 4.1: Finančna sredstva po posameznih področjih

PROGRAM SREDSTVA (v mio €)

Sodelovanje 32.413

zdravje 6.100

prehrana, kmetijstvo in ribištvo, biotehnologija 1.935

informacijska in komunikacijska tehnologija 9.050

nanoznanosti, nanotehnologije in nove tehnologije proizvodnje 3.475

energetika 2.350

okolje (vključno s podnebnimi spremembami) 1.890

transport (vključno za aeronavtiko) 4.160

socio-ekonomske in humanistične znanosti 623

varnost 1.400

vesolje 1.430

Zamisli 7.510

Ljudje 4.750

Zmogljivosti 4.097

Raziskovalna infrastruktura 1.715

Raziskave za mala in srednja podjetja 1.336

Območje znanja 126

Raziskovalni potencial 340

Znanost v druţbi 330

Usklajen razvoj raziskovalnih politik 70

Dejavnosti za mednarodno sodelovanje 180

Nejedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča 1.751

SKUPAJ 50.521

EURATOM 2.751

Raziskave fuzijske energije 1.947

Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem 287

Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča 517

Vir: Eurocon, 2010.

34

Do sredstev, ki so prikazane v tabeli 4.1, so upravičene tako organizacije kot tudi

posamezniki. V projektih 7. OP lahko sodelujejo naslednji udeleţenci: univerze, raziskovalna

središča, večnacionalne korporacije, mala in srednje velika podjetja, javne uprave, nevladne

organizacije ter posamezniki. Vsi ti sodelujoči morajo imeti sedeţ v drţavi članici EU ali

pridruţeni drţavi, oziroma drţavi kandidatki ali tretji drţavi; drţava, ki ni ne drţava članica

EU, ne pridruţena drţava, niti drţava kandidatka. Ker se v okviru 7. OP pojavlja več tipov

projektov, je za posamezne tipe projekta točno določeno, kdo lahko sodeluje. Večinoma gre

za velike večpartnerske projekte, ki jih izvajajo partnerji, povezani v konzorcij. V nekaterih

primerih pa so lahko prijavitelji in izvajalci tudi posamezniki ali posamezna podjetja in

institucije. Pa poglejmo, kateri so ti tipi projektov in kdo lahko v njih sodeluje:

Skupni projekti (angl.: CP – Collaborative Projects).

So raziskovalni projekti pri katerih sodeluje konzorcij partnerjev iz različnih drţav, katerih

cilj je razvoj novih znanj, tehnologij, proizvodov in demonstracijskih aktivnosti za raziskave.

Projekti, katerih organizacija in obseg se razlikuje glede na področja in teme projekta, so

lahko majhni, srednji ali veliki, lahko pa so usmerjeni v določeno ciljno skupino - npr. mala in

srednje velika podjetja.

Mreţe odličnosti (angl.: NoE – Networks of Exellence).

Podpira skupne raziskovalne programe, katere izvaja večje število raziskovalnih

organizacij, ki povezujejo svoje dejavnosti na danem področju. Programe izvajajo

raziskovalne skupine v okviru dolgoročnega sodelovanja.

Koordinacijske in podporne aktivnosti (angl.: CSA – Coordination and Support

Actions).

Podpora za koordinacijske in podporne aktivnosti raziskovalnih projektov, kot so npr.

mreţenje, izmenjava, transnacionalen dostop do raziskovalnih infrastruktur, študije,

konference, itd.

Posamezni projekti (angl.: Individual projects).

Gre za podporo projektom, ki jih izvajajo posamezne nacionalne ali mednarodne raziskovalne

skupine. To so predvsem pionirske raziskave oziroma pionirski raziskovalni projekti, ki se

financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta.

Podpora usposabljanju in razvoju poklicne poti raziskovalcev.

Ta podpora je namenjena usposabljanju in razvoju poklicne poti raziskovalcev v okviru

aktivnosti Marie Curie. V programu »Ljudje« so na voljo različne štipendije, ki posameznim

raziskovalcem ali skupinam raziskovalcev omogočajo delo v drugi drţavi. Za te štipendije

35

lahko zaprosijo raziskovalci iz drţav članic EU ali iz pridruţenih drţav, ki morajo imeti

doktorat ali najmanj štiri leta delovnih izkušenj na področju raziskovalnega dela ter so

najmanj tri leta sodelovali v raziskovalnem projektu v tretji drţavi. Kandidati za štipendije -

raziskovalci, kateri morajo pripraviti vlogo za štipendijo skupaj z organizacijo gostiteljico -ta

jim bo zagotovila ponovno vključitev v evropsko poklicno okolje, lahko dobijo štipendije za

vsa področja raziskovalnega dela, z izjemo področij raziskav iz pogodbe EURATOM, za

katere se ne pridobi te vrste štipendij. Izbor prijav za štipendije poteka pod vodstvom

neodvisne strokovne komisije, pregledno in po vnaprej določenih merilih. Finančna pomoč

traja od 2 do 4 leta, katero je treba v teh letih porabiti za raziskovalni projekt. Evropska

komisija sklene sporazum o štipendiranju z organizacijo gostiteljico v Evropi. To mora biti

univerza, raziskovalno središče ali podjetje s sedeţem v drţavi EU ali pridruţeni drţavi, nato

ta sklene z raziskovalcem dogovor o zaposlitvi in mu tudi izplačuje osebni dohodek.

(Evropska Komisija, 2010)

Posebni ukrepi za mala in srednje velika podjetja ter zdruţenja.

Gre za podporo raziskovalnim projektom in projektom, ki temeljijo na tehnološkem razvoju,

pri katerih raziskave opravijo univerze, raziskovalni centri ali druge pravne osebe. Koristi teh

raziskav pa imajo mala in srednje velika podjetja ter zdruţenja.

Vsi aktualni razpisi v vezi 7. Okvirnega programa so objavljeni na strani:

http://cordis.europa.eu/fp7/dc/index.cfm

4.1.2 CIP- Program za konkurenčnost in inovativnost

Program je predvsem namenjen malim in srednje velikim podjetjem, omogoča jim boljši

dostop do finančnih sredstev ter podpira inovativnost s poudarkom na eko inovacijah.

Spodbuja vzpostavitev in uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razvoj

informacijske druţbe. Promovira tudi uporabo obnovljivih virov energije in energetsko

učinkovitost. PKI je razdeljen na tri operativne programe:

Program za podjetništvo in inovativnost (PPI).

Podporni program za IKT.

Inteligentna energija Evropa ( IEE ).

Razpisi za ta program so dostopni na spletni strani:

http://ec.europa.eu/cip/index_en.htm

36

4.1.3 COST – Evropski program znanstvenih in tehničnih raziskav

Je medvladni okvir za sodelovanje raziskovalnih organizacij iz različnih evropskih drţav na

področju znanosti in tehnologije, kateri omogoča koordinacijo nacionalno financiranih

raziskav na evropski ravni s strani raziskovalnih organizacij samih, ki delujejo na istem

področju in problemu. Deluje na principu t.i. akcij, katere postanejo operativne, ko k njim

pristopi najmanj pet drţav. Pobudo za pristop k posamezni akciji lahko poda zainteresirana

raziskovalna organizacija, katera ima nacionalne ali evropske vire financiranja za raziskave na

področju, ki ga pokriva akcija.

Aktualne akcije in razpisi za ta program so objavljeni na spletni strani:

http://www.cost.esf.org/domains_actions

4.1.4 Program vseživljensko učenje

Je osrednji program EU na področju izobraţevanja in usposabljanja za obdobje 2007-2013.

Podpira izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraţevanja in usposabljanja v

Evropi. Program je razdeljen na štiri podprograme in je namenjen številnim ciljnim skupinam.

Za finančna sredstva iz tega naslova se lahko potegujejo vzgojno-izobraţevalne ustanove,

študentje, društva, nevladne organizacije in odrasli, ki se v svojem delovnem okolju in tretjem

ţivljenjskem obdobju spet vračajo k učenju. Programske aktivnosti se delijo na centralizirane

- prijave je potrebno poslati na Izvršno agencijo v Bruselj in decentralizirane - prijave se

pošlje na nacionalno agencijo v matični drţavi. V Sloveniji opravlja naloge nacionalne

agencije CMEPIUS in je pri delu vezan na skupna programska pravila in navodila Evropske

Komisije. Letno se v Sloveniji iz tega naslova dodeli pribliţno 7,5 milijona evrov. Razpisi so

objavljeni na spletni strani:

http://www.cmepius.si/razpisi.asp

4.1.5 MEDIA 2007

To je program Evropske Komisije, ki podpira projekte na področju avdiovizualne umetnosti,

medijev in komunikacije. Za njegovo izvedbo je predvidenih več kot 755 milijonov evrov,

zajema pa pet področij aktivnosti:

usposabljanje strokovnjakov,

razvoj produkcijskih projektov in podjetij,

37

distribucijo kinematografskih del in avdiovizualnih programov,

promocijo kinematografskih del in avdiovizualnih programov, vključujoč podporo

filmskim festivalom in

horizontalne akcije/pilotni projekti.

