Upload
melitamoretti
View
60
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
V slovenskih splošnih gimnazijah se izvajajo projekti izboljšanja kakovosti in učinkovitosti v vzgoji in izobraževanju in prinašajo posodobitev gimnazijskih programov. Za realizacijo vseh novih vlog, nalog in zadolžitev potrebujejo učitelji nova znanja. Vse to vpliva na učiteljeve odnose v šoli v povezavi z vodenjem šole, ki je pomemben dejavnik pri vpeljevanju posodobitev gimnazijskih programov. Vodenje šole/ravnateljevanje prav tako močno vpliva na učinkovitost šole in dosežke učencev, kakovost vodenja pa je pomembna za motivacijo učiteljev in njihovo zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo večji razkorak med oceno pomembnosti in dejanskim stanjem večine kazalnikov zadovoljstva (zadovoljstva z vodenjem odnosov in organizacijo dela na posamezni šoli na relaciji vodstvo šole/ravnatelj – učitelji). Ugotavljamo tudi, da je zadovoljstvo učiteljev v splošnih gimnazijah povezano s šestimi dejavniki: kadri in komunikacija, spoštovanje pravil, doseganje ciljev, zaupanje, kakovost in pripadnost šoli. Tako se ponuja priložnost za posege v obstoječo prakso znotraj profesionalnih in zakonodajnih okvirov in glede na možnosti posamezne šole.
Citation preview
30. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti
ORGANIZACIJA PRIHODNOSTI
23. - 25. marec 2011, Portorož, Slovenija
Ravnateljevanje – zadovoljstvo učiteljev
mag. Melita Moretti
UP, Fakulteta za management Koper, Slovenija [email protected]
Adi Moretti
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija [email protected]
Povzetek V slovenskih splošnih gimnazijah se izvajajo projekti izboljšanja kakovosti in učinkovitosti v vzgoji in izobraževanju in prinašajo posodobitev gimnazijskih programov. Za realizacijo vseh novih vlog, nalog in zadolžitev potrebujejo učitelji nova znanja. Vse to vpliva na učiteljeve odnose v šoli v povezavi z vodenjem šole, ki je pomemben dejavnik pri vpeljevanju posodobitev gimnazijskih programov. Vodenje šole/ravnateljevanje prav tako močno vpliva na učinkovitost šole in dosežke učencev, kakovost vodenja pa je pomembna za motivacijo učiteljev in njihovo zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo večji razkorak med oceno pomembnosti in dejanskim stanjem večine kazalnikov zadovoljstva (zadovoljstva z vodenjem odnosov in organizacijo dela na posamezni šoli na relaciji vodstvo šole/ravnatelj – učitelji). Ugotavljamo tudi, da je zadovoljstvo učiteljev v splošnih gimnazijah povezano s šestimi dejavniki: kadri in komunikacija, spoštovanje pravil, doseganje ciljev, zaupanje, kakovost in pripadnost šoli. Tako se ponuja priložnost za posege v obstoječo prakso znotraj profesionalnih in zakonodajnih okvirov in glede na možnosti posamezne šole. Ključne besede: vodenje šole, zadovoljstvo, učitelj, ravnatelj, splošna gimnazija Abstract Slovene general upper secondary schools are modernizing their curricula and implementing changes to improve school efficiency and educational quality. In order to carry out their new roles, tasks, and assignments, teachers require new knowledge. This influences principal-teacher relations, an important factor in the implementation of modernized curricula. In addition, school leadership strongly affects school efficiency and student achievement, with leadership quality playing a particularly important role in teacher motivation and work satisfaction. The findings of the study show a gap between actual practice and the importance attributed to most satisfaction indicators in the study (satisfaction levels with principal-teacher relations and work organization). Furthermore, we have found that teacher satisfaction in general upper secondary school is connected to six factors: staff communication, rule adherence, goal achievement, trust, quality, and school commitment. Thus,
2
opportunities for the implementation of changes falling within the professional and legislative framework and individual school capabilities present themselves.
Keywords: school leadership, satisfaction, teacher, principal, general upper secondary school.
1 Uvod Slovenske splošne gimnazije se danes srečujejo z novimi izzivi, ki so posledica različnih
dejavnikov. Negativni demografski trendi in s tem upadanje števila potencialnih učencev,
spreminjanje njihovih želja in potreb in spreminjanje pričakovanj vseh ostalih ciljnih javnosti
šole (staršev, učiteljev in drugih) jih vodijo k usmerjenosti v kakovost in skrb za vsakega
uporabnika njihovih storitev.
V ta namen se v slovenskih splošnih gimnazijah izvajajo projekti izboljšanja kakovosti in
učinkovitosti v vzgoji in izobraževanju in prinašajo posodobitev gimnazijskih programov.
