30. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti

ORGANIZACIJA PRIHODNOSTI

23. - 25. marec 2011, Portorož, Slovenija

Ravnateljevanje – zadovoljstvo učiteljev

mag. Melita Moretti

UP, Fakulteta za management Koper, Slovenija melita.moretti@amis.net

Adi Moretti

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija adi.moretti@amis.net

Povzetek V slovenskih splošnih gimnazijah se izvajajo projekti izboljšanja kakovosti in učinkovitosti v vzgoji in izobraževanju in prinašajo posodobitev gimnazijskih programov. Za realizacijo vseh novih vlog, nalog in zadolžitev potrebujejo učitelji nova znanja. Vse to vpliva na učiteljeve odnose v šoli v povezavi z vodenjem šole, ki je pomemben dejavnik pri vpeljevanju posodobitev gimnazijskih programov. Vodenje šole/ravnateljevanje prav tako močno vpliva na učinkovitost šole in dosežke učencev, kakovost vodenja pa je pomembna za motivacijo učiteljev in njihovo zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo večji razkorak med oceno pomembnosti in dejanskim stanjem večine kazalnikov zadovoljstva (zadovoljstva z vodenjem odnosov in organizacijo dela na posamezni šoli na relaciji vodstvo šole/ravnatelj – učitelji). Ugotavljamo tudi, da je zadovoljstvo učiteljev v splošnih gimnazijah povezano s šestimi dejavniki: kadri in komunikacija, spoštovanje pravil, doseganje ciljev, zaupanje, kakovost in pripadnost šoli. Tako se ponuja priložnost za posege v obstoječo prakso znotraj profesionalnih in zakonodajnih okvirov in glede na možnosti posamezne šole. Ključne besede: vodenje šole, zadovoljstvo, učitelj, ravnatelj, splošna gimnazija Abstract Slovene general upper secondary schools are modernizing their curricula and implementing changes to improve school efficiency and educational quality. In order to carry out their new roles, tasks, and assignments, teachers require new knowledge. This influences principal-teacher relations, an important factor in the implementation of modernized curricula. In addition, school leadership strongly affects school efficiency and student achievement, with leadership quality playing a particularly important role in teacher motivation and work satisfaction. The findings of the study show a gap between actual practice and the importance attributed to most satisfaction indicators in the study (satisfaction levels with principal-teacher relations and work organization). Furthermore, we have found that teacher satisfaction in general upper secondary school is connected to six factors: staff communication, rule adherence, goal achievement, trust, quality, and school commitment. Thus,

2

opportunities for the implementation of changes falling within the professional and legislative framework and individual school capabilities present themselves.

Keywords: school leadership, satisfaction, teacher, principal, general upper secondary school.

1 Uvod Slovenske splošne gimnazije se danes srečujejo z novimi izzivi, ki so posledica različnih

dejavnikov. Negativni demografski trendi in s tem upadanje števila potencialnih učencev,

spreminjanje njihovih želja in potreb in spreminjanje pričakovanj vseh ostalih ciljnih javnosti

šole (staršev, učiteljev in drugih) jih vodijo k usmerjenosti v kakovost in skrb za vsakega

uporabnika njihovih storitev.

V ta namen se v slovenskih splošnih gimnazijah izvajajo projekti izboljšanja kakovosti in

učinkovitosti v vzgoji in izobraževanju in prinašajo posodobitev gimnazijskih programov.

Omeniti velja tri projekte, ki v tem času potekajo in ki jih delno financira Evropska unija iz

Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. To so

projekti Posodobitev gimnazijskih programov (2008-2014), projekt Obogateno učenje tujih

jezikov (2010-2012) in projekt KVIZ1 (2008-2014). Cilj projekta Posodobitev gimnazijskih

programov so aktivnosti, ki bodo zagotavljale uvedbo posodobljenih in inovativnih učnih

načrtov, posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula ter izvajanja posodobljenega načina

izvajanja gimnazijskega programa v splošnih gimnazijah (Ministrstvo za šolstvo in šport,

2008). Pri projektu Obogateno učenje tujih jezikov je cilj projekta obogateno izvajanje pouka

tujega jezika z vključitvijo tujega učitelja v učni proces znotraj pouka tujega jezika in zunaj

njega, ter nadgrajevanje kakovosti tujega jezika z inovativnimi pristopi v izvedbeni kurikul

šole oziroma sodelovanje tujega programskega učitelja v učnem procesu v slovensko osnovno

in srednjo šolo (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2010). V okviru projekta KVIZ (Šola za

ravnatelje) pa poteka postopno uvajanje sistema, ki bo pripeljal do celovite, usmerjene in

trajnostne samoevalvacije v šolah in vrtcih ter zunanje evalvacije.