Cilji programa so:

krepiti evropski avdiovizualni sektor, ki naj odraţa in spoštuje različnost evropskih

kulturnih identitet in dediščine,

povečati kroţenje evropskih avdiovizualnih del znotraj in zunaj Evropske unije in

krepiti konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja z omogočanjem večjega

dostopa do financiranja in promocije uporabe digitalnih tehnologij.

Več o tem programu ter pogojih za pridobitev finančnih sredstev iz tega naslova, je objavljeno

v Uradnem listu Evropske Unije z dne 6.2.2010 in je dostopen na spletnem naslovu:

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:030:0019:0020:SL:PDF

4.2 Decentralizirani programi Skupnosti

Decentralizirani programi so programi EU, ko se finančna sredstva evropskih skladov delijo

preko razpisov na drţavnem nivoju -včasih tudi regionalnem. Te razpise posredujejo in

sprejemajo prijave programov projektov za to zadolţena Ministrstva ali Javne agencije v

drţavi. S temi programi se izvajajo cilji kohezijske politike in sicer:

konvergenca,

regionalna konkurenčnost in zaposlovanje,

evropsko teritorialno sodelovanje –usmerjeno je v krepitev čezmejnega,

transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Spodnja slika 4.1 prikazuje iz katerih skladov se financirajo cilji kohezijske politike.

Slika 4.1: Viri financiranja

Vir: Evropska komisija, 2009.

38

Zaradi boljšega vpogleda ter samega razumevanja potencialnih prijaviteljev glede ustreznosti

projektov, ki se jih prijavlja, so v nadaljevanju na kratko predstavljani viri in glavna področja

financiranja. Potrebna sredstva se črpajo iz:

Evropskega sklada za regionalni razvoj ( ESRR );

Evropskega socialnega sklada ( ESS );

Kohezijskega sklada.

4.2.1 Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR ) - financira:

investicije v izboljšanje produktivnosti, ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest,

investicije v infrastrukturo,

podporo razvoju s pomočjo ukrepov, ki jih podpirajo in spodbujajo lokalne razvojne

iniciative in aktivnosti MSP,

podporo tehnične pomoči, ki podpira investicije v izobraţevanje in zdravstvo.

4.2.2 Evropski socialni sklad (ESS ) - financira:

spodbujanje aktivne politike zaposlovanja,

spodbujanje enakih moţnosti glede dostopa na trg delovne sile,

izboljšanje dostopa ţensk in njihovega sodelovanja na trgu delovne sile,

programe vseţivljenskega učenja,

spodbujanje kvalificirane delovne sile, prenove podjetij, razvoj podjetništva.

4.2.3 Kohezijski sklad – financira:

vsebinsko zaokroţene skupine projektov na področju okolja in trans-evropske

transportne infrastrukture,

preliminarne študije in implementacija navedenih projektov,

ukrepe tehnične pomoči - študije učinkov, primerjalne študije, nadzor.

Kot je bilo ţe omenjeno, so decentralizirani viri namenjeni sofinanciranju razvoja v

posameznih evropskih regijah -npr. v Sloveniji in z njimi v skladu s pogodbo upravlja vsaka

posamezna drţava članica EU. Denar se dodeljuje v skladu s prioritetami razvoja, ki so na

39

področju Kohezijske politike zapisane v Nacionalnem strateškem referenčnem okvirju in treh

operativnih programih, kateri pa ne spadajo več v okvir kohezijske politike. Ti so:

Skupna evropska kmetijska politika;

Nacionalni strateški načrt za razvoj podeţelja;

Skupna ribiška politika zajeta v Nacionalnem strateškem načrtu razvoja ribištva.

Skladno z normativnimi podlagami EU je Slovenija, zaradi izvajanja kohezijske politike EU v

obdobju 2007-2013, pripravila sledeče programske dokumente:

Nacionalni strateški referenčni okvir ( NSRO );

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov;

Operativni program razvoja človeških virov;

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture.

Za sprejetje teh dokumentov je bil osnova Drţavni razvojni program Republike Slovenije za

obdobje 2007-2013, ki sledi napotkom EU glede izpolnjevanja kohezijske politike.

Nacionalni strateški referenčni okvir ( NSRO ) je Sloveniji Evropska komisija potrdila 18.

junija 2007, v njem so opredeljene prednostne naloge, okvirna letna dodelitev sredstev in

seznam operativnih programov. Splošna usmeritev NSRO-ja je izboljšanje blaginje

prebivalcev Slovenije s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in

krepitvijo človeškega kapitala ter zagotavljanjem uravnoteţenega in skladnega razvoja, še

posebej med regijami.

Strateške prednostne naloge Slovenije za obdobje 2007–2013, določene v NSRO, so:

Spodbujati podjetništvo, inovacije in tehnološki razvoj;

Izboljšati kakovost izobraţevalnega sistema, usposabljanja ter raziskav in razvojnih

dejavnosti;

Izboljšati fleksibilnost delovne sile ter obenem zagotoviti gotovost zaposlitve, zlasti z

ustvarjanjem delovnih mest in spodbujanjem socialne vključenosti;

Zagotavljati moţnosti za gospodarsko rast s trajnostno mobilnostjo, ki izboljšuje

kakovost okolja in z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture;

Spodbujati uravnoteţen regionalni razvoj.

(Sluţba vlada Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2008)

40

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP KRRP) se napaja iz

sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Do teh sredstev so upravičeni:

podjetja: mikro, mala in srednje velika ter skupine podjetij, gospodarske druţbe,

zasebniki, investitorji;

drţava, občine, koncesionarji, subjekti spodbujanja razvoja;

visokošolske, raziskovalne in izobraţevalne institucije, medpodjetniški izobraţevalni

centri;

javni zavodi, javni gospodarski zavodi, zasebni zavodi, javne gospodarske sluţbe,

druge javne sluţbe;

društva, neprofitne in nevladne organizacije, mladinski centri, zasebni uporabniki.


V tabeli 4.2 je prikazana struktura zgoraj opisanega programa.

Tabela 4.2: Financiranje in izvajanje OP KRRP

Sredstva EU 2007-2013 % celotnih

razpoložljivih

sredstev

Nosilci

aktivnosti

Razvojna prioriteta/prednostna usmeritev (tekoče cene)

v EUR

v mio

SIT % OP

1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost 402.133.645 96.367 23,5 9,8 MG

1.1. Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in

raziskovalna odličnost 235.231.380 56.371 13,8 5,7 MG in MVZT

1.2. Spodbujanje podjetništva 166.902.265 39.996 9,8 4,1 MG

2. Gospodarsko-razvojna infrastruktura 396.934.393 95.121 23,2 9,7 MG

2.1. Gospodarsko-razvojno-logistična središča

(infrastrukturne platforme) 194.906.001 46.707 11,4 4,8 MG in MŠŠ

2.2. Informacijska družba 90.013.449 21.571 5,3 2,2 MG in MVZT

2.3. Razvoj izobraževalno-raziskovalne infrastrukture 112.014.943 26.843 6,6 2,7 MVZT

3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov 263.235.116 63.082 15,4 6,4 MG

3.1. Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva 128.817.184 30.870 7,5 3,1 MG in MŠŠ

3.2. Mreženje kulturnih in naravnih potencialov za razvoj

storitev 67.208.966 16.106 3,9 1,6 MK

3.3. Športna-rekreacijska infrastruktura 67.208.966 16.106 3,9 1,6 MŠŠ

4. Razvoj regij 619.442.634 148.443 36,2 15,1 SVLR

4.1. Regionalni razvojni programi 585.838.151 140.390 34,3 14,3 SVLR

4.2. Razvoj obmejnih območij s Hrvaško 33.604.483 8.053 2 0,8 SVLR

5. Tehnična pomoč 28.003.734 6.711 1,6 0,7 SVLR

Skupaj 1.709.749.522 409.724 100 41,7

Vir.: Sluţba vlada Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2007.

41

Operativni program razvoja človeških virov je usmerjen h krepitvi človeškega kapitala,

ustvarjanju delovnih mest, spodbujanju zaposlenosti in zaposljivosti, krepitvi inovativnosti in

s tem konkurenčnosti gospodarstva. Poudarek je na vlaganju v razvoj ustreznega

raziskovalnega in drugega kadra, vseţivljenjskemu učenju, zagotavljanju socialne

vključenosti in spodbujanju enakih moţnosti. Še posebej se tu izpostavlja poudarek na večji

učinkovitosti delovanja javnega sektorja. Iz teh usmeritev pa izhajajo prioritete, ki so

prikazane v tabeli 4.3.