Omeniti velja tri projekte, ki v tem času potekajo in ki jih delno financira Evropska unija iz
Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. To so
projekti Posodobitev gimnazijskih programov (2008-2014), projekt Obogateno učenje tujih
jezikov (2010-2012) in projekt KVIZ1 (2008-2014). Cilj projekta Posodobitev gimnazijskih
programov so aktivnosti, ki bodo zagotavljale uvedbo posodobljenih in inovativnih učnih
načrtov, posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula ter izvajanja posodobljenega načina
izvajanja gimnazijskega programa v splošnih gimnazijah (Ministrstvo za šolstvo in šport,
2008). Pri projektu Obogateno učenje tujih jezikov je cilj projekta obogateno izvajanje pouka
tujega jezika z vključitvijo tujega učitelja v učni proces znotraj pouka tujega jezika in zunaj
njega, ter nadgrajevanje kakovosti tujega jezika z inovativnimi pristopi v izvedbeni kurikul
šole oziroma sodelovanje tujega programskega učitelja v učnem procesu v slovensko osnovno
in srednjo šolo (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2010). V okviru projekta KVIZ (Šola za
ravnatelje) pa poteka postopno uvajanje sistema, ki bo pripeljal do celovite, usmerjene in
trajnostne samoevalvacije v šolah in vrtcih ter zunanje evalvacije.
Za realizacijo vseh novih vlog, nalog in zadolžitev potrebujejo učitelji nova znanja. Prav tako
morajo spremeniti svoja prepričanja o poučevanju in znanju (Devjek in Polak, 2007: 22). Šola
se mora zavedati potrebe po usposabljanju učiteljev, in to ne zgolj v zvezi z učnim procesom,
ampak tudi na področju uvajanje sprememb, ki vplivajo na celotno delo na šolah. Številne
raziskave namreč kažejo (CLC,2 2003; HR.COM, 2005; Gallup, 2006), da ljudi najbolj
motivirata osebna uspešnost in možnost osebne izbire svoje kreativnosti pri delu, kar ima za
posledico povečanje njihovega zadovoljstva.
Pomemben procesni dejavnik pri vpeljevanju vseh zgoraj omenjenih posodobitev je tudi
vodenje šole/ravnateljevanje. To potrjujejo številne raziskave, ki so bile narejene v okviru
programov OECD (Leithwood in Riehl, 2003; Leithwood et al., 2006), in tudi druge
mednarodne raziskave (Hopkins 2001; West, Jackson, Harris in Hopkins, 2000). Vodenje šole
prav tako močno vpliva na učinkovitost šole in dosežke učencev (Leithwood in Jantzi, 2000),
kakovost vodenja pa je pomembna za motivacijo učiteljev (Ferjan, 1999) in njihovo
1 Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij.
2 Corporate Leadership Council.
3
zadovoljstvo z delom ter za kakovost poučevanja v šolah (Hargreaves, 2003; Fullan, 2001;
Evans, 2001).
To so izzivi, ki od slovenskih splošnih gimnazij in predvsem njihovega vodstva terjajo
drugačen pristop k obravnavanju učiteljev, od učiteljev pa terja sprejem spremenjene
paradigme3 izobraževanja. V ta namen smo se odločili, da v raziskavi preverimo zadovoljstvo
učiteljev slovenskih splošnih gimnazij z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem in ali obstajajo
statistično pomembne razlike med pomembnostjo in dejanskim stanjem zadovoljstva učiteljev
z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem ter kateri so skupni dejavniki oziroma dimenzije
zadovoljstva učiteljev.
Poudariti velja, da nas ne zanima kakšne so oblike izražanja zadovoljstva (nasmeh, jok, ipd.),
ampak so uporabljeni kazalniki opredeljeni kot vsebine, načini in dejavnosti šole, ki so za
učitelje in ravnatelja pomembne. Na tej osnovi lahko tako šola prilagodi svoje delovanje na
način, da bosta obe ciljni skupini zadovoljni (učitelji, vodstvo šole) – še posebej to velja za
dejavnosti, ki jih učitelji opredeljujejo kot pomembne. Zavedati se je potrebno, da je vodenje
pomembna sila, ki zagotavlja razmere in podporo, ki jih šola potrebuje za uspeh nasploh in za
učinkovitost in zadovoljstvo učiteljev (Koren, 2007). Tako je večja verjetnost, da bodo
posredni vplivi pravega vodenja (kaj je pomembno početi, kaj je prava dejavnost, širiti
strokovnost, biti na pravem kraju ob pravem času) na učenje in dosežke učencev večji in
ugodnejši (Elmore, 2003).
2 Ravnateljevanje in zadovoljstvo učiteljev V strokovni literaturi zasledimo veliko definicij vodenja. Različnost opredelitev vodenja nam
pomaga razločiti veliko število dejavnikov, ki vplivajo na vodenje (Hughes et al., 1999: 9).
Večina definicij zajema proces družbenega vplivanja, kjer posameznik ali skupina oblikuje
odnose in dejavnost v organizaciji (Možina et al., 2002; Tavčar, 2006; Bush, 2008).