Za realizacijo vseh novih vlog, nalog in zadolžitev potrebujejo učitelji nova znanja. Prav tako

morajo spremeniti svoja prepričanja o poučevanju in znanju (Devjek in Polak, 2007: 22). Šola

se mora zavedati potrebe po usposabljanju učiteljev, in to ne zgolj v zvezi z učnim procesom,

ampak tudi na področju uvajanje sprememb, ki vplivajo na celotno delo na šolah. Številne

raziskave namreč kažejo (CLC,2 2003; HR.COM, 2005; Gallup, 2006), da ljudi najbolj

motivirata osebna uspešnost in možnost osebne izbire svoje kreativnosti pri delu, kar ima za

posledico povečanje njihovega zadovoljstva.

Pomemben procesni dejavnik pri vpeljevanju vseh zgoraj omenjenih posodobitev je tudi

vodenje šole/ravnateljevanje. To potrjujejo številne raziskave, ki so bile narejene v okviru

programov OECD (Leithwood in Riehl, 2003; Leithwood et al., 2006), in tudi druge

mednarodne raziskave (Hopkins 2001; West, Jackson, Harris in Hopkins, 2000). Vodenje šole

prav tako močno vpliva na učinkovitost šole in dosežke učencev (Leithwood in Jantzi, 2000),

kakovost vodenja pa je pomembna za motivacijo učiteljev (Ferjan, 1999) in njihovo

1 Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij.

2 Corporate Leadership Council.

3

zadovoljstvo z delom ter za kakovost poučevanja v šolah (Hargreaves, 2003; Fullan, 2001;

Evans, 2001).

To so izzivi, ki od slovenskih splošnih gimnazij in predvsem njihovega vodstva terjajo

drugačen pristop k obravnavanju učiteljev, od učiteljev pa terja sprejem spremenjene

paradigme3 izobraževanja. V ta namen smo se odločili, da v raziskavi preverimo zadovoljstvo

učiteljev slovenskih splošnih gimnazij z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem in ali obstajajo

statistično pomembne razlike med pomembnostjo in dejanskim stanjem zadovoljstva učiteljev

z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem ter kateri so skupni dejavniki oziroma dimenzije

zadovoljstva učiteljev.

Poudariti velja, da nas ne zanima kakšne so oblike izražanja zadovoljstva (nasmeh, jok, ipd.),

ampak so uporabljeni kazalniki opredeljeni kot vsebine, načini in dejavnosti šole, ki so za

učitelje in ravnatelja pomembne. Na tej osnovi lahko tako šola prilagodi svoje delovanje na

način, da bosta obe ciljni skupini zadovoljni (učitelji, vodstvo šole) – še posebej to velja za

dejavnosti, ki jih učitelji opredeljujejo kot pomembne. Zavedati se je potrebno, da je vodenje

pomembna sila, ki zagotavlja razmere in podporo, ki jih šola potrebuje za uspeh nasploh in za

učinkovitost in zadovoljstvo učiteljev (Koren, 2007). Tako je večja verjetnost, da bodo

posredni vplivi pravega vodenja (kaj je pomembno početi, kaj je prava dejavnost, širiti

strokovnost, biti na pravem kraju ob pravem času) na učenje in dosežke učencev večji in

ugodnejši (Elmore, 2003).

2 Ravnateljevanje in zadovoljstvo učiteljev V strokovni literaturi zasledimo veliko definicij vodenja. Različnost opredelitev vodenja nam

pomaga razločiti veliko število dejavnikov, ki vplivajo na vodenje (Hughes et al., 1999: 9).

Večina definicij zajema proces družbenega vplivanja, kjer posameznik ali skupina oblikuje

odnose in dejavnost v organizaciji (Možina et al., 2002; Tavčar, 2006; Bush, 2008).

Ferjan (1999: 10) izpostavlja opredelitev vodenja in sicer: »Vodenje je sposobnost

pozitivnega vplivanja na mišljenja, stališča in ravnanja članov organizacije pri izpolnjevanju

zahtev.«

Šola je odprta profesionalna organizacija. To odprto profesionalno organizacijo, kot nekakšni

formalni vodja, vodi ravnatelj. Je hkrati vodja financ, učenja, kadrov in politike (Koren,

2007: 99). Razvoj šole in učitelja je odvisen od ravnatelja šole. Strokovna literatura omenja tri

vidike vodenja, tako ravnatelj kot vodja podpira učiteljev profesionalni razvoj (Kalin, 2002;

Koren, 2007; Erčulj, 2007), podpira sodelovanje med učitelji (Erčulj, 2000; Resman, 2005;

Hopkins, 2007) in sam služi kot zgled (Koren, 2007: 106). Ravnateljeva pričakovanja do

učiteljev morajo biti visoka, od učiteljev mora zahtevati visoko kakovost dela kakor tudi

njihovo visoko strokovnost (Erčulj, 2001: 89).