Tabela 4.3: Viri financiranja po razvojnih prioritetah

Sredstva EU 2007-2013 % celotnih

razpoložljivih

sredstev

Nosilci

aktivnosti

Razvojna prioriteta/prednostna usmeritev (tekoče cene)

v EUR

v mio

SIT % OP

1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 262.114.965 62.813 34,7 6,4 MDDSZ

1.1. Strokovnjaki in raziskovalci za konkurenčnost podjetij 103.053.747 24.696 13,6 2,5 MVZT in

MG

1.2. Izobraževanje in usposabljanje za konkurenčnost in

zaposljivost 63.848.517 15.301 8,4 1,6 MDDSZ

1.3. Štipendijske sheme 50.406.724 12.079 6,7 1,2 MVZT in

MDDSZ

1.4. Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti 44.805.977 10.737 5,9 1,1 MDDSZ

2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih 140.018.678 33.554 18,5 3,4 MDDSZ

3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja 164.661.966 39.460 21,8 4 MŠŠ

3.1. Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov

izobraževanja in usposabljanja 60.488.069 14.495 8 1,5 MŠŠ

3.2. Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in

življenje v družbi temelječi na znanju 85.131.357 20.401 11,3 2,1 MŠŠ

3.3. Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva 19.042.540 4.563 2,5 0,5 MVZT

4. Spodbujanje socialne vključenosti 63.848.517 15.301 8,4 1,6 MDDSZ

4.1. Okrepitev socialne vključenosti in boj proti diskriminaciji 49.286.575 11.811 6,5 1,2 MDDSZ

4.2. Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in

izobraževanja 5.600.747 1.342 0,7 0,1 MŠŠ

4.3. Kultura v podporo socialni vključenosti družbenih skupin 8.961.195 2.147 1,2 0,2 MK

5. Institucionalna in administrativna usposobljenost 97.051.506 23.257 12,8 2,4 MJU

5.1. Učinkovita in uspešna javna uprava 36.404.856 8.724 4,8 0,9 MJU in MP

5.2. Reforma institucij na trgu dela 20.162.690 4.832 2,7 0,5 MDDSZ

5.3. Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega

dialoga 13.441.793 3.221 1,8 0,3 MJU

5.4. Zdravstvo v informacijski dobi 27.042.167 6.480 3,6 0,7 MZ

6. Tehnična pomoč 28.003.739 6.711 3,7 0,7 SVLR

Skupaj 755.699.371 181.096 100 18,4

Vir: Sluţba vlada Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2007.

42

ESRR se uporablja tudi kot finančni instrument za uresničitev 3. cilja evropske kohezijske

politike -evropsko teritorialno sodelovanje.

4.2.4 Evropsko teritorialno sodelovanje

V okviru evropskega teritorialnega sodelovanja sodeluje Slovenija v obdobju 2007-2013 v

naslednjih programih:

Čezmejni programi:

Operativni program Slovenija-Italija;

Operativni program Slovenija-Avstrija;

Operativni program Slovenija-Madţarska;

Operativni program Slovenija-Hrvaška;

Operativni program Jadransko čezmejno sodelovanje 2007-2013.

Programi transnacionalnega sodelovanja:

Operativni program »Območje Alp«;

Operativni program »srednja Evropa«;

Operativni program »jugovzhodna Evropa«;

Operativni program »Mediteran«.

Medregionalni programi:

Program »Interreg IVC«;

Operativni program »Interact II«;

Operativni program »Epson«;

Operativni program »Urbact«.

( Sluţba vlada Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2010)

Na evropski ravni je za Evropsko teritorialno sodelovanje skupno namenjenih 2,52 % vseh

kohezijskih sredstev oziroma 7,75 milijarde evrov, od tega je za čezmejno sodelovanje

namenjenih 73,86% oziroma 5,576 milijarde evrov, 20,95 % oziroma 1,582 milijarde evrov

za transnacionalno sodelovanje ter 5,19 % oziroma 392 milijonov evrov za medregionalno

sodelovanje.

Glede na središčno geopolitično lego Slovenije in dolţino notranjih in zunanjih meja ter glede

na dejstvo, da večina slovenskega prebivalstva ţivi v obmejnem območju, bo Evropsko

teritorialno sodelovanje tudi v naslednjem programskem obdobju eden ključnih instrumentov

za spodbujanje razvoja obmejnih regij in s tem celotne Slovenije.

(Sluţba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2009)

43

Slika 4.2: Institucije vključene v upravljanje, nadzor in izvajanje kohezijske politike

Vir: Sluţba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2009.

Iz slike 4.2 je razvidno katere institucije so za obdobje 2007-2013 vključene v upravljanje,

nadzor in izvajanje kohezijske politike. Vloge, pristojnosti, odgovornosti in naloge navedenih

institucij so podrobneje opredeljene v Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev

evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007-2013; Uradni list RS, št.

41/07. Prav tako pa določa Uredba tudi način izbora in potrjevanja instrumentov oz. operacij

ter izvrševanje operacij, t.j. finančni tok od izplačila iz proračuna RS, do povračila iz

proračuna EU v proračun RS.


Aktualni razpisi so z podrobnimi opisi objavljeni na spletni strani:

http://www.euskladi.si/razpisi/

4.2.5 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije, ki predstavlja programsko

osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja je

Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013, ki zajema celotno območje RS in

sledi doseganju zastavljenih ciljev Lizbonske strategije. Ti so predvsem usmerjeni v

izboljšanje razmer v EU na področjih zaposlovanja, inovativnosti, podjetništva, liberalizacije

in varovanja okolja. (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2007)

44

Upravičenci do sredstev so različni, odvisni so od vrste ukrepa. Prav tako so tudi različna

merila in načini finančne pomoči. V prejšnjem poglavju je bilo nakazano, da deluje ta sklad v

štirih oseh, v nadaljevanju pa bomo te smeri in prednostne naloge opisali, kakšen je njihov

namen in kdo lahko zaprosi za finančna sredstva iz tega naslova.

1.Os: Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja.

a) Ukrepi za dvig usposobljenosti in krepitev človeškega potenciala v kmetijstvu in

gozdarstvu:

Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu.

Finančna pomoč, katere stopnja znaša 100%, se dodeli udeleţencem usposabljanja

za kritje stroškov izobraţevanja in postopkov preverjanja in potrjevanja znanja.

Posamezna oseba lahko v enem letu dobi največ 1000€. Upravičenci teh sredstev

so proizvajalci, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo kmetijskih in gozdarskih

proizvodov ter lastniki zasebnih gozdov.

Pomoč mladim prevzemnikom kmetij.

Sredstva dobimo v obliki enkratne finančne pomoči, ki je namenjena za laţji

prevzem in strukturno prilagoditev gospodarstva po prevzemu in katere najvišji

znesek na upravičenca znaša do 40000€. Upravičenci so kmetje (starejši od 18 let

in mlajši od 40 let, oziroma so v letu objave javnega razpisa dopolnili 40 let), ki so

prvič lastniško prevzeli kmetijsko gospodarstvo kot gospodarji.

Zgodnje upokojevanje kmetov.

Upravičenci so kmetje starejši od 57 let, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko

dejavnost ter so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja

kmetijske dejavnosti ter bodo zaradi prenosa gospodarstva na mlajšo generacijo ali

drugega prevzemnika, prenehali opravljati pridobitno kmetijsko in gospodarsko

dejavnost na kmetijskem gospodarstvu. Finančna pomoč je sestavljena iz fiksnega

(letno znaša 5000€ na kmetijo) in variabilnega (odvisen od velikosti prenesene

kmetije) dela ter se izvaja v obliki letne rente, ki se izplačuje mesečno.

b) Ukrepi za prestrukturiranje fizičnega kapitala v kmetijstvu in gozdarstvu ter

spodbujanje inovativnosti :

Posodabljanje kmetijskih gospodarstev.

Stopnja pomoči za kmetijsko mehanizacijo znaša do 30% priznane vrednosti ne

glede na status upravičenca, oziroma do 40% priznane vrednosti za specialno

kmetijsko mehanizacijo za rabo na hribovskih in gorskih območjih.

45

Znesek finančne pomoči se giblje od 3500€ do 1000000e na projekt. Upravičenci

do teh sredstev so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost

oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo.

Povečanje gospodarske vrednosti gozdov.

Stopnja pomoči znaša do 50% naloţbe oziroma v območjih Natura 2000 tudi do

60%, kar pomeni, da se znesek finančne pomoči za naloţbe giblje od 500€ do

500000€. Upravičenci so lastniki ali solastniki zasebnih gozdov, njihova

zdruţenja, občine in njihove zveze.

Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom.

Stopnja pomoči za mikro, majhna in srednja podjetja je do 50% priznane vrednosti

naloţbe, za podjetja z manj kot 750 zaposlenimi ali prihodkom 200000000 € pa

samo 25% vrednosti naloţbe. Znesek finančne pomoči se giblje od 3500€ do

1800000 €. Upravičenci, kateri lahko v celotnem programskem obdobju pridobijo

največ 4000000 €, so mikro, majhna, srednjevelika in velika -z manj kot 750

zaposlenimi in prihodkom do 200000000€ podjetja, ki so registrirana za

ţivilskopredelovalno dejavnost, člani kmetijskega gospodinjstva v okviru

dopolnilnih dejavnosti, ki so registrirani za predelavo kmetijskih in ţivilskih

proizvodov ter prvo stopnjo predelave lesa, planine v zasebni lasti, kjer se izvaja

predelava mleka.

Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo

kmetijstva.