Ferjan (1999: 10) izpostavlja opredelitev vodenja in sicer: »Vodenje je sposobnost
pozitivnega vplivanja na mišljenja, stališča in ravnanja članov organizacije pri izpolnjevanju
zahtev.«
Šola je odprta profesionalna organizacija. To odprto profesionalno organizacijo, kot nekakšni
formalni vodja, vodi ravnatelj. Je hkrati vodja financ, učenja, kadrov in politike (Koren,
2007: 99). Razvoj šole in učitelja je odvisen od ravnatelja šole. Strokovna literatura omenja tri
vidike vodenja, tako ravnatelj kot vodja podpira učiteljev profesionalni razvoj (Kalin, 2002;
Koren, 2007; Erčulj, 2007), podpira sodelovanje med učitelji (Erčulj, 2000; Resman, 2005;
Hopkins, 2007) in sam služi kot zgled (Koren, 2007: 106). Ravnateljeva pričakovanja do
učiteljev morajo biti visoka, od učiteljev mora zahtevati visoko kakovost dela kakor tudi
njihovo visoko strokovnost (Erčulj, 2001: 89).
Potrebe učitelja in vodstva šole se morajo uravnotežiti. Le to odraža profesionalni razvoj v
obojestransko zadovoljstvo (Hopkins, 2007: 172-173; Peček, 2005: 5) – individualni učiteljev
in šolski razvoj gresta z roko v roki (Earley in Bubb, 2004: 48; Sentočnik, 2006: 47).
Raziskavi kažeta, da predstavljata vodenje in management v šoli največji vpliv na
zadovoljstvo učiteljev (Evans, 2001), in, da so učitelji zadovoljni pri delu in visoko
motivirani, kadar so v šoli spoštovani ideali kot so pravičnost, pedagoška načela, kolegialnost,
pozitivna samopodoba, medsebojni odnosi in organizacijska uspešnost (Evans, 2003).
Rezultat motivacije so pričakovanja. Če pa se pričakovanja uresničijo, smo vedno zadovoljni.
3 Zbir pravil in metod, značilnih za kako znanost ali disciplino.
4
Vendar pa opredelitev zadovoljstva ni enostavna. Zadovoljstvo izhaja iz latinskih besed satis4
in facio5 (Oliver, 1997: 11). Gre za sestavljen koncept, ki ga ljudje razumemo, ga občutimo,
vendar imamo težave z njegovo opredelitvijo. Obstajata dve uporabljeni teoriji zadovoljstva
odjemalcev, in sicer teorija delovanja zadovoljstva (teorija izhaja iz vedenjskega pristopa, po
katerem je zadovoljstvo reakcija, ki sledi zunanjemu dražljaju) in teorija ne/potrditve
pričakovanj (zadovoljstvo odjemalcev je posledica stopnje izpolnitve želja odjemalcev; Kolar,
2003). Pričakovanja v zvezi z zadovoljstvom so prepletena (Dean, 2004: 62).
Današnje zadovoljstvo odjemalcev ni zagotovilo za njihovo jutrišnje zadovoljstvo.
Zadovoljstvo je treba razumeti kot koncept, ki zajema vse vrednosti, od izrazitega
nezadovoljstva do izrazitega zadovoljstva (Trnavčevič et al.,2008: 16). Zadovoljstvo učiteljev
v slovenskih srednjih šolah je pomembno zaradi neugodnih gibanj v njihovem okolju, kot so:
povečano konkuriranje med posameznimi šolami zaradi zmanjševanja števila otrok,
povečanje potreb družbe po novih znanjih, zaostajanje finančnih resursov in podobno (Snoj,
2007: 120 – 124).
Raziskava Trnavčevičeve in drugih (2008) je s skupinskimi polstrukturiranimi intervjuji na
izbranih srednjih in osnovnih šolah, njihovih staršev in učiteljev, generirala kazalnike
zadovoljstva, ki so jih zaznali in prepoznali udeleženci raziskave. Oblikovali so 7 kategorij
zadovoljstva (znanje in vzgoja, lik učitelja, odnosi v šoli, ocenjevanje, sodelovanje šole s
starši in okoljem, delovne razmere in vrednote) ter 11 podkategorij zadovoljstva. Znotraj
kategorij in podkategorij so razporedili kazalnike zadovoljstva udeležencev raziskave, ki bodo
lahko služili kot osnova šolam za ugotavljanje in spremljanje zadovoljstva ciljnih skupin z
namenom zagotavljanja kakovostnejšega in učinkovitejšega vzgojno–izobraževalnega
procesa.
Iz raziskave ugotovljenih kazalnikov se pričakuje vzpostavljanje odnosov, ki zagotavljajo
sodelovanje in neogroženost vsakega posameznika, zagotavlja se orientiranost k skupnim
ciljem in priznavanju dosežkov posameznika in skupine. Ob tem mora šola kot organizacija
biti vodena v smislu zagotavljanja pogojev za uspešno delovanje, upoštevana morajo biti
dogovorjena pravila delovanja, zagotovljeni pogoji za uspešno delo, kakor tudi spremljanje in
vrednotenje dosežkov (Trnavčevič et al., 2008: 60).
