Sekcija za preventivno medicino SZD – Portorož, 3. 12. 2010

Na stičišču javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov

Polonca Truden-Dobrin, Sonja Paulin, Vesna Pucelj

Inštitut za varovanje zdravja

Sekcija za preventivno medicino SZD –

Portorož, 3. 12. 2010

Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010

Preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike lahko odpira velike možnosti za izboljšanje zdravja otrok:

Zdravstveni izidi na najvišji ravni v primerjavi z drugimi državami

Zmanjšanje neenakosti v zdravju

Zdravstveno varstvo najvišje kakovosti

Dobre izkušnje uporabnikov

Podpora staršem, da omogočijo svojim otrokom zdrav začetek in vsem deležnikom na področju zdravja otrok, da izboljšajo svoje delovanje…

… in s tem dosežejo dolgoročne cilje na področju zdravja otrok in mladih.

Nosečnost in prva leta življenja

Šolarji

Mladi

Otroci s posebnimi potrebami

Prilagoditve in spremembe zdravstvenega varstva


Kako prepoznati potrebe otrok in mladostnikov?

Kako hitreje posodabljati preventivno zdravstveno varstvo?

Javno zdravje otrok in mladostnikov

Integracija informacij

Anticipiranje potreb

Splošne ugotovitve in pripombe

Kaj manjka ?

Aktualizacija programov preventivnega zdr. varstva:

•pristopov•metod•oblik dela •storitev•programov

1

Medsektorski pristop

Kdo je nosilec pobude?

potrebetveganja

priložnosti

Viri informacij – vidik mladih


Kako izboljšati dostopnost?

Kako zmanjšati razlike v dostopnosti:med posameznikimed skupinami med področji

Kaj manjka?

Sistem

Programi

Storitve

Izvedbaučinkovitost

Ugotovljene vrzeli (gaps), pomanjkljivosti,neustreznosti

Primeri dobrih praks Pravice uporabnikaVidik uporabnika

2

Priložnosti Strategije, predpisi

Referenčne vrednosti v dokumentih

Novi normativi

Način financiranja,vzpodbude


Predlogi za izboljšanje


Kako vzpodbuditi izvajalce za večjo kakovost preventivnega zdravstvenega varstva?

Zunanje okolje,Organizacijsko okolje

Dobre prakse /

mladim prijazne zdravstvene službe/storitve

Način financiranja,finančne vzpodbude

Kaj manjka ?


3

Programi:•Prenova vsebine preventivnega zdr. varstva:Sprejem državnega programa Verifikacija programovStandard kakovosti/ dobra znamka

Tveganja

programistoritveizvedba

Priložnosti

Državni programi

Smernice

Informacijska podpora


Prenova preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov

Klinični vidiki prenove preventivnega programa

Zagotovitev pogojev za implementacijo in izvedbo

Normativna ureditev

Javnozdravstveni vidiki prenove prev. programa


Področja, kjer je potrebno sodelovanje (integracija) javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva:

• Pogosti biomedicinski problemi – kronične nenalezljive bolezni, obvladovanje nalezljivih bolezni in cepljenja

• Pogosti problemi življenjskega sloga – odločitev za nekajenje oz. prenehanje kajenja, presejanja in druge preventivne aktivnosti

• Pogosti socialnoekonomski in okoljski problemi – revščina, razvoj lokalne skupnosti, odgovor na okoljske grožnje

• Dostop do zdravstvenega varstva za nepreskrbljene oz. ranljive skupine prebivalstva.


Aktivnosti oz. področja vključena v sodelovanje (integracija) javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva:

• Ocena potreb prebivalstvenih skupin • Aktivnosti na lokalni ravni

• Promocija zdravja • Socialni marketing in komuniciranje z javnostmi

• Zdravstvena vzgoja• Preventivne aktivnosti• Zagotavljanje zdravstvenega varstva

• Spremljanje in informacijski sistem• Razvoj z dokazi podprtih orodij• Zagotavljanje kakovosti• Vrednotenje programov

• Capacity building • Podpora teamskemu delu.