Stopnja pomoči znaša do 100% priznanih stroškov in se giblje od 20000€ do

1500000€. Vlagatelji zahtevkov so lahko glede na namene različni in sicer:

- za podporo izvedbe komasacij in ureditve nove infrastrukture, ki je

potrebna v povezavi s komasacijami so občine, končni koristniki pa so

lastniki komasiranih zemljišč;

- za podporo naloţbam za velike namakalne sisteme in posodobitev

hidromelioracijskih sistemov so fizične in pravne osebe, ki jih lastniki

zemljišč pooblastijo za vodenje investicije, končni koristniki učinka

dodeljenih nepovratnih sredstev pa so lastniki ali večletni zakupniki

zemljišč, ki bodo te sisteme uporabljali;

- za podporo izgradnji demonstracijskih centrov za namakanje so ustrezne

registrirane pravne osebe, ki so na javnem natečaju izbrane za izvedbo del.

c) Ukrepi za izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in proizvodov:

46

Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane.

Najvišji znesek pomoči je 3000€ na gospodarstvo. Upravičenci so fizične ali

pravne osebe; kmetijska gospodarstva, ki proizvajajo kmetijske proizvode,

namenjene za prehrano ljudi, kateri so vključeni v eno izmed shem kakovosti

Skupnosti ali nacionalne sheme kakovosti.

Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja

prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane.

Najvišji znesek pomoči znaša 200000€, višina stopnje pomoči pa je do 70%

priznanih stroškov projekta. Upravičenci so pravne osebe, registrirane kot skupina

proizvajalcev, ki zdruţuje proizvajalce, vključene v eno od shem kakovosti za

določen kmetijski proizvod ali ţivilo ter uporabljajo pripadajoč simbol kakovosti

oziroma zaščitni znak.

Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev.

Stopnja pomoči znaša do 5% lastne trţne proizvodnje, do katere so upravičene

skupine proizvajalcev, ki zdruţujejo ekološke kmetijske proizvajalce določenega

ekološkega kmetijskega proizvoda, ekološke kmetijske proizvajalce iz določenega

območja in proizvajalce določenega zaščitenega posebnega kmetijskega proizvoda

za namene skupnega nastopa na trgu.

2.Os: Izboljšanje okolja in podeţelja.

a) Ohranjanje kmetijstva na območjih z omejenimi moţnostmi za kmetijsko

dejavnost:

Izravnalna plačila za območja z omejenimi moţnostmi za kmetijsko dejavnost.

Višina izplačila je odvisna od vrste kmetijskega gospodarstva, kot prikazuje tabela

4.4, katera se glede na velikost površine postopno zniţuje; za površine nad 100 ha

dobijo le 50% predvidenega plačila. Upravičenci do teh izplačil so kmetijska

gospodarstva, ki obdelujejo kmetijska zemljišča v OMD.

Tabela 4.4: Izravnalna plačila na hektar

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2007:12.

47

b) Spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks:

Kmetijsko okoljska plačila.

V tabeli 4.5 so prikazani zneski izplačil na hektar, v kolikor kmetijsko zemljišče v

uporabi, ki je vključeno v kmetijsko okoljske podukrepe, ne presega 100 hektarjev,

saj se v tem primeru znesek izplačila zniţa za 50% za tiste površine, ki presegajo

100 hektarjev.

Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih

gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev ter se

v izvajanje teh podukrepov vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane

pogoje.

Tabela 4.5: Najvišji zneski izplačil na hektar zemljišč upravičenca

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2007:13.

3.Os: Kakovost ţivljenja na podeţelju in diverzifikacija podeţelskega gospodarstva.

a) Ukrepi za diverzifikacija podeţelskega gospodarstva:

Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti.

Stopnja pomoči je do 50% priznane vrednosti naloţb. Upravičenec lahko dobi v

obdobju zadnjih treh proračunskih let največ 200000€, najniţji znesek, ki ga dobi

pa je 3500€. Upravičenci so lahko fizične ali pravne osebe, ki so ob oddaji vloge

registrirane kot samostojni podjetnik, gospodarska druţba, zadruga ali kmetija z

dopolnilno dejavnostjo in ne presegajo kriterijev za mikropodjetja; manj kot 10

zaposlenih, manj kot 2000000€ prometa na leto. Odgovorna oseba upravičenca pa

mora biti druţinski član kmečkega gospodinjstva.

Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij.

Stopnja pomoči je do 50%. Upravičenec lahko dobi v obdobju zadnjih treh

proračunskih let največ 200000€, najniţji znesek, ki ga dobi pa je 20000€.

Upravičenci so lahko tako fizične kot pravne osebe, ki so ob oddaji vloge

registrirane kot samostojni podjetnik, gospodarska druţba ali zadruga in ne

48

presegajo kriterijev za mikropodjetja; manj kot 10 zaposlenih, manj kot 2000000€

prometa na leto.

b) Ukrepi za izboljšanje kakovosti ţivljenja na podeţelju:

Obnova in razvoj vasi.

Stopnja pomoči je do 50%, najniţji znesek pa 10000€. Upravičenci so lokalne

skupnosti, katere lahko v celotnem programskem obdobju pridobijo največ

750000€.

Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeţelja.

Stopnja pomoči je do 50%, najniţji znesek pa 3000€. Upravičenci so fizične in

pravne osebe ter lokalne skupnosti, kateri lahko v obdobju zadnjih treh

proračunskih let pridobijo največ 200000€.

4.Os: Leader

a) Izvajanje lokalnih razvojnih strategij.

Stopnja pomoči za projekte neprofitnega značaja znaša od 50% do 100%, za

prispevke v naravi pa do 20% skupne vrednosti projekta. Upravičenci so delujoče

LAS s potrjeno lokalno razvojno strategijo za katere se znesek pomoči giblje od

2000€ do 70000€.

b) Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja.

Stopnja pomoči je do 80%, znesek pomoči pa se giblje od 2000€ do 30000€.

Upravičenci so delujoče LAS s potrjeno lokalno razvojno strategijo.

c) Vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija

območja.

Stopnja pomoči lahko doseţe 50% vrednosti opravičljivih stroškov, ne sme pa

presegati 20% vrednosti javnih izdatkov lokalne razvojne strategije. Upravičenci

so delujoče LAS s potrjeno lokalno razvojno strategijo.

(Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2007)

4.2.6 Evropski sklad za ribištvo

Za črpanje sredstev iz tega sklada je Slovenija pripravila Operativni program za razvoj

ribištva v RS 2007-2013, ki se izvaja na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Za njegovo

izvajanje je iz Evropskega sklada za ribištvo namenjenih nekaj več kot 21 milijonov evrov.


http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Breda/gradiva/BROSURA_PRP.pdf



49

Za doseganje ciljev tega sklada so bili izbrani različni ukrepi na štirih prednostnih oseh, ki

se bodo izvajali v letu 2010, in sicer:

Os 1: Prilagoditev slovenske ribiške flote skupnosti.

Trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti;

Naloţbe v ribiška plovila in selektivnost;

Mali priobalni ribolov.

Os 2: Ribogojstvo, predelava in trţenje.

Produktivne naloţbe v ribogojstvo;

Predelava in trţenje.

Os 3: Ukrepi v skupnem interesu.

Ribiška pristanišča in mesta iztovora;

Razvoj novih trgov in promocijske kampanje;

Os 4: Trajnostni razvoj ribiških območij.

Izbor obalne akcije skupine;

Izvajanje lokalne razvojne strategije;


Upravičenci do sredstev v okviru tega programa so ljudje v ribiškem sektorju in njegovih

podsektorjih. Ker je slovenski ribiški sektor sestavljen iz več podsektorjev -morski

gospodarski ribolov, marikultura, sladkovodno ribogojstvo, predelava, so ljudje, ki

predstavljajo te podsektorje tudi upravičenci do sredstev. Ti upravičenci so:

- ribiči in (so)lastniki ribiških plovil,

- ribogojci; predstavniki marikulture in sladkovodnega ribogojstva, tudi školjkarji,

- predstavniki ribiške predelovalne industrije,

- lokalne skupnosti,

- predstavniki privatnega neribiškega sektorja in

- javna ali poljavna telesa.

Znotraj vsake izmed zgoraj naštetih osi pa so do sredstev upravičene različne skupine:

Os 1: vse pravne ali fizične osebe z veljavnim slovenskim ribolovnim dovoljenjem;

ker se os1 večinoma nanaša na ukrepe za prilagoditev ribiške flote -npr. razrez ali

prerazporeditev ribiških plovil, naloţbe v ribiška plovila na krovu in selektivnost, mali

priobalni ribolov in upoštevajoč gospodarski ribolov, so upravičenci v okviru osi 1

samo morski gospodarski ribiči z veljavnim ribolovnim dovoljenjem.



50

Os 2: vse pravne ali fizične osebe, registrirane za dejavnost akvakulture in predelave

in trţenja ribiških proizvodov. Poleg glavne skupine upravičencev -morski in

sladkovodni ribogojci in školjkarji, v skupino prejemnikov sredstev ESR sodijo tudi

upravičenci posebne skupine, tj. kmetje z dopolnilno dejavnostjo ribogojstva. V

okviru naloţb v predelavo in trţenje so upravičenci pravne in fizične osebe z

registrirano dejavnostjo ribiške predelave v Sloveniji, kot tudi javna in poljavna telesa.

Os 3: vse pravne in fizične osebe ter lokalne skupnosti.