Kazalniki zadovoljstva v kategoriji odnosi v šoli, v podkategoriji vodenje, so nam služili kot
osnova za raziskovanje (vprašalnik) v tem delu raziskave.
3 Empirična raziskava Odločitev, da bomo raziskali zadovoljstvo učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem v
slovenskih splošnih gimnazijah, je nastala zaradi odsotnosti empiričnih raziskav na tem
področju in zaradi novih izzivov, ki smo jih uvodoma že omenili.
Namen raziskave je z uporabljenimi trditvami zadovoljstva, ki so opredeljeni kot vsebine,
način in dejavnost šole, ki so za učitelje in ravnatelja pomembni, ugotoviti, kakšna je
pomembnost in dejansko stanje zadovoljstva učiteljev ter ugotoviti dimenzije zadovoljstva z
odnosi v šoli v povezavi z vodenjem na splošnih gimnazijah, ki v Republiki Sloveniji še ni
bila izvedena. Cilji, zastavljeni v raziskovalnem delu, so bili, da bi na modelu (Trnavčevič et
al., 2008) merjenja zadovoljstva z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem z empirično raziskavo:
4 dovolj
5 narediti
5
ugotovili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med pomembnostjo in dejanskih
stanjem zadovoljstva učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem na splošnih
gimnazijah v Republiki Sloveniji,
opredelili skupne dejavnike oziroma dimenzije zadovoljstva učiteljev, z odnosi v šoli,
v povezavi z vodenjem šole,
in na tej osnovi podali usmeritve in priporočila za prakso.
3.1 Metodologija Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik zaprtega tipa, vprašanja so povzeta iz
predlaganih kazalnikov, ki se v šoli lahko uporabljajo za ugotavljanje zadovoljstva z
vodenjem (kategorija »odnosi v šoli« - podkategorija »vodenje«; Trnavčevič et al., 2008).
Vprašalnik smo razdelili na dva pomenska sklopa. Prvi sklop štirih vprašanj se je nanašal na
splošne demografske podatke anketiranih oseb. Drugi sklop je vseboval 26 trditev, kjer so
anketirani pri posameznem vprašanju najprej ocenjevali pomembnost posameznega kazalnika
zadovoljstva, nato pa ugotavljali še dejansko stanje zadovoljstva za posamezni kazalnik.
Raziskavo smo izvajali v mesecu aprilu in maju 2011. V naključni vzorec je bilo vključenih
27 (49,1 %) od 55 splošnih gimnazij v Republiki Sloveniji.
3.2 Predstavitev vzorca Za sodelovanje pri anketiranju se je odločilo 16, izmed 27 v naključni vzorec vključenih,
splošnih gimnazij v Republiki Sloveniji (59,3 % odzivnost). Vrnjenih smo skupno prejeli 247
ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, kar znaša 45,7 %. Ženske so izpolnile 194 vprašalnikov
(78,5 %), moški 53 vprašalnikov (21,5 %). Ostali demografski podatki so prikazani v
preglednicah 1, 2 in 3.
Preglednica 1: Frekvenčna porazdelitev glede na starost Starost Število anketirancev Delež anketirancev
do 30 let 31 12,6
od 31 do 40 let 74 30,0
od 41 do 50 let 76 30,7
nad 50 let 66 26,7
Skupaj 247 100,0
Preglednica 2: Frekvenčna porazdelitev glede na delovno dobo v šolstvu Delovna doba v šolstvu Število anketirancev Delež anketirancev
manj kot 5 let 32 12,9
od 5 do 10 let 39 15,8
od 11 do15 let 58 23,5
nad 15 let 118 47,8
Skupaj 247 100,0
6
Preglednica 3: Frekvenčna porazdelitev glede na strokovno področje Strokovno področje Število anketirancev Delež anketirancev
družboslovje, jeziki 162 65,6
naravoslovje 85 34,4
Skupaj 247 100,0
4 Rezultati raziskave Vprašanja v drugem sklopu so bila zastavljena v obliki petstopenjske Likertove lestvice.
Zanesljivost tega dela anketnega vprašalnika je bila testirana z Cronbachovim indeksom
(Cronbach, 1951) ά, ki znaša 0,849, kar potrjuje zanesljivost anketnega vprašalnika
(Nunnually in Bernstein, 1994).
4.1 Preverjanje statistično značilnih razlik Da bi ugotovili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med pomembnostjo in dejanskih
stanjem zadovoljstva učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem na splošnih gimnazijah
v Republiki Sloveniji, smo oblikovali hipotezo:
med pomembnostjo posameznih kazalnikov zadovoljstva in dejanskim stanjem
zadovoljstva za posamezni kazalnik v povezavi z vodenjem šole obstajajo statistično
značilne razlike.