Potrebe učitelja in vodstva šole se morajo uravnotežiti. Le to odraža profesionalni razvoj v

obojestransko zadovoljstvo (Hopkins, 2007: 172-173; Peček, 2005: 5) – individualni učiteljev

in šolski razvoj gresta z roko v roki (Earley in Bubb, 2004: 48; Sentočnik, 2006: 47).

Raziskavi kažeta, da predstavljata vodenje in management v šoli največji vpliv na

zadovoljstvo učiteljev (Evans, 2001), in, da so učitelji zadovoljni pri delu in visoko

motivirani, kadar so v šoli spoštovani ideali kot so pravičnost, pedagoška načela, kolegialnost,

pozitivna samopodoba, medsebojni odnosi in organizacijska uspešnost (Evans, 2003).

Rezultat motivacije so pričakovanja. Če pa se pričakovanja uresničijo, smo vedno zadovoljni.

3 Zbir pravil in metod, značilnih za kako znanost ali disciplino.

4

Vendar pa opredelitev zadovoljstva ni enostavna. Zadovoljstvo izhaja iz latinskih besed satis4

in facio5 (Oliver, 1997: 11). Gre za sestavljen koncept, ki ga ljudje razumemo, ga občutimo,

vendar imamo težave z njegovo opredelitvijo. Obstajata dve uporabljeni teoriji zadovoljstva

odjemalcev, in sicer teorija delovanja zadovoljstva (teorija izhaja iz vedenjskega pristopa, po

katerem je zadovoljstvo reakcija, ki sledi zunanjemu dražljaju) in teorija ne/potrditve

pričakovanj (zadovoljstvo odjemalcev je posledica stopnje izpolnitve želja odjemalcev; Kolar,

2003). Pričakovanja v zvezi z zadovoljstvom so prepletena (Dean, 2004: 62).

Današnje zadovoljstvo odjemalcev ni zagotovilo za njihovo jutrišnje zadovoljstvo.

Zadovoljstvo je treba razumeti kot koncept, ki zajema vse vrednosti, od izrazitega

nezadovoljstva do izrazitega zadovoljstva (Trnavčevič et al.,2008: 16). Zadovoljstvo učiteljev

v slovenskih srednjih šolah je pomembno zaradi neugodnih gibanj v njihovem okolju, kot so:

povečano konkuriranje med posameznimi šolami zaradi zmanjševanja števila otrok,

povečanje potreb družbe po novih znanjih, zaostajanje finančnih resursov in podobno (Snoj,

2007: 120 – 124).

Raziskava Trnavčevičeve in drugih (2008) je s skupinskimi polstrukturiranimi intervjuji na

izbranih srednjih in osnovnih šolah, njihovih staršev in učiteljev, generirala kazalnike

zadovoljstva, ki so jih zaznali in prepoznali udeleženci raziskave. Oblikovali so 7 kategorij

zadovoljstva (znanje in vzgoja, lik učitelja, odnosi v šoli, ocenjevanje, sodelovanje šole s

starši in okoljem, delovne razmere in vrednote) ter 11 podkategorij zadovoljstva. Znotraj

kategorij in podkategorij so razporedili kazalnike zadovoljstva udeležencev raziskave, ki bodo

lahko služili kot osnova šolam za ugotavljanje in spremljanje zadovoljstva ciljnih skupin z

namenom zagotavljanja kakovostnejšega in učinkovitejšega vzgojno–izobraževalnega

procesa.

Iz raziskave ugotovljenih kazalnikov se pričakuje vzpostavljanje odnosov, ki zagotavljajo

sodelovanje in neogroženost vsakega posameznika, zagotavlja se orientiranost k skupnim

ciljem in priznavanju dosežkov posameznika in skupine. Ob tem mora šola kot organizacija

biti vodena v smislu zagotavljanja pogojev za uspešno delovanje, upoštevana morajo biti

dogovorjena pravila delovanja, zagotovljeni pogoji za uspešno delo, kakor tudi spremljanje in

vrednotenje dosežkov (Trnavčevič et al., 2008: 60).

Kazalniki zadovoljstva v kategoriji odnosi v šoli, v podkategoriji vodenje, so nam služili kot

osnova za raziskovanje (vprašalnik) v tem delu raziskave.

3 Empirična raziskava Odločitev, da bomo raziskali zadovoljstvo učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem v

slovenskih splošnih gimnazijah, je nastala zaradi odsotnosti empiričnih raziskav na tem

področju in zaradi novih izzivov, ki smo jih uvodoma že omenili.