Os 4: vse pravne in fizične osebe kot administrativno-finančno telo obalne akcijske

skupine, izbrane z javnim razpisom za izvajanje posameznih projektov v skladu z

lokalno razvojno strategijo (OAS). Ker so sredstva v okviru osi 4 namenjena

ustanovitvi obalne akcijske skupine, ki bo imela predstavnike zasebnega neribiškega

sektorja, ribiškega sektorja in lokalnih skupnosti, bodo te skupine v glavnem ciljne

skupine upravičencev. Vsekakor pa izvedba takšnega novega ukrepa zahteva

vključitev čim večjega števila lokalnega prebivalstva in nevladnih organizacij na tem

področju. Seminarji, ki bodo organizirani za predstavitev morebitnih ukrepov osi 4,

bodo torej morali biti široko zasnovani.

Os 5: MKGP je upravičenec v okviru te osi, saj so sredstva na tej osi namenjena

administrativni podpori izvajanju OP ribištvo 2007-2013.


5 URADNI PRISTOP IN FORMULARJI

V dosedanjih poglavjih so bili namenoma podrobno opisani viri sredstev EU, kdo in kje

objavlja potrebne razpise ter katere vrste projektov se z njimi podpira. Kajti le z dobrim

poznavanjem in razumevanjem prej naštetega lahko računamo na uspešnost naše prijave in s

tem realizacije določenega projekta. Zavedati se moramo, da gre tukaj za celovit način

izvedbe projekta in porabe sredstev z vidika ustvarjanja dobrega ugleda organizacije, gradnje

mreţe partnerskih organizacij, dobaviteljev, odnosov z mediji in javnostmi. Le s poštenim

odnosom do vseh sodelujočih v procesu izvedbe projekta, si bomo pridobili dobre reference in

zaupanje partnerjev pri bodočih projektih.



51

5.1 Postopek pridobivanja sredstev za EU projekte

Izhodišče za uspešno pridobitev sredstev iz skladov EU so predvsem dobre ideje in

učinkovito pripravljeni projekti. Pri tem je potrebno izpostaviti nekaj pomembnih napotkov:

Sodelovanje na razpisih je potrebno načrtovati vnaprej.

Sistem črpanja nepovratnih sredstev je potrebno dobro spoznati.

Strateške razvojne dokumente in politiko na nacionalni in evropski ravni je potrebno

dobro proučiti.

Izbrati je potrebno potencialne financerje oziroma ustrezne programe.

Potrebno je stalno spremljanje javnih razpisov na spletnih straneh potencialnih

financerjev.

Preden začnemo z iskanjem razpisa in pripravo prijave, moramo imeti svojo idejo, ki mora

biti takšna, da je zanimiva za Evropsko unijo; npr. konkurenčnost pred ostalimi trgi,

inovativnost in seveda se mora tudi skladati s prioritetami Evropske unije. Zavedati se

moramo, da le-te tudi imajo za seboj razpise. To idejo moramo preveriti ali je v skladu s

politiko Evropske unije, predvsem s posameznimi programi Evropske unije ter ali jo je moţno

uvrstiti v posamezne razpise. Ko ugotovimo, da bi našo idejo lahko uvrstili v posamezne

programe in razpise, začnemo razmišljati o vsebini projekta ter o sestavi primernega

konzorcija. Pri projektih, ki se odvijajo v okviru 7. OP se običajno zahteva, da je konzorcij

sestavljen iz vsaj treh pravnih oseb, ki so med seboj neodvisne in imajo sedeţ v različnih

drţavah članicah Evropske unije ali pridruţenih članicah. Največja napaka, oziroma tveganje

je, če gremo v konzorcij z nekom, ki ga ne poznamo. V projekt zato gremo z najbolj aktivnimi

organizacijami, ki znajo napisat dober predlog projekta (angl.:Proposal). Te organizacije

recimo najdemo na naslednji spletni strani: http://www.ist-world.org, vendar se vseeno pri

tem priporoča določena mera previdnosti.

Nadalje se moramo odločiti, kdo bo koordinator projekta. Koordinator je lahko posamezna

oseba ali organizacija, ki je odgovorna za vodenje projekta in partnerske mreţe. Najboljša

rešitev je, da je koordinator naše podjetje, oziroma določena oseba v podjetju, ki je primerna

za to funkcijo. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da najamemo koordinatorja, ki ni

primeren za to delo; ne zna ohranjati stikov z evropsko komisijo, oblikovati primernega

konzorcija, načrtovati projekta, itd. Posledica tega pa je, da ni projekt finančno podprt s strani

evropske komisije. V primeru, da se nismo še nikoli prijavljali na evropske razpise in nimamo

52

teh izkušenj, pa je vsekakor bolje, da nismo mi koordinator, ampak neka ustrezna zunanja

organizacija ali oseba, ki ima določene reference.

Glede na to, da priprava prijave projekta običajno zahteva več časa kot ga je na voljo po

objavi razpisa, je potrebno pripraviti vsebinsko pripravo prijave projekta ţe pred objavo

razpisa. To naredimo na podlagi preteklih razpisov, saj so le ti precej podobni bodočim

razpisom. Rok od objave do zaključka razpisa je namenjen pripravi predloga prijave projekta.

5.2 Postopek razpisa

Ob vsakem razpisu so objavljena podrobna navodila glede pogojev sodelovanja, vsebine in

oblike prijave ter razpisni rok.Večina razpisov poteka v dveh fazah, nekateri pa so lahko tudi

enostopenjski, kar prikazuje slika 5.1.

5.2.1 Faza predprijave

V tej fazi se odda predprijava predloga projekta (angl.:Pre-Proposal). Zajema osnovne

podatke o projektu, kot so: ime projekta, podatki o koordinatorju projekta, opis konzorcija,

povzetek projekta in njegovih potencialnih učinkov. Vključuje tudi opis načrtovanega dela,

oceno stroškov projekta, opis vloge posameznega nacionalnega partnerja v konzorciju,

pomembnost projekta glede na zastavljene cilje, potencialni ekonomski učinek in način

uporabe rezultatov.

Ta faza je neformalna, kjer ocenjevalec -komisija poda prijaviteljem svoja priporočila v zvezi

s projektom; ali predlog projekta v grobem ustreza kriterijem, namenu in ciljem projekta.

5.2.2 Faza prijave

Prijavo predloga projekta (angl.:Proposal) moramo obvezno poslati do datuma, ki je naveden

v razpisu. Zakasnelih prijav komisija ne obravnava.

Preverimo pogoje razpisa in začnemo s pisanjem prijave predloga projekta. V kolikor ni

izrecno navedeno pišemo v kateremkoli uradnem jezike Evropske unije, vendar je

priporočljivo, da pišemo v jeziku, ki ga vsi razumejo, najbolje v angleščini. Lahko se namreč

zgodi, da je v ocenjevalni komisiji samo en evalvator, ki razume slovensko, vendar se ta ne

spozna na področje, za katerega prijavljamo projekt. Vsled tega je lahko naš predlog slabo

ocenjen. Pri pripravi predloga projekta moramo biti pozorni na kriterije ocenjevanja projekta,

53

kateri so navedeni v razpisni dokumentaciji. Vsebino je potrebno obvezno prilagoditi tem

kriterijem, saj le na ta način lahko zberemo čimveč točk, s katerimi si povečamo moţnost za

finančno podporo projekta. Ker ni nujno, da evalvator pozna naše področje, moramo projekt

napisati tako, da bo čim bolj razumljiv.

Pri različnih projektih se kriteriji ocenjevanja lahko razlikujejo, vendar so v večini primerov

naslednji:

relevanca - ali projekt spada v razpis;

vpliv - kakšen bo vpliv projekta na napredek evropske unije;

znanstvena odličnost - kaj je tisto, kjer lahko dokaţemo, da ima projekt razvojno

inovativno kategorijo zelo močno;

kvaliteta konzorcija - če je uravnoteţen, kakšni so partnerji, ali so zanesljivi. Če

evropska komisija ţe v naprej ve, da je eden parter nezanesljiv, potem projekt pade.

Kot je bilo ţe omenjeno, je konzorcij odgovoren za projekt, zato po moţnosti ne

gremo v konzorcij z nekom, ki ga ne poznamo .

kvaliteta vodenja - če evalvator ali evropska komisija vidi, da je slaba kvaliteta

vodenja -v predlogu projekta ni razumljivo, kako bo projekt stekel do konca, kdo je

odgovoren za kaj, slaba organizacijska struktura, potem bodo teţave. Tukaj je zelo

pomembno tudi upravljanje tveganj. Doseţe se namreč manjše število točk, če ni

napisano, katera so tveganja in kako jih bomo reševali.

Poleg zgoraj naštetih kriterijev obstajajo še dodatni kriteriji, kot so etičnost predloga,

enakopravnost spolov, izobraţevalna komponenta, širjenje znanj in socialne implikacije. To

se sicer ne točkuje, vendar lahko vliva na končno oceno projekta.

Če prijava predloga ni pisana v angleškem jeziku, moramo prevod povzetka predloga vključiti

v del B.