Hipotezo smo preverjali z metodo analize razlik dveh spremenljivk pri istih enotah - t-testa. T-
test za odvisne vzorce (preglednica 4, slika 1) je pokazal, da med posameznimi kazalniki
glede na pomembnost in dejanskim stanjem zadovoljstva v šoli v povezavi z vodenjem
obstajajo statistično značilne razlike aritmetičnih sredin (vrednost signifikance < 0,05), razen
pri kazalnikih, kjer je vrednost signifikance > 0,05: toleranca do napak (vrednost signifikance
0,145), omogočanje nadaljnega izobraževanja (vrednost signifikance 0,217) in usposabljanje
in uvajanje sprememb (vrednost signifikance 0,470), kjer statistično značilnih razlik
aritmetičnih sredin ni.
Podrobnejša analiza je pokazala, da so statistično značilne razlike aritmetičnih sredin pri vseh
kazalnikih pozitivne, razen pri kazalniku sodelovanje pri organizaciji prireditev, kjer je
statistično značilna razlika aritmetičnih sredin negativna (razlika aritmetičnih sredin -0,308).
To pomeni, da je pomembnost kazalnika sodelovanje pri organizaciji prireditev manjše kot je
dejansko stanje zadovoljstva anketiranih za ta kazalnik. Največja statistično značilna razlika
aritmetičnih sredin je pri kazalniku disciplina vseh zaposlenih (razlika 1,073), sledi kazalnik
spoštovanje pravil (razlika 0,927), nato kazalnik zaupanje (razlika 0,915) itd. Najmanjša
statistično značilna razlika aritmetičnih sredin je pri kazalniku timsko delo (razlika 0,243).
Hipotezo lahko potrdimo pri vseh kazalnikih razen pri kazalniku toleranca do napak,
kazalniku omogočanje nadaljnega izobraževanja in kazalniku usposabljanje in uvajanje
sprememb. Sledi ugotovitev, da hipotezo lahko le delno potrdimo.
Preglednica 4: t-test za odvisne vzorce Kazalnik/trditev (1) (2) (3) (4) (5)
pomembnost : sodelovanje z vodstvom
dejansko stanje : sodelovanje z vodstvom
0,263 0,071 3,685 246 0,000
pomembnost : timsko delo
dejansko stanje : timsko delo
0,243 0,074 3,299 246 0,001
7
pomembnost : skupni cilji
dejansko stanje : skupni cilji
0,640 0,071 9,000 246 0,000
pomembnost : pripadnost šoli
dejansko stanje : pripadnost šoli
0,445 0,076 5,826 246 0,000
pomembnost : disciplina vseh zaposlenih
dejansko stanje : disciplina vseh zaposlenih
1,073 0,083 12,863 246 0,000
pomembnost : skupna prizadevanja
dejansko stanje : skupna prizadevanja
0,814 0,074 11,052 246 0,000
pomembnost : spoštovanje pravil
dejansko stanje : spoštovanje pravil
0,927 0,082 11,277 246 0,000
pomembnost : povezanost kolektiva
dejansko stanje : povezanost kolektiva
0,874 0,075 11,604 246 0,000
pomembnost : zaupanje
dejansko stanje : zaupanje
0,915 0,075 12,246 246 0,000
pomembnost : spoštovanje dogovorjenih
kriterijev
dejansko stanje:spoštovanje dogovorjenih kriterijev
0,899 0,080 11,299 246 0,000
pomembnost : pohvale
dejansko stanje : pohvale
0,530 0,078 6,764 246 0,000
pomembnost : doseganje ciljev
dejansko stanje : doseganje ciljev
0,482 0,065 7,370 246 0,000
pomembnost : varnost
dejansko stanje : varnost
0,320 0,078 4,111 246 0,000
pomembnost : obremenjenost
dejansko stanje : obremenjenost
0,695 0,081 8,553 245 0,000
pomembnost : pregled nad solo
dejansko stanje : pregled nad šolo
0,251 0,067 3,763 246 0,000
pomembnost : enakomerna razporeditev dela
dejansko stanje : enakomerna razporeditev dela
0,838 0,079 10,576 246 0,000
pomembnost : pravilne odločitve
dejansko stanje : pravilne odločitve
0,644 0,072 8,945 246 0,000
pomembnost : občutek, da si potreben
dejansko stanje : občutek, da si potreben
0,441 0,080 5,502 246 0,000
pomembnost : informiranost
dejansko stanje : informiranost
0,441 0,072 6,130 246 0,000
pomembnost : sklepanje kompromisov
dejansko stanje : sklepanje kompromisov
0,308 0,065 4,698 246 0,000
pomembnost : toleranca do napak
dejansko stanje : toleranca do napak
0,101 0,069 1,464 246 0,145
pomembnost:omogočanje nadaljnjega izobraževanja in
usposabljanja
dejansko stanje: omogočanje nadaljnjega izobraževanja
in usposabljanja
0,073 0,059 1,238 246 0,217
pomembnost : uvajanje sprememb
dejansko stanje : uvajanje sprememb
0,049 0,067 0,724 246 0,470
pomembnost : spremljanje kakovosti
dejansko stanje : spremljanje kakovosti
0,320 0,069 4,664 246 0,000
pomembnost : sodelovanje pri organizaciji prireditev
dejansko stanje : sodelovanje pri organizaciji prireditev
-0,308 0,074 -4,171 246 0,000
pomembnost : reševanje kadrovskih problemov
dejansko stanje : reševanje kadrovskih problemov
0,320 0,075 4,252 246 0,000
Naslovi stolpcev: (1) razlika aritmetičnih sredin, (2) standardni odklon razlik, (3) t, (4) df, (5) stopnja značilnosti.