Namen raziskave je z uporabljenimi trditvami zadovoljstva, ki so opredeljeni kot vsebine,

način in dejavnost šole, ki so za učitelje in ravnatelja pomembni, ugotoviti, kakšna je

pomembnost in dejansko stanje zadovoljstva učiteljev ter ugotoviti dimenzije zadovoljstva z

odnosi v šoli v povezavi z vodenjem na splošnih gimnazijah, ki v Republiki Sloveniji še ni

bila izvedena. Cilji, zastavljeni v raziskovalnem delu, so bili, da bi na modelu (Trnavčevič et

al., 2008) merjenja zadovoljstva z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem z empirično raziskavo:

4 dovolj

5 narediti

5

ugotovili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med pomembnostjo in dejanskih

stanjem zadovoljstva učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem na splošnih

gimnazijah v Republiki Sloveniji,

opredelili skupne dejavnike oziroma dimenzije zadovoljstva učiteljev, z odnosi v šoli,

v povezavi z vodenjem šole,

in na tej osnovi podali usmeritve in priporočila za prakso.

3.1 Metodologija Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik zaprtega tipa, vprašanja so povzeta iz

predlaganih kazalnikov, ki se v šoli lahko uporabljajo za ugotavljanje zadovoljstva z

vodenjem (kategorija »odnosi v šoli« - podkategorija »vodenje«; Trnavčevič et al., 2008).

Vprašalnik smo razdelili na dva pomenska sklopa. Prvi sklop štirih vprašanj se je nanašal na

splošne demografske podatke anketiranih oseb. Drugi sklop je vseboval 26 trditev, kjer so

anketirani pri posameznem vprašanju najprej ocenjevali pomembnost posameznega kazalnika

zadovoljstva, nato pa ugotavljali še dejansko stanje zadovoljstva za posamezni kazalnik.

Raziskavo smo izvajali v mesecu aprilu in maju 2011. V naključni vzorec je bilo vključenih

27 (49,1 %) od 55 splošnih gimnazij v Republiki Sloveniji.

3.2 Predstavitev vzorca Za sodelovanje pri anketiranju se je odločilo 16, izmed 27 v naključni vzorec vključenih,

splošnih gimnazij v Republiki Sloveniji (59,3 % odzivnost). Vrnjenih smo skupno prejeli 247

ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, kar znaša 45,7 %. Ženske so izpolnile 194 vprašalnikov

(78,5 %), moški 53 vprašalnikov (21,5 %). Ostali demografski podatki so prikazani v

preglednicah 1, 2 in 3.

Preglednica 1: Frekvenčna porazdelitev glede na starost Starost Število anketirancev Delež anketirancev

do 30 let 31 12,6

od 31 do 40 let 74 30,0

od 41 do 50 let 76 30,7

nad 50 let 66 26,7

Skupaj 247 100,0

Preglednica 2: Frekvenčna porazdelitev glede na delovno dobo v šolstvu Delovna doba v šolstvu Število anketirancev Delež anketirancev

manj kot 5 let 32 12,9

od 5 do 10 let 39 15,8

od 11 do15 let 58 23,5

nad 15 let 118 47,8

Skupaj 247 100,0

6

Preglednica 3: Frekvenčna porazdelitev glede na strokovno področje Strokovno področje Število anketirancev Delež anketirancev

družboslovje, jeziki 162 65,6

naravoslovje 85 34,4

Skupaj 247 100,0

4 Rezultati raziskave Vprašanja v drugem sklopu so bila zastavljena v obliki petstopenjske Likertove lestvice.

Zanesljivost tega dela anketnega vprašalnika je bila testirana z Cronbachovim indeksom

(Cronbach, 1951) ά, ki znaša 0,849, kar potrjuje zanesljivost anketnega vprašalnika

(Nunnually in Bernstein, 1994).

4.1 Preverjanje statistično značilnih razlik Da bi ugotovili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med pomembnostjo in dejanskih

stanjem zadovoljstva učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem na splošnih gimnazijah

v Republiki Sloveniji, smo oblikovali hipotezo:

med pomembnostjo posameznih kazalnikov zadovoljstva in dejanskim stanjem

zadovoljstva za posamezni kazalnik v povezavi z vodenjem šole obstajajo statistično

značilne razlike.

Hipotezo smo preverjali z metodo analize razlik dveh spremenljivk pri istih enotah - t-testa. T-

test za odvisne vzorce (preglednica 4, slika 1) je pokazal, da med posameznimi kazalniki

glede na pomembnost in dejanskim stanjem zadovoljstva v šoli v povezavi z vodenjem

obstajajo statistično značilne razlike aritmetičnih sredin (vrednost signifikance < 0,05), razen

pri kazalnikih, kjer je vrednost signifikance > 0,05: toleranca do napak (vrednost signifikance

0,145), omogočanje nadaljnega izobraževanja (vrednost signifikance 0,217) in usposabljanje

in uvajanje sprememb (vrednost signifikance 0,470), kjer statistično značilnih razlik

aritmetičnih sredin ni.