Prijava predloga projekta je namreč sestavljena iz dveh delov in sicer:

del A

To so klasični formularji, ki vsebujejo upravne informacije in informacije o udeleţencih.

del B

Ta del imenujemo tudi tehnični aneks, v katerem podrobno definiramo, kako bo projekt tekel

in ga oddamo kot prilogo k pogodbi. S pomočjo tehničnega aneksa bo Evropska komisija

lahko preverjala ali se pri izvajanju projekta drţimo napisanega, saj moramo med potekom

projekta pisati vmesna poročila.

54

Ko je predlog projekta ocenjen, dobimo zbirno poročilo o oceni (angl.:evalvation summary

report), v katerem piše, kakšno oceno smo dobili pri posameznem kriteriju in zakaj je prav

takšna ocena. Primer tega dokumenta je podan v prilogi.

Projekti, ki so bili pozitivno ocenjeni, gredo potem na listo. Tukaj se jih rangira po relevanci.

Biti moramo med najboljšimi, npr. med prvimi 10, da lahko upamo na uspešnost prijave.

Samo prvih nekaj najboljših bo podprtih, tako da ni nujno, če je bil naš projekt pozitivno

ocenjen -šel skozi vse kriterije, da bomo tudi dobili denar. Projektna pisarna namreč glede na

razpoloţljiva sredstva odloči, kolikim projektom po vrsti bo odobrila sredstva.

Ko smo dobili obvestilo, da je bil naš predlog projekta sprejet, podpišemo pogodbo z

Evropsko komisijo. Pred podpisom pogodbe imamo še zadnje moţnosti, da določene stvari

modificiramo in popravimo. To pa zaradi tega, ker je bil predlog pisan predvsem za

evalvatorje, pogodba pa je pisana za nas in nas tudi obvezuje v vseh njenih točkah. Po

podpisu pogodbe začnemo z izvajanjem projekta.

5.3 Izvajanje projekta

V podpisani pogodbi je določen datum uradnega začetka in uradnega zaključka projekta.

Tukaj moramo poudarila nekaj dejstev, ki jih je potrebno upoštevati:

K projektu pristopimo takoj, da nas ne bodo presenetile obveznosti, ki jih projekt

zahteva.

Čimprej spoznajmo partnerje, ki jih še ne poznamo. Ker je solidnih partnerjev malo,

moramo imeti z njimi korekten odnos, kar je zagotovilo za uspešno delo v prihodnosti.

En človek na naši strani naj bo kontaktna oseba.

Vzpostavljati je treba poznanstva z EC -s tem dobimo neposreden dostop do

informacij.

Naše delo na projektu naj bo tako zastavljeno, da na tem lahko gradimo tudi v

prihodnje -da ne začenjamo vedno znova.

Prvo plačilo lahko pričakujemo ob začetku projekta, drugo šele potem, ko Evropska komisija

oceni prvo fazo projekta na podlagi vmesnega poročila, ki smo ga poslali. Če meni, da poteka

izvajanje projekta v skladu s tem kar je napisano v tehničnem aneksu, nam izplača še drugi

obrok. Zadnji obrok plačila dobimo šele po koncu projekta in odobritvi končnega poročila.

Celoten zgoraj opisan postopek prijave projekta je prikazan na sliki 5.1.

55

Slika 5.1: Postopek prijave projekta

Enostopenjski postopek Dvostopenjski postopek

Vir: Jermol, 2007:15.

5.4 Najpogostejše napake pri oddajanju razpisne dokumentacije

Administrativne so po navadi nepravočasna oddaja prijave na razpis, nepopolno

označena kuverta in dokumentacija, nezadostno število kopij dokumentacije, manjkajo

priloge, kot so registracija podjetja, različna potrdila in tako dalje.

Pri finančni nepopolnosti gre za pomanjkljivost pri finančnem načrtovanju projekta,

nenatančno ovrednotenje projekta po kategorijah stroškov, pretiravanje in napihovanje

proračuna.

56

Napake v vsebinskem delu se nanašajo predvsem na nepoznavanje evropskih

sektorskih politik, trenutnega stanja v razvoju, pomanjkljive inovativnosti ideje,

nepopolnosti in nedefiniranosti projektnih nalog ter neupoštevanja projektnih tveganj.

Za konec še nekaj nasvetov pri pisanju prijave predlogov projekta:

- pred in med pisanjem prijave predloga se poveţemo z EU uradniki, ki so odgovorni za

naše področje; osebni kontakt, preverjanje ideje projekta, koristni nasveti;

- če je bil predlog zavrnjen, poskušamo po telefonu pridobiti podrobnejše ustno

pojasnilo, kaj je šlo narobe;

- predlog mora biti jasno napisan, da ga bo razumel tudi evalvator, ki ni strokovnjak na

našem specializiranem področju;

- obvezno moramo navesti tveganja, ki se lahko pojavijo med samim projektom in

predstaviti njihove rešitve.

5.5 Predstavitev razpisov

Pri vsakem razpisu so objavljeni obrazci, katere moramo izpolniti v skladu s priloţenimi

navodili ter jih poslati na ustrezen naslov v predvidenem razpisnem roku. Na voljo imamo

razne slovenske in tuje organizacije, ki objavljajo aktualne razpise. Spodaj je navedeno nekaj

povezav, kjer lahko najdemo razpise in vso potrebno dokumentacijo za določen razpis:

5.5.1 Slovenski razpisi

ARRS – Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

http://www.arrs.gov.si

TIA – Tehnološka agencija Slovenije

http://www.tia.si

MVZT – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

http://www.mvzt.gov.si

JAPTI – Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije

http://www.podjetniski-portal.si

SVLR - Sluţba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko

http://www.svlr.gov.si

5.5.2 Tuji razpisi

CORDIS (7.OP)

http://cordis.europa.eu/fp7/

57

South East Europe – Transnational Cooperation Programme

http://www.southeast-europe.net/en/

Central Europe – Cooperating for Success

http://www.central2013.eu/nc/top-menu/home.html

Alpine Space Programme

http://www.alpine-space.eu/

Mediteranean – MED programme

http://www.programmemed.eu/index.php?id=5175&L=1

EUROSTARS – EUREKA's Eurostars Programme

http://www.eurostars-eureka.eu/

EUREKA

http://www.eureka.be/home.do

INTERREG

http://www.interreg-slohucro.com/

COST

http://www.cost.esf.org/

EDA – European Defence Agency

http://www.eda.europa.eu/

NATO – Science for Peace and Security

http://www.nato.int/science/index.html

5.6 Formularji in obrazci

Za ponazoritev celotnega postopka prijave na določen razpis, je kot primer iz zgoraj naštetih

povezav izbran eden izmed razpisov v sedmem okvirnem programu, katerega financira

Evropska komisija in je objavljen na naslednji spletni strani:

http://cordis.europa.eu/fp7/dc/index.cfm?fuseaction=UserSite.CooperationDetailsCallPage&c

all_id=297.

Tema tega razpisa je Informacijska in komunikacijska tehnologija, katera sodi v program

Sodelovanje.

Razpis je bil objavljen 24. novembra 2009 in se zaključi 13. aprila 2010 ob 17:00:00, njegov

proračun pa znaša 286 000 000 €.

58

V ta razpis so vključeni naslednji tipi projektov: skupni projekti (CP), mreţe odličnosti (NoE)

ter koordinacijske in podporne aktivnosti. Osredotočili se bomo na skupne projekte in sicer na

integrirane projekte.

5.6.1 Obrazec predprijave predloga projekta

Na spodnji sliki 5.2 je primer tega obrazca, ki ga izpolnimo v začetni fazi in ga posredujemo

Evropski komisiji.

Slika 5.2.: Obrazec za predprijavo predloga projekta (Pre-proposal check form)

Vir: European Commission, 2010:58.

59

5.6.2 Obrazci za prijavo predloga projekta

Kot je bilo ţe omenjeno, je potrebno po neformalni predprijavi predloga projekta poslati še

prijavo predloga projekta (angl.:Proposal). Ta vsebuje v prvem delu (del A) klasične

formularje, v drugem delu (del B ali tehnični aneks) podroben opis projekta. Navodila za

pisanje predloga projekta najdemo v pdf formatu pod naslovom Guide for Applicants na

spletni strani 7. Operativnega Programa.

Kot je razvidno iz slike 5.3, je del A sestavljen iz treh obrazcev in sicer:

A1: Povzetek

A2: Udeleţenci

A3: Proračun

Koordinator izpolni obrazca A1 in A3. Obrazec A2 pa izpolni vsak udeleţenec projekta

posebej. Poleg udeleţencev imamo pri projektu tudi podizvajalce, katere navedemo šele v

delu B.

60

Slika 5.3: Obrazci, ki sodijo v del A

61

62

63

64

65

66

67

Vir: European Commission, 2010:36-43.