8
Slika 1: Razlike v odgovorih glede na pomembnost posameznega kazalnika zadovoljstva in
glede na dejansko stanje njihovega zadovoljstva za posamezni kazalnik
4.2 Faktorska analiza zadovoljstva S faktorsko analizo smo želeli opredeliti skupne dejavnike oziroma dimenzije zadovoljstva
učiteljev, z odnosi v šoli, v povezavi z vodenjem šole. Glede na to, da pri nobeni trditvi ni
mogoče potrditi predpostavke o normalni porazdelitvi odgovorov, smo izbrali metodo glavnih
osi (angl. Principal Axis Factoring). V model smo vključili vse trditve drugega sklopa
vprašalnika, in preverili njihovo primernost za vključitev v faktorsko analizo (Barlettov test
sferičnosti in Kaiser-Mayer-Olkinovo merilo primernosti vzorca – krajše KMO). Visoka
vrednost KMO (0,923) kaže, da je vpliv skupnih dejavnikov na vključene spremenljivke
močan, vrednost KMO > 0,5 pa pojasnjuje, da je uporaba faktorske analize smiselna.
Na podlagi celotne pojasnjene variance in vsebinske smiselnosti faktorskih rešitev ob
različnem številu skupnih dejavnikov-faktorjev, smo izbrali faktorski model s šestimi
skupnimi dejavniki, s katerimi smo uspeli pojasniti 60,358 % celotne variabilnosti vzorca.
Preglednica 5: ocena faktorskih uteži (rotirana rešitev) 6
6 Prikazane so samo uteži, ki kažejo pomemben vpliv posameznega dejavnika na posamezno spremenljivko.
9
Kazalnik/trditev (1) (2) (3) (4) (5) (6)
reševanje kadrovskih problemov 0,683
omogočanje nadaljnjega izobraževanja in
usposabljanja
0,682
sklepanje kompromisov 0,672
uvajanje sprememb 0,672
informiranost 0,638
občutek, da si potreben 0,605
pohvale 0,535
pravilne odločitve 0,461
disciplina vseh zaposlenih 0,782
spoštovanje pravil 0,746
timsko delo 0,609
skupna prizadevanja 0,608
skupni cilji 0,494
doseganje ciljev 0,682
spoštovanje dogovorjenih kriterijev 0,578
enakomerna razporeditev dela 0,559
obremenjenost 0,535
zaupanje 0,732
povezanost kolektiva 0,627
spremljanje kakovosti 0,680
sodelovanje pri organizaciji prireditev 0,576
pregled nad šolo 0,546
pripadnost šoli 0,584
sodelovanje z vodstvom 0,449
Celotna pojasnjena varianca (v %) 17,954 13,354 10,371 7,140 7,112 4,426
Naslovi stolpcev: skupni dejavniki: (1) kadri in komunikacija, (2) spoštovanje pravil, (3) doseganje ciljev, (4)
zaupanje, (5) kakovost, (6) pripadnost šoli.
10
Na osnovi faktorske rešitve (pravokotna rotacija Varimax7; preglednica 5), lahko vidimo, da
učitelji svoje zadovoljstvo z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem oblikujejo na podlagi šestih
dejavnikov oziroma dimenzij. S prvim faktorjem je pojasnjenih dobrih 18 % celotne
variabilnosti vzorca, ki združuje trditve reševanje kadrovskih problemov, omogočanje
nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, sklepanje kompromisov, uvajanje sprememb,
informiranost, občutek, da si potreben, pohvale in pravilne odločitve. Prvi faktor lahko
poimenujemo kadri in komunikacija. Ta dejavnik je za učitelje najpomembnejši.
Po deležu variabilnosti je na drugem mestu (drugi faktor) dimenzija spoštovanje pravil
združuje trditve: disciplina vseh zaposlenih, spoštovanje pravil, timsko delo, skupna
prizadevanja in skupni cilji. Tretji faktor doseganje ciljev, združuje trditve doseganje ciljev,
spoštovanje dogovorjenih kriterijev, enakomerna razporeditev dela in obremenjenost. Četrti
faktor jasno odraža zaupanje v vodstvo šole: zaupanje, povezanost kolektiva. Najšibkejši
dimenziji sta dimenziji kakovost (peti faktor) in dimenzija pripadnost šoli (šesti faktor).