Podrobnejša analiza je pokazala, da so statistično značilne razlike aritmetičnih sredin pri vseh

kazalnikih pozitivne, razen pri kazalniku sodelovanje pri organizaciji prireditev, kjer je

statistično značilna razlika aritmetičnih sredin negativna (razlika aritmetičnih sredin -0,308).

To pomeni, da je pomembnost kazalnika sodelovanje pri organizaciji prireditev manjše kot je

dejansko stanje zadovoljstva anketiranih za ta kazalnik. Največja statistično značilna razlika

aritmetičnih sredin je pri kazalniku disciplina vseh zaposlenih (razlika 1,073), sledi kazalnik

spoštovanje pravil (razlika 0,927), nato kazalnik zaupanje (razlika 0,915) itd. Najmanjša

statistično značilna razlika aritmetičnih sredin je pri kazalniku timsko delo (razlika 0,243).

Hipotezo lahko potrdimo pri vseh kazalnikih razen pri kazalniku toleranca do napak,

kazalniku omogočanje nadaljnega izobraževanja in kazalniku usposabljanje in uvajanje

sprememb. Sledi ugotovitev, da hipotezo lahko le delno potrdimo.

Preglednica 4: t-test za odvisne vzorce Kazalnik/trditev (1) (2) (3) (4) (5)

pomembnost : sodelovanje z vodstvom

dejansko stanje : sodelovanje z vodstvom

0,263 0,071 3,685 246 0,000

pomembnost : timsko delo

dejansko stanje : timsko delo

0,243 0,074 3,299 246 0,001

7

pomembnost : skupni cilji

dejansko stanje : skupni cilji

0,640 0,071 9,000 246 0,000

pomembnost : pripadnost šoli

dejansko stanje : pripadnost šoli

0,445 0,076 5,826 246 0,000

pomembnost : disciplina vseh zaposlenih

dejansko stanje : disciplina vseh zaposlenih

1,073 0,083 12,863 246 0,000

pomembnost : skupna prizadevanja

dejansko stanje : skupna prizadevanja

0,814 0,074 11,052 246 0,000

pomembnost : spoštovanje pravil

dejansko stanje : spoštovanje pravil

0,927 0,082 11,277 246 0,000

pomembnost : povezanost kolektiva

dejansko stanje : povezanost kolektiva

0,874 0,075 11,604 246 0,000

pomembnost : zaupanje

dejansko stanje : zaupanje

0,915 0,075 12,246 246 0,000

pomembnost : spoštovanje dogovorjenih

kriterijev

dejansko stanje:spoštovanje dogovorjenih kriterijev

0,899 0,080 11,299 246 0,000

pomembnost : pohvale

dejansko stanje : pohvale

0,530 0,078 6,764 246 0,000

pomembnost : doseganje ciljev

dejansko stanje : doseganje ciljev

0,482 0,065 7,370 246 0,000

pomembnost : varnost

dejansko stanje : varnost

0,320 0,078 4,111 246 0,000

pomembnost : obremenjenost

dejansko stanje : obremenjenost

0,695 0,081 8,553 245 0,000

pomembnost : pregled nad solo

dejansko stanje : pregled nad šolo

0,251 0,067 3,763 246 0,000

pomembnost : enakomerna razporeditev dela

dejansko stanje : enakomerna razporeditev dela

0,838 0,079 10,576 246 0,000

pomembnost : pravilne odločitve

dejansko stanje : pravilne odločitve

0,644 0,072 8,945 246 0,000

pomembnost : občutek, da si potreben

dejansko stanje : občutek, da si potreben

0,441 0,080 5,502 246 0,000

pomembnost : informiranost

dejansko stanje : informiranost

0,441 0,072 6,130 246 0,000

pomembnost : sklepanje kompromisov

dejansko stanje : sklepanje kompromisov

0,308 0,065 4,698 246 0,000

pomembnost : toleranca do napak

dejansko stanje : toleranca do napak

0,101 0,069 1,464 246 0,145

pomembnost:omogočanje nadaljnjega izobraževanja in

usposabljanja

dejansko stanje: omogočanje nadaljnjega izobraževanja

in usposabljanja

0,073 0,059 1,238 246 0,217

pomembnost : uvajanje sprememb

dejansko stanje : uvajanje sprememb

0,049 0,067 0,724 246 0,470

pomembnost : spremljanje kakovosti

dejansko stanje : spremljanje kakovosti

0,320 0,069 4,664 246 0,000

pomembnost : sodelovanje pri organizaciji prireditev

dejansko stanje : sodelovanje pri organizaciji prireditev

-0,308 0,074 -4,171 246 0,000

pomembnost : reševanje kadrovskih problemov

dejansko stanje : reševanje kadrovskih problemov

0,320 0,075 4,252 246 0,000

Naslovi stolpcev: (1) razlika aritmetičnih sredin, (2) standardni odklon razlik, (3) t, (4) df, (5) stopnja značilnosti.