Zdaj, ko imamo predstavo kako izgleda prvi del prijave predloga projekta (del A), poglejmo

še kako je sestavljen drugi del (del B), ki je v bistvu najbolj pomemben, saj vsebuje

predstavitev konceptov o načrtovanih pobudah projekta. Oblika tega dokumenta se lahko sicer

razlikuje glede na različne teme financiranja in razpise, enotno za vse pa je sledeča oblika:

Začetna stran

Vsebuje administrativne informacije našega predloga projekta zaradi identifikacijskih

razlogov. Naslednji podatki morajo biti navedeni na eni strani:

celoten naslov predloga projekta, ki je isti kot je bil podan v obrazcu A1,

akronim predloga, ki ga kopiramo iz obrazca A1,

tip finančne sheme,npr. integrirani projekti – IP,

68

obravnavane teme delovnega programa; navede se najbolj relevantne teme po

vrsti glede na njihovo pomembnost,

ime koordinatorja -običajno je to oseba, ki je navedena kot odgovorna oseba v

obrazcu A2,

seznam udeleţencev, ki ga predstavlja tabela 5.1; to so isti udeleţenci, kot so

navedeni v obrazcu A2 in morajo biti tudi enako oštevilčeni kot v obrazcu A2,

koordinator je vedno naveden prvi,

povzetek predloga, ki ga napišemo v primeru, če del A ni pisan v angleščini;

biti mora v angleškem jeziku.

Tabela 5.1: Seznam udeleţencev


Tabela vsebin

Predlog projekta

Sestavljen je iz petih poglavij, ki so nadalje razdeljena še na podpoglavja in sicer:

Del 1: Znanstvene in tehnične vrednosti, pomembne za teme, ki jih obravnava ta razpis;

maksimalna dolţina je 20 strani brez gantograma, pertovega diagrama in tabel 5.2-5.6.

1.1 Zamisli in cilji

Razloţi se zamisel svojega projekta in navede glavne ideje, zaradi katerih smo se odločili

sodelovati na razpisu. Podrobno se opiše znanstvene in tehnične cilje ter prikaţe njihovo

povezavo na teme, ki jih obravnava razpis. Cilji morajo biti dosegljivi v okviru projekta, ne pa

skozi nadaljnji razvoj. Navedeni naj bodo v merljivi in preverljivi obliki, vključno z mejniki,

ki bodo navedeni v delu 1.3.

1.2 Napredek preko stanja tehnike

Opiše se stanje tehnike na obravnavanem področju in prednosti, ki jih bo predloţeni projekt

prinesel.

1.3 Znanstvena in tehnična metodologija in z njo povezan delovni načrt

Predstaviti je treba podroben delovni načrt, ki naj bo razdeljen na delovne sklope, kateri naj bi

sledili logičnim fazam izvajanja projekta. Tu je vključen konzorcij za upravljanje ter oceno

napredka in rezultatov. Svoje načrte predstavimo takole:

69

I. Opiše se celotno strategijo delovnega načrta -maksimalna dolţina 1 stran.

II. Prikaţe se čas delovnih sklopov in njihovih sestavnih delov -Gantogram, itd.

III. Pripravi se podroben opis dela razčlenjenega na delovne sklope:

Seznam delovnih sklopov, ki jih navedemo v tabelo 5.2

Tabela 5.2: Seznam delovnih sklopov


Seznam rezultatov, ki jih navedemo v tabelo 5.3

Tabela 5.3: Seznam rezultatov


Seznam mejnikov

70

Tabela 5.4: Seznam mejnikov


Opis delovnih sklopov

Tabela 5.5: Delovni sklopi


Tabela povzetka

71

Tabela 5.6: Tabela povzetka


Navede se grafični prikaz sestavnih delov, ki prikazuje njihovo soodvisnost - Pertov diagram.

IV. Opiše se tveganja in načine njihovega reševanja.

Del 2: Izvedba

2.1 Upravljanje strukture in postopkov -maksimalna dolţina tega odseka je pet strani.

Opiše se organizacijsko strukturo in mehanizme sprejemanja odločitev o projektu ter prikaz

ujemanja z zahtevnostjo in obsegom projekta.

2.2 Posamezni udeleţenci -maksimalna dolţina tega odseka je ena stran na udeleţenca.

Za vsakega udeleţenca v predlaganem projektu se navede kratek opis pravne osebe, glavne

naloge, ki so jim bile dodeljene ter predhodne izkušnje v zvezi s temi nalogami. Navede se

tudi kratek opis posameznikov, ki bodo prevzeli delo.

2.3 Konzorcij kot celota.

Prikaţe se udeleţence, ki skupaj tvorijo konzorcij, usposobljen za doseganje ciljev projekta

ter kako so usposobljeni in zavezani k njim dodeljenim nalogam. Pomembno je dopolnjevanje

med udeleţenci. Pojasniti je potrebno, kako je sestava konzorcija sorazmerna glede na cilje

projekta. Če je to potrebno, se opiše industrijsko-komercialno sodelovanje za zagotovitev

izkoriščanja rezultatov.

2.4 Uporabljena sredstva -maksimalna dolţina tega odseka sta dve strani.

Specificirati je potrebno porabo vseh sredstev, vključno s sredstvi, ki bodo dopolnila

prispevek evropske komisije. To je treba tudi pojasniti in argumentirati ter dokazati, kako je

celoten finančni načrt za projekt primeren. Poleg stroškov, ki so navedeni na obrazcu A3 in

povzetka v delu 1.3, se navede tudi vse druge večje stroške -npr. oprema.

Del 3: Vpliv -maksimalna dolţina za ta del je 10 strani.

3.1 Pričakovani vplivi, navedeni v delovnem programu.

72

Tu je potrebna obrazloţitev, kako bo projekt prispeval k pričakovanim učinkom, navedenih v

delovnem programu v povezavi z obravnavano temo ali temami. Omeni se korake, ki bodo

potrebni za uresničitev teh vplivov. Dobro je pojasniti, zakaj ta projekt potrebuje evropski -

raje kot nacionalni ali lokalni pristop. Navede se predpostavke in zunanje dejavnike, ki lahko

določajo doseg vplivov.

3.2 Razširjanje in izkoriščanje rezultatov projekta in upravljanje intelektualne lastnine.

Opišite ukrepe, ki ste jih predlagali za razširjanje in izkoriščanje rezultatov projekta in kako

bodo ti ukrepi povečali vpliv projekta. Pri oblikovanju teh ukrepov morate upoštevati različna

sredstva komunikacije in ciljne skupine, kot je to potrebno; npr. oblikovalci politike, interesne

skupine, mediji in širša javnost.

Opišite tudi vaše načrte za upravljanje znanja -intelektualne lastnine, pridobljene v teku

projekta.

Del 4: Etična vprašanja -za ta del ni predpisane maksimalne dolţine, saj je ta odvisna od

števila in kompleksnosti vpletenih etičnih vprašanj.

Navede se vsakršna etična vprašanja, ki se lahko pojavijo v predlaganem projektu in natančno

obrazloţi, kako bodo razrešena. Upoštevati je potrebno naslednja posebna vprašanja:

Prostovoljno soglasje -npr. prikaţe se nivo etične občutljivosti ali naključnih

ugotovitev.

Vprašanja varstva podatkov -npr. metoda uporabljanja osebnih podatkov in kako bodo

ti podatki zaščiteni.

Uporaba ţivali se navede samo, ko se ţivali uporabljajo v raziskavi; npr. kaj se zgodi z

ţivalmi po poskusih raziskave.

Človeške embrionalne matične celice se navede samo v projektu, kjer se te celice

uporabijo za raziskave; obrazloţitev nujnosti uporabe teh celic za raziskave.

V tem delu se navede tudi drţave, v katerih se bodo raziskave izvajale ter etične odbore in

regulativne organizacije, s katerimi se bo sodelovalo v času trajanja projekta.

Uporabi se tabelo 5.7. Če se označi z da katero vprašanje, je treba navesti stran v predlogu,

kjer je to etično vprašanje opisano. V kolikor ni nobeno od navedenih vprašanj povezano z

predlogom projekta, se v zadnji vrstici tabele označi okence da (angl.:Yes).

73

Tabela 5.7: Tabela etičnih vprašanj


74

Del 5: Upoštevanje vidikov enakosti spolov.

Ta oddelek ne bo ocenjen, ampak bo predmet razprave v okviru pogajanja, če bo predlog

projekta uspešen. Navede se lahko vrsto ukrepov, ki se bodo izvedli v teku projekta za

spodbujanje enakopravnosti . Ti lahko vključujejo ukrepe povezane s konzorcijem projekta -

npr. izboljšanje ravnovesja med spoloma v konzorciju projekta, ukrepi za usklajevanje

poklicnega in zasebnega ţivljenja, ozaveščanje znotraj konzorcija ali kjer je to primerno,

ukrepe namenjene širši javnosti, kot so recimo prireditve v šolah.