5 Zaključek Poznavanje zadovoljstva učiteljev z vodenjem odnosov in organizacijo dela na posamezni šoli
na relaciji vodstvo šole/ravnatelj – učitelji je potrebno z vidika upravljanja posamezne šole,
kakor tudi z vidika izboljšanja kakovosti in učinkovitosti v vzgoji in izobraževanju.
Ključna ugotovitev pričujoče raziskave je, da je na slovenskih splošnih gimnazijah raziskava
identificirala potencialne kazalnike zadovoljstva na relaciji vodstvo šole/ravnatelj – učitelji, ki
kažejo na velik razkorak med oceno pomembnosti in dejanskim stanjem za vsak posamezni
kazalnik zadovoljstva (razen pri kazalnikih toleranca do napak, kazalniku omogočanje
nadaljnega izobraževanja in kazalniku usposabljanje in uvajanje sprememb).
Tako so za izboljšavo dela na šolah pri identificiranih kazalnikih sodelovanje z vodstvom,
timsko delo, skupni cilji, pripadnost šoli, disciplina vseh zaposlenih, skupna prizadevanja,
spoštovanje pravil, povezanost kolektiva, zaupanje, spoštovanje dogovorjenih kriterijev,
pohvale, doseganje ciljev, varnost, obremenjenost, pregled nad šolo, enakomerna
razporeditev dela, pravilne odločitve, občutek, da si potreben, informiranost, sklepanje
kompromisov, spreminjanje kakovosti in reševanje kadrovskih problemov potrebni posegi v
obstoječo prakso glede na možnosti posamezne šole.
Dejavnike oziroma dimenzije zadovoljstva učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem
smo opredelili s pomočjo faktorske analize. V izbranem faktorskem modelu se je izkazalo, da
učitelji svoje zadovoljstvo z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem oblikujejo na podlagi šestih
dejavnikov, ki smo jih prepoznali kot:kadri in komunikacija, spoštovanje pravil, doseganje
ciljev, zaupanje, kakovost in pripadnost šoli.
Med njimi se je kot najpomembnejša dimenzija, okoli katere učitelji oblikujejo svoje
zadovoljstvo, izkazala dimenzija kadri in komunikacija, ki je zgrajena na podlagi pozitivnih
odnosov in komunikacije med obema skupinama (s sklepanjem kompromisov, dobri
informiranosti pri uvajanju sprememb, dajanju občutka potrebnosti, ipd). Na drugo mesto po
pomembnosti se uvršča dimenzija spoštovanje pravil, ki jo po ocenah učiteljev sestavljajo
pozitivni elementi discipline in spoštovanja pravil ter timsko delo, skupni cilji do skupnih
prizadevanj. Kot najmanj pomembna dejavnika oziroma dimenziji zadovoljstva učiteljev z
odnosi v šoli v povezavi z vodenjem sta kakovost in pripadnost šoli.
Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo naslednje usmeritve in priporočila za prakso:
7 Po izvedbi metode Varimax je faktorska struktura taka, da ima vsaka spremenljivka visoko vrednost uteži na enem samem faktorju.
11
pritegniti potencial učiteljev k odločanju in določanju skupnih ciljev,
izboljšati interno komuniciranje,
učiteljem zagotoviti varno okolje (spoštovanje, skrb, privlačnost, ustrezni viri), ki ga
nujno potrebujejo, da svoje delo cenijo,
izboljšati informiranost o vrednotah, ki prispevajo k uspešnosti posamezne šole in
zadovoljstva učiteljev.
Ugotovitve raziskave ponujajo priložnost za nadaljnje raziskave v smeri prepoznavanje
zadovoljstva učiteljev in ugotavljanja posameznih dimenzij zadovoljstva z odnosi v šoli v
povezavi z vodenjem z razširitvijo raziskave na celotno srednješolsko izobraževanje.
Literatura Bush T, (2008): From management to leadership:semantic or meaningful change? Educational
Management, Administration and Leadership, Vol.36, No. 2, str. 271–288.
Cronbach L.J, (1951): Coefficient Alha and the Internal Structure of Tests, Psychometrika,
Vol. 16, str. 297-334.
CLC – Corporate Leadership Council, (2003): Linking employee satisfaction with
productivity performance, and customer satisfaction,
http://www.keepem.com/doc_files/clc_articl_on_productivity.pdf (12.1.2012).
Dean A.M, (2004): Rethinking customer expentations of service quality: are call centers
different? Journal of Servicess Marketing, Vol. 18, No. 1, str. 60–77.
Devjek T, Polak A, (2007): Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje delavcev v vzgoji in
izobraževanju, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Earley P, Bubb S, (2004): Leading and managing continuing professional development:
developing people, developing schools, Paul Chapman, London.
Elmore R. F, (2003): Knowing the right thing to do: school improvement and performance -
based accountability, NGA Center for best Practies, Washington.
Erčulj J, Trunk Širca N, (2000): S sodelovanjem do kakovosti, Mreže učečih se šol, Šola za
ravnatelje, Ljubljana.
Erčulj J, (2001): Vodenje za učenje in učenje za vodenje, V Management v evropskem okolju,
str. 87–96, Visoka šola za management, Koper.