8

Slika 1: Razlike v odgovorih glede na pomembnost posameznega kazalnika zadovoljstva in

glede na dejansko stanje njihovega zadovoljstva za posamezni kazalnik

4.2 Faktorska analiza zadovoljstva S faktorsko analizo smo želeli opredeliti skupne dejavnike oziroma dimenzije zadovoljstva

učiteljev, z odnosi v šoli, v povezavi z vodenjem šole. Glede na to, da pri nobeni trditvi ni

mogoče potrditi predpostavke o normalni porazdelitvi odgovorov, smo izbrali metodo glavnih

osi (angl. Principal Axis Factoring). V model smo vključili vse trditve drugega sklopa

vprašalnika, in preverili njihovo primernost za vključitev v faktorsko analizo (Barlettov test

sferičnosti in Kaiser-Mayer-Olkinovo merilo primernosti vzorca – krajše KMO). Visoka

vrednost KMO (0,923) kaže, da je vpliv skupnih dejavnikov na vključene spremenljivke

močan, vrednost KMO > 0,5 pa pojasnjuje, da je uporaba faktorske analize smiselna.

Na podlagi celotne pojasnjene variance in vsebinske smiselnosti faktorskih rešitev ob

različnem številu skupnih dejavnikov-faktorjev, smo izbrali faktorski model s šestimi

skupnimi dejavniki, s katerimi smo uspeli pojasniti 60,358 % celotne variabilnosti vzorca.

Preglednica 5: ocena faktorskih uteži (rotirana rešitev) 6

6 Prikazane so samo uteži, ki kažejo pomemben vpliv posameznega dejavnika na posamezno spremenljivko.

9

Kazalnik/trditev (1) (2) (3) (4) (5) (6)

reševanje kadrovskih problemov 0,683

omogočanje nadaljnjega izobraževanja in

usposabljanja

0,682

sklepanje kompromisov 0,672

uvajanje sprememb 0,672

informiranost 0,638

občutek, da si potreben 0,605

pohvale 0,535

pravilne odločitve 0,461

disciplina vseh zaposlenih 0,782

spoštovanje pravil 0,746

timsko delo 0,609

skupna prizadevanja 0,608

skupni cilji 0,494

doseganje ciljev 0,682

spoštovanje dogovorjenih kriterijev 0,578

enakomerna razporeditev dela 0,559

obremenjenost 0,535

zaupanje 0,732

povezanost kolektiva 0,627

spremljanje kakovosti 0,680

sodelovanje pri organizaciji prireditev 0,576

pregled nad šolo 0,546

pripadnost šoli 0,584

sodelovanje z vodstvom 0,449

Celotna pojasnjena varianca (v %) 17,954 13,354 10,371 7,140 7,112 4,426

Naslovi stolpcev: skupni dejavniki: (1) kadri in komunikacija, (2) spoštovanje pravil, (3) doseganje ciljev, (4)

zaupanje, (5) kakovost, (6) pripadnost šoli.

10

Na osnovi faktorske rešitve (pravokotna rotacija Varimax7; preglednica 5), lahko vidimo, da

učitelji svoje zadovoljstvo z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem oblikujejo na podlagi šestih

dejavnikov oziroma dimenzij. S prvim faktorjem je pojasnjenih dobrih 18 % celotne

variabilnosti vzorca, ki združuje trditve reševanje kadrovskih problemov, omogočanje

nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, sklepanje kompromisov, uvajanje sprememb,

informiranost, občutek, da si potreben, pohvale in pravilne odločitve. Prvi faktor lahko

poimenujemo kadri in komunikacija. Ta dejavnik je za učitelje najpomembnejši.

Po deležu variabilnosti je na drugem mestu (drugi faktor) dimenzija spoštovanje pravil

združuje trditve: disciplina vseh zaposlenih, spoštovanje pravil, timsko delo, skupna

prizadevanja in skupni cilji. Tretji faktor doseganje ciljev, združuje trditve doseganje ciljev,

spoštovanje dogovorjenih kriterijev, enakomerna razporeditev dela in obremenjenost. Četrti

faktor jasno odraža zaupanje v vodstvo šole: zaupanje, povezanost kolektiva. Najšibkejši

dimenziji sta dimenziji kakovost (peti faktor) in dimenzija pripadnost šoli (šesti faktor).

5 Zaključek Poznavanje zadovoljstva učiteljev z vodenjem odnosov in organizacijo dela na posamezni šoli

na relaciji vodstvo šole/ravnatelj – učitelji je potrebno z vidika upravljanja posamezne šole,

kakor tudi z vidika izboljšanja kakovosti in učinkovitosti v vzgoji in izobraževanju.