Ključni vidiki za uspešno sodelovanje (integracija) javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva in vpliv na zdravstveno varstvo in zdravstvene izide:

• Vključitev v politike in ukrepe

• Vključevanje izvajalcev na primarni ravni zdravstvenega varstva– Zagotavljanje profesionalnega razvoja– Neposredna korist za prebivalce v njihovi oskrbi.


Analiza preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov:

• ocena stanja preventivnega zdravstvenega varstva na nacionalni in regijski ravni

• identifikacija potreb, trendov, pomanjkljivosti za postavitev izhodišč za posodobitev.

na podlagi presoje z vidikov

• Zdravja in zdravstvenih potreb • Dostopnosti• Pravičnosti – enakosti - zmanjševanja razlik• Kakovosti, z dokazi podprto zdravstveno varstvo• Izkušnje uporabnikov• Uporabe virov, ekonomski vidik

Oblikovanje predlogov za spremembe skupaj z drugimi deležniki ob upoštevanju sodelovanje oz. integracije javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva.


Lokacije dejavnosti Zdravstvenega varstva otrok in Zdravstvenega varstva otrok in mladine


Lokacije službe šolske medicine


Število specialistov pediatrije (460) in specializantov (111) v Sloveniji dne 30.6.2010: 571

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

24

26

28

27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 77 89

Starost

Šte

vilo

zd

ravn

iko

v

Specializant pediatrije - 111

Specialist pediatrije ali šolskemedicine - 460


Število specialistov pediatrije (281) na primarni ravni–ZVOM in specializantov (23) dne 30.6.2010: 304

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

29 31 33 36 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 77

Starost

Šte

vilo

zd

rav

nik

ov

Specializant pediatrije ali šolskemedicine - 23

Specialist pediatrije ali šolskemedicine - 281


Število specialistov in specializantov pediatrije – ZVOM dne 30.6.2010: javni zavodi (250: 228 /22) in zasebni izvajalci (59: 58 /1)

0

2

4

6

8

10

12

14

29 31 33 36 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 77

Starost

Šte

vilo

zd

ravn

iko

v

JAVNI ZAVOD SpecializantJAVNI ZAVOD Specialist

0

2

4

6

8

10

12

14

29 31 33 36 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 77

Starost

Šte

vilo

zd

ravn

iko

v

ZASEBNI Specializant ZASEBNI Specialist


Število zdravnikov na primarni ravni glede na pogodbe z ZZZS za kurativno dejavnost, maj

2010

Splošne amb.

Otroške amb.

Šolske amb.

876 115

113

39

219

6235

3

249

953


Število opredeljenih otrok in mladih 0-18 let pri izbranem osebnem zdravniku po deležu tima za

kurativno dejavnost za otroke in mladino, Slovenija, maj 2010

0

500

1000

1500

2000

2500

Delež tima za otr. šol. kurativo pri izbranem zdravniku

Šte

vilo

opr

edel

jeni

h 0-

18 le

t p

ri iz

bran

em z

drav

niku

Splošni, otroški in šolski zdravniki, (n=1243)

Vir

po

da

tko

v: Z

ZZ

S š

tev

ilo o

pre

de

ljen

ih...

(3

1.0

5.2

01

0);

25

.08

.20

10

@ 1

3:3

2:4

6

0.00 0.25 0.50 0.75 1.00 1.25 1.50 1.75

zdravniki v ZDzdravniki - zasebniki


Delež opredeljenih 0-18 let med vsemi opredeljenimi osebami pri izbranem osebnem

zdravniku po deležu tima za kurativno dejavnost ZVOM, Slovenija, maj 2010

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

Delež tima za otr. šol. kurativo pri izbranem zdravniku

Del

ež o

pred

elje

nih

0-18

let

med

opr

edel

jeni

mi p

ri iz

bran

em z

drav

niku

Splošni, otroški in šolski zdravniki (n=1243)

Vir

po

da

tko

v: Z

ZZ

S š

tev

ilo o

pre

de

ljen

ih...