6 ZAKLJUČEK

Evropska skupnost poskuša skozi kohezijsko politiko spremenit Evropo in posledično tako

njene regije v privlačnejši kraj za naloţbe in delo, kar pomeni več in boljših delovnih mest,

vse to v povezavi z večjo inovativnostjo in izboljšavo znanja. Zato ne čudi dejstvo, da se za to

namenja velika finančna sredstva, to je nekaj čez 35% proračuna EU. Skladno s Smernicami

EU naj bi šla koncentracija teh sredstev v manj razvite regije ter v mednacionalne projekte z

veliko dodano vrednostjo. Realna podoba pa je v resnici precej drugačna. Običajno je namreč

v manj razvitih drţavah, oziroma regijah , pomanjkanje visoko strokovno podkovanega kadra,

tako v vladnih ustanovah kot v zasebnem sektorju. To ima za posledico, da se ţe na drţavni

ravni ne pripravi dovolj strokovno ustreznih programskih dokumentov in programov, s

pomočjo katerih se naj bi črpalo ta sredstva. Vse to je povezano z nedorečeno zakonodajo in

zapletenimi razpisnimi postopki. Tako ne čudi podatek, da je kar nekaj manj razvitih članic

EU, ki so neto vplačnice. To pomeni, da več dajejo v proračun EU, kot pa iz njega črpajo. V

zadnjem času se sicer v Sloveniji na tem področju nekaj spreminja in se poenostavlja

določene razpisne postopke ter uvaja nudenje podpore pri samih prijavah predlogov projektov

pri decentraliziranih programih. Nujno pa je vsekakor izboljšati informiranost potencialnih

koristnikov sredstev, zagotoviti izobraţevanje kadrov ter zmanjšati administrativne prepreke.

Pri centraliziranih programih Skupnosti pa še nadalje ostajajo precej zakomplicirani postopki

prijav na razpise. Zatakne se večinoma vsled nepoznavanja celotne problematike, oziroma

premajhne vključenosti in povezanosti v mednacionalne odnose. Razpisi za evropske projekte

običajno postavljajo kot pogoj povezovanje več udeleţencev iz različnih drţav v konzorcij,

kateri v imenu vseh odda prijavo predloga projekta za določen razpis. Tu pa nastane problem

učinkovitega vodenja ter koordiniranja vsega skupaj. Le dovolj strokovno podkovan in

izobraţen vodja projekta, ki obvlada tehniko projektnega vodenja in potrebna sredstva, s

75

katerimi obvladuje terminski in finančni plan, ima moţnosti uspešne realizacije projekta. Od

njega je odvisna tudi sestava projektne skupine in kako bo ta usklajeno delovala. Veliko

projektov namreč pade prav zaradi neustrezne sestave te skupine, čeprav so v njej običajno

akademsko izobraţeni ljudje.

Zaključujem z ugotovitvijo, da ne glede na to, kako so ta nepovratna sredstva EU zanimiva,

so v prvi vrsti namenjena doseganju zastavljenih ciljev Skupnosti, ne pa prinašanju dobička

koristniku teh sredstev. Drugače povedano, omogočajo da je posamezen projekt na pozitivni

ničli. Pri pripravi projektov je potrebno upoštevati roke, saj so lahko sredstva podeljena le za

projekte, ki bodo izvedeni v določenem programskem obdobju, v nasprotnem primeru lahko

pride do vračanja sredstev. Poleg tega ne morejo biti odobrena sredstva za ţe zaključene

projekte.

76

7 LITERATURA IN VIRI

1. Cepin, Matej, Čandek, Sonja in Gornik, Joţe (2005): Kako pametno porabiti EU

sredstva?. Ljubljana: CNVOS.

2. Eurocon (2010): 7. okvirni program. Dostopno prek: http://www.eurocon.si/index.php?

id=19 (6.3.2010).

3. European Commission (2010): Seventh Framework Programme. Dostopno prek:

http://cordis.europa.eu/fp7/dc/index.cfm?fuseaction=UserSite.CooperationDetailsCallPage

&call_id=297 (30.3.2010).

4. European Commission (2010): Seventh Framework Programme. Dostopno prek:

ftp://ftp.cordis.europa.eu/pub/fp7/docs/calls/cooperation/ict/c_gfacpip_200915_en.pdf

(15.4.2010).

5. Evropska komisija (2006): 7. OP. Dostopno prek: http://www.p-ng.si/public/doc/

mednarodni/fp7-factsheets_sl.pdf (3.4.2010).

6. Evropska komisija (2007): Kratka predstavitev 7. OP. Luxembourg: Urad za uradne

publikacije Evropskih skupnosti. Dostopno prek: http://www.een.si/files/FP7-brosura.pdf

(20.3.2010).

7. Evropska komisija (2010): Media 2007 – Razvoj, distribucija, promocija in usposabljanje.

Uradni list Evropske unije. Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/

LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:030:0019:0020:SL:PDF.

8. Evropska Komisija: Najpomembnejši cilji. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/

regional_policy/policy/object/index_sl.htm (27.2.2010).

9. Evropska Komisija (2010): Vrnitev v Evropo. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/research/

fp7/understanding/marie-curieinbrief/back-europe_sl.html (10.3.2010).

10. Jermol, Mitja (2007): Izkušnje pri prijavi, delu in ocenjevanju EU projektov. Dostopno

prek: http://videolectures.net/euproj06_jermol_ippdo/

11. Magić, Jasna in Kokolj Ţiva (2007): Pridobivanje evropskih sredstev – Primeri dobrih

praks. Ljubljana: CNVOS.

12. Maletič, Damjan (2009): 7. Okvirni program EU. Dostopno prek: http://www.fov.uni-

mb.si/resources/files/doc/Predstavitev%207%20OP_18.12.2009.pdf (15.2.2010).

13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2009): Nacionalni strateški načrt

razvoja podeželja 2007-2013. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano. Dostopno prek: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/

PRP/nov09/NSNRP1._sprememba__november_2009__01.pdf (20.3.2010).

77

14. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2007): Operativni program za razvoj

ribištva v Republiki Sloveniji 2007-2013. Dostopno prek: http://www.mkgp.gov.si/

fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/saSSo/2008_Sektor_za_lovstvo_in_ribistvo/

OPR_2007_-_2013/OP_slo_november_2008.pdf (22.3.2010).

15. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2007): Operativni program za razvoj

ribištva v Republiki Sloveniji 2007-2013. Dostopno prek: http://www.mkgp.gov.si/si/

program_razvoja_ribistva_2007_2013/operativni_program_za_razvoj_ribistva_v_republiki

_sloveniji_2007_2013/ (27.3.2010).

16. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2007): Program razvoja podeželja

Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano. Dostopno prek: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/

mkgp.gov.si/pageuploads/Breda/gradiva/BROSURA_PRP.pdf (29.3.2010).

17. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2007): Program razvoja ribištva.

Dostopno prek: http://www.mkgp.gov.si/si/program_razvoja_ribistva_2007_2013/

(25.3.2010).

18. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Vsebina Programa razvoja podeželja.

Dostopno prek:http://www.mkgp.gov.si/si/program_razvoja_podezelja_2007_2013/

vsebina_programa_razvoja_podezelja/ (15.3.2010).

19. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (2010): 7. okvirni program EU.

Dostopno prek: http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_

in_evropske_zadeve/7_op/ (2.3.2010).

20. Portal Evropske unije. Dostopno prek: http://europa.eu/index_sl.htm (22.2.2010).

21. Sluţba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (2010):

Cilj 3. Dostopno prek: http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_evropske_

kohezijske_politike/evropsko_teritorialno_sodelovanje/cilj_3/ (23.3.2010).

22. Sluţba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko: Cilji

kohezije 2007-2013. Dostopno prek: http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/

podrocje_evropske_kohezijske_politike/kohezijska_politika_v_obdobju_2007_2013/

cilji_kohezije_2007_2013/ (5.3.2010).

23. Sluţba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko:

Evropsko teritorialno sodelovanje. Dostopno prek: http://www.euskladi.si/skladi/ets/

(28.3.2010).

78

24. Sluţba vlada Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (2008):

Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013. Ljubljana: DZS. Dostopno prek:

http://www.euskladi.si/publikacije/OP/2007-2013/download/NSRO2007-2013.pdf

(25.3.2010).


Organizacija izvajanja kohezijske politike. Dostopno prek: http://www.euskladi.si/

predstavitev/struktura/ (25.3.2010).


Programski dokumenti Slovenije za obdobje 2007-2013. Dostopno prek:

http://www.euskladi.si/publikacije/OP/2007-2013/ (24.3.2010).

27. Štern, Beno in Kobal, Jurij: Praktične osnove projektnega vodenja evropskih projektov.

Dostopno prek: http://www.gzs.si/pripone/10594/oei22309d10594a3a.pdf (10.2.2010).

28. Šuhel, Peter, Mertik, Matej in Tovšak, Peter (2009): Informacijska tehnologija: Projektno

vodenje. Ljubljana: Fakulteta za informacijske študije.

29. Tehnološka agencija Slovenije: Razpisi. Dostopno prek:

http://www.tia.si/RIP09,616,0,1,1.html (2.1.2010).

30. Vladni portal z informacijami o ţivljenju v EU: Programi in razpisi EU. Dostopno prek:

http://www.evropa.gov.si/si/programi-in-razpisi-eu/ (10.3.2010).

PRILOGE

Priloga1: Primer izpolnjenih obrazcev javnega razpisa »Neposredne spodbude za skupne

razvojno-investicijske projekte«.

Priloga2: Poročilo o oceni.

Documents

PROJEKTNO VODENJE IN PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA EU …dk.fis.unm.si/mag/MAG_2010_Janja_Kocevar.pdf · »Projektno vodenje lahko zato definiramo kot umetnost in znanost za specifično