Ključna ugotovitev pričujoče raziskave je, da je na slovenskih splošnih gimnazijah raziskava

identificirala potencialne kazalnike zadovoljstva na relaciji vodstvo šole/ravnatelj – učitelji, ki

kažejo na velik razkorak med oceno pomembnosti in dejanskim stanjem za vsak posamezni

kazalnik zadovoljstva (razen pri kazalnikih toleranca do napak, kazalniku omogočanje

nadaljnega izobraževanja in kazalniku usposabljanje in uvajanje sprememb).

Tako so za izboljšavo dela na šolah pri identificiranih kazalnikih sodelovanje z vodstvom,

timsko delo, skupni cilji, pripadnost šoli, disciplina vseh zaposlenih, skupna prizadevanja,

spoštovanje pravil, povezanost kolektiva, zaupanje, spoštovanje dogovorjenih kriterijev,

pohvale, doseganje ciljev, varnost, obremenjenost, pregled nad šolo, enakomerna

razporeditev dela, pravilne odločitve, občutek, da si potreben, informiranost, sklepanje

kompromisov, spreminjanje kakovosti in reševanje kadrovskih problemov potrebni posegi v

obstoječo prakso glede na možnosti posamezne šole.

Dejavnike oziroma dimenzije zadovoljstva učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem

smo opredelili s pomočjo faktorske analize. V izbranem faktorskem modelu se je izkazalo, da

učitelji svoje zadovoljstvo z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem oblikujejo na podlagi šestih

dejavnikov, ki smo jih prepoznali kot:kadri in komunikacija, spoštovanje pravil, doseganje

ciljev, zaupanje, kakovost in pripadnost šoli.

Med njimi se je kot najpomembnejša dimenzija, okoli katere učitelji oblikujejo svoje

zadovoljstvo, izkazala dimenzija kadri in komunikacija, ki je zgrajena na podlagi pozitivnih

odnosov in komunikacije med obema skupinama (s sklepanjem kompromisov, dobri

informiranosti pri uvajanju sprememb, dajanju občutka potrebnosti, ipd). Na drugo mesto po

pomembnosti se uvršča dimenzija spoštovanje pravil, ki jo po ocenah učiteljev sestavljajo

pozitivni elementi discipline in spoštovanja pravil ter timsko delo, skupni cilji do skupnih

prizadevanj. Kot najmanj pomembna dejavnika oziroma dimenziji zadovoljstva učiteljev z

odnosi v šoli v povezavi z vodenjem sta kakovost in pripadnost šoli.

Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo naslednje usmeritve in priporočila za prakso:

7 Po izvedbi metode Varimax je faktorska struktura taka, da ima vsaka spremenljivka visoko vrednost uteži na enem samem faktorju.

11

pritegniti potencial učiteljev k odločanju in določanju skupnih ciljev,

izboljšati interno komuniciranje,

učiteljem zagotoviti varno okolje (spoštovanje, skrb, privlačnost, ustrezni viri), ki ga

nujno potrebujejo, da svoje delo cenijo,

izboljšati informiranost o vrednotah, ki prispevajo k uspešnosti posamezne šole in

zadovoljstva učiteljev.

Ugotovitve raziskave ponujajo priložnost za nadaljnje raziskave v smeri prepoznavanje

zadovoljstva učiteljev in ugotavljanja posameznih dimenzij zadovoljstva z odnosi v šoli v

povezavi z vodenjem z razširitvijo raziskave na celotno srednješolsko izobraževanje.

Literatura Bush T, (2008): From management to leadership:semantic or meaningful change? Educational

Management, Administration and Leadership, Vol.36, No. 2, str. 271–288.

Cronbach L.J, (1951): Coefficient Alha and the Internal Structure of Tests, Psychometrika,

Vol. 16, str. 297-334.

CLC – Corporate Leadership Council, (2003): Linking employee satisfaction with

productivity performance, and customer satisfaction,

http://www.keepem.com/doc_files/clc_articl_on_productivity.pdf (12.1.2012).

Dean A.M, (2004): Rethinking customer expentations of service quality: are call centers

different? Journal of Servicess Marketing, Vol. 18, No. 1, str. 60–77.

Devjek T, Polak A, (2007): Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje delavcev v vzgoji in

izobraževanju, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Earley P, Bubb S, (2004): Leading and managing continuing professional development:

developing people, developing schools, Paul Chapman, London.

Elmore R. F, (2003): Knowing the right thing to do: school improvement and performance -

based accountability, NGA Center for best Practies, Washington.

Erčulj J, Trunk Širca N, (2000): S sodelovanjem do kakovosti, Mreže učečih se šol, Šola za

ravnatelje, Ljubljana.

Erčulj J, (2001): Vodenje za učenje in učenje za vodenje, V Management v evropskem okolju,

str. 87–96, Visoka šola za management, Koper.