Erčulj J, Koren A, Peček P, Trunk Širca N, (2007): S sodelovanjem do kakovosti: poslanstvo
šole in uvedba izboljšav na izbranem področju: mreže 1. delovni zvezek za člane
razvojnih timov, Šola za ravnatelje, Ljubljana.
Evans L, (2001): Delving deeper into morale, job satisfaction and motivation among
education professionals, Educational management and administartion , Vol. 29, No. 3,
str. 291-307.
Evans L, (2003): Managing morale, job satisfaction and motivation. V Handbook of
educational leadership and management, ur. Davies B in West-Burnham J, str. 606-612,
Pearson, Longman, London.
Ferjan M, (1999): Organizacija izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj.
Fullan M, (2001): Learning in a culture of change, Jossey Bass, San Francisco.
Gallup, (2006): Engaged employees inspire company innovation,
http://gmj.gallup.com/content/24880/gallup-study-engaged-employees-inspire-
company.aspx (12.1.2012).
Hargraves A, (2003): Teaching in the knowledge society: education in the age of insecurity,
Teacher College Press, New York.
Hopkins D, (2001): School improvement for real, Routledge, London.
Hopkins D, (2007): Vsaka šola odlična šola: razumeti možnosti sistemskega vodenja, Državni
izpitni center, Ljubljana.
12
HR.COM, (2005): Employee retention key in competitive world,
http://www.hr.com/en/articles/employee-retention-key-in-competitive-
world_eak30dqj.html (12.1.2012).
Hughes R. L, Ginnett R. C, Curphy G. J, (1999): Leadership: enhancing the lessons of
experience (3rd ed.), Irwin McGraw-Hill, Boston.
Kalin J, (2002): Ravnatelj in razrednik pred ogledalom novega profesionalizma, Sodobna
pedagogika, Vol. 53, No. 1, str. 150–166.
Kolar T, (2003): Zadovoljstvo porabnikov s klicnimi centri, Konceptualni model in empirična
preverba, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana.
Koren A, (2007): Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov,
Fakulteta za management, Koper.
Leithwood K, Jantzi D, (2000): The Effect of transformational leadership on organizational
conditions and student engagement, Journal of educational administration, Vol. 38, No.
2, str. 112–129.
Leithwood K, Riehl C, (2003): What we know about successful school leadership,
http://www.leadersdesktop.sa.edu.au/leadership/files/links/School_leadership.pdf
(12.1.2012).
Leithwood K, Day C, Sammons P, Harris A, Hopkins D, (2006): Successful School
Leadership: what it is and how it influence school leadership, University of Nottingham,
Nottingham.
Ministrstvo za šolstvo in šport, (2008): Javni razpis za sofinanciranje projekta posodobitev
gimnazijskih programov,
http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javni
razpis_pi1[show_single]=857 (12.1.2012).
Ministrstvo za šolstvo in šport, (2010): Projekt Obogateno učenje tujih jezikov,
http://www.zrss.si/projektiess/gradiva/Projekt6_opis_obogateno_ucenje.pdf
(12.1.2012).
Možina S, (2002): Vodja in vodenje v Možina et al., Management, nova znanja za uspeh,
Didakta, Radovljica.
Nunnally J.C, Bernstein I.H, (1994): Psychometric Theory 3rd Edition, McGraw-Hill, New
York.
Oliver R. L, (1997): Satisfaction: a behavioral perspective on the consumer, Irwin McGraw-
Hill, New York.
Peček P, (2005): Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev: gradiva za vaje,
Fakulteta za management, Koper.
Resman M, (2005): Zakaj razvijanje timov in timske kulture na šoli? Sodobna pedagogika,
Vol. 56, No. 3, str. 80–96.
Sentočnik S, (2006): Vpeljevanje sprememb v šole – izziv za spodbujevalce sprememb,
Vpeljevanje sprememb v šole: konceptualni vidiki, Zavod Republike Slovenije za
šolstvo, Ljubljana.
Snoj B, (2007): Kakovost in zadovoljstvo kot posledici delovanja marketinške kulture, v Ko
država šepeta, ur. Trnavčevič A, str. 107–128, Fakulteta za management, Koper in Šola
za ravnatelje, Ljubljana.
Šola za ravnatelje, (2012): projekt Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja ter zagotavljanja
kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (KVIZ), http://kviz.solazaravnatelje.si/
(12.1.2012).
Tavčar I. M, (2006): Management in organizacija, Fakulteta za management, Koper.
13
Trnavčevič A, Vogrinec J, Logaj V, Snoj B, Vogrinc R in Kodrič B, (2008): Evalvacija
zadovoljstva s šolo : metodološki in vsebinski izzivi, ur. Trnavčevič A, Šola za
ravnatelje, Kranj.
West M, Jackson D, Harris A, Hopkins D, (2000): Leadership for school improvement, v
Leadership for change, ur. Riley K in Seashore Luis K, Routledge Falmer, London.