Erčulj J, Koren A, Peček P, Trunk Širca N, (2007): S sodelovanjem do kakovosti: poslanstvo

šole in uvedba izboljšav na izbranem področju: mreže 1. delovni zvezek za člane

razvojnih timov, Šola za ravnatelje, Ljubljana.

Evans L, (2001): Delving deeper into morale, job satisfaction and motivation among

education professionals, Educational management and administartion , Vol. 29, No. 3,

str. 291-307.

Evans L, (2003): Managing morale, job satisfaction and motivation. V Handbook of

educational leadership and management, ur. Davies B in West-Burnham J, str. 606-612,

Pearson, Longman, London.

Ferjan M, (1999): Organizacija izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj.

Fullan M, (2001): Learning in a culture of change, Jossey Bass, San Francisco.

Gallup, (2006): Engaged employees inspire company innovation,

http://gmj.gallup.com/content/24880/gallup-study-engaged-employees-inspire-

company.aspx (12.1.2012).

Hargraves A, (2003): Teaching in the knowledge society: education in the age of insecurity,

Teacher College Press, New York.

Hopkins D, (2001): School improvement for real, Routledge, London.

Hopkins D, (2007): Vsaka šola odlična šola: razumeti možnosti sistemskega vodenja, Državni

izpitni center, Ljubljana.

12

HR.COM, (2005): Employee retention key in competitive world,

http://www.hr.com/en/articles/employee-retention-key-in-competitive-

world_eak30dqj.html (12.1.2012).

Hughes R. L, Ginnett R. C, Curphy G. J, (1999): Leadership: enhancing the lessons of

experience (3rd ed.), Irwin McGraw-Hill, Boston.

Kalin J, (2002): Ravnatelj in razrednik pred ogledalom novega profesionalizma, Sodobna

pedagogika, Vol. 53, No. 1, str. 150–166.

Kolar T, (2003): Zadovoljstvo porabnikov s klicnimi centri, Konceptualni model in empirična

preverba, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

Koren A, (2007): Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov,

Fakulteta za management, Koper.

Leithwood K, Jantzi D, (2000): The Effect of transformational leadership on organizational

conditions and student engagement, Journal of educational administration, Vol. 38, No.

2, str. 112–129.

Leithwood K, Riehl C, (2003): What we know about successful school leadership,

http://www.leadersdesktop.sa.edu.au/leadership/files/links/School_leadership.pdf

(12.1.2012).

Leithwood K, Day C, Sammons P, Harris A, Hopkins D, (2006): Successful School

Leadership: what it is and how it influence school leadership, University of Nottingham,

Nottingham.

Ministrstvo za šolstvo in šport, (2008): Javni razpis za sofinanciranje projekta posodobitev

gimnazijskih programov,

http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javni

razpis_pi1[show_single]=857 (12.1.2012).

Ministrstvo za šolstvo in šport, (2010): Projekt Obogateno učenje tujih jezikov,

http://www.zrss.si/projektiess/gradiva/Projekt6_opis_obogateno_ucenje.pdf

(12.1.2012).

Možina S, (2002): Vodja in vodenje v Možina et al., Management, nova znanja za uspeh,

Didakta, Radovljica.

Nunnally J.C, Bernstein I.H, (1994): Psychometric Theory 3rd Edition, McGraw-Hill, New

York.

Oliver R. L, (1997): Satisfaction: a behavioral perspective on the consumer, Irwin McGraw-

Hill, New York.

Peček P, (2005): Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev: gradiva za vaje,

Fakulteta za management, Koper.

Resman M, (2005): Zakaj razvijanje timov in timske kulture na šoli? Sodobna pedagogika,

Vol. 56, No. 3, str. 80–96.

Sentočnik S, (2006): Vpeljevanje sprememb v šole – izziv za spodbujevalce sprememb,

Vpeljevanje sprememb v šole: konceptualni vidiki, Zavod Republike Slovenije za

šolstvo, Ljubljana.

Snoj B, (2007): Kakovost in zadovoljstvo kot posledici delovanja marketinške kulture, v Ko

država šepeta, ur. Trnavčevič A, str. 107–128, Fakulteta za management, Koper in Šola

za ravnatelje, Ljubljana.

Šola za ravnatelje, (2012): projekt Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja ter zagotavljanja

kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (KVIZ), http://kviz.solazaravnatelje.si/

(12.1.2012).

Tavčar I. M, (2006): Management in organizacija, Fakulteta za management, Koper.

13

Trnavčevič A, Vogrinec J, Logaj V, Snoj B, Vogrinc R in Kodrič B, (2008): Evalvacija

zadovoljstva s šolo : metodološki in vsebinski izzivi, ur. Trnavčevič A, Šola za

ravnatelje, Kranj.

West M, Jackson D, Harris A, Hopkins D, (2000): Leadership for school improvement, v

Leadership for change, ur. Riley K in Seashore Luis K, Routledge Falmer, London.