(3

1.0

5.2

01

0);

25

.08

.20

10

@ 1

3:3

3:3

9

0.00 0.25 0.50 0.75 1.00 1.25 1.50 1.75

zdravniki v ZDzdravniki - zasebniki


Delež opredeljenih 0-18 let med opredeljenimi osebami pri izbranem osebnem zdravniku po številu vseh opredeljenih oseb pri izbranem zdravniku,

Slovenija, maj 2010

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

Število vseh opredeljenih oseb pri izbranem zdravniku

Del

ež o

pred

elje

nih

0-18

let

med

opr

edel

jeni

mi p

ri iz

bran

em z

drav

niku

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000

Splošni, otroški in šolski zdravniki (n=1243)

Vir

po

da

tko

v: Z

ZZ

S š

tev

ilo o

pre

de

ljen

ih...

(3

1.0

5.2

01

0);

25

.08

.20

10

@ 1

3:3

4:4

7

zdrav niki v ZD (n=891)zdrav niki - zasebniki (n=352)pov prečje: zdrav niki v ZDpov prečje: zdrav niki - zasebniki


Število zdravstvenih delavcev na 100.000 prebivalcev (0-19 let) po poklicnih skupinah in

zdravstvenih regijah v letu 2008

0

20

40

60

80

100

120

140

Ravne Celje Novomesto

Kranj Gorica Maribor MurskaSobota

Koper Ljubljana

Št.

zd

rav

stv

en

ih d

ela

vc

ev

na

10

00

00

pre

b. Zdravniki Medicinske sestre Zdravstveni tehniki


Razpoložljivost ZVOM v urah na prebivalca na leto po zdravstvenih regijah (v letu 2008)

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

2

Novomesto

Kranj Celje Maribor Gorica Ravne MurskaSobota

Koper Ljubljana

Šte

vilo

ur

na p

rebi

valc

a (0

-19

let)


Razmerje med rednim in pogodbenim delov (seštevek ur) na zdravnike, ki delajo v ZVOMU ne glede na izobrazbo

94,8 100,0 100,092,2 97,7 93,0

100,0 99,191,9

5,2 7,8 7,0 8,10,0 0,0

2,3 0,00,9

0102030405060708090

100

Celje

Nova

Gorica

Koper

Kranj

Ljublj

ana

Mar

ibor

Mur

ska

Sobot

a

Novo

Mesto

Ravne

na K

oroš

kem

POGODBENO

REDNO


Preskrbljenost otrok in mladih 0-19 let z zdravniki iz ur po zdravstvenih regijah, 2009

CE GO KP KR LJ MB MS NM RA

Sto

pnja

pre

skrb

ljeno

sti o

trok

0-1

9 le

t z

zdr

avni

ki v

ZV

OM

iz u

r

0

500

1000

1500

2000

2500

3000


Sto

pnja

pre

skrb

ljeno

sti o

trok

0-1

9 le

t z

zdr

avni

ki v

ZV

OM

iz p

og. Z

ZZ

S

0

500

1000

1500

2000

2500

3000


Število vseh kurativnih obiskov otrok in število otrok 0-6 let na zdravnika iz ur v ZVOM po UE, 2008


Število prvih in vseh kurativnih obiskov 0-19 let na zdravnika iz ur ZVOM, 2009


Šte

vilo

prv

ih o

bisk

ov m

ed k

urat

ivni

mi

obi

ski n

a zd

ravn

ika

iz u

r v

ZV

OM

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000


Šte

vilo

vse

h ku

rativ

nih

obis

kov

na

zdra

vnik

a iz

ur

v Z

VO

M

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000


Odstotek prvih kurativnih obiskov med obiski otrok 0-19 let v ZVOM in SA po UE, 2009


Ods

tote

k pr

vih

kura

tivni

h ob

isko

v ot

rok

0-1

9 le

t med

vse

mi k

urat

ivni

mi o

bisk

i v Z

VO

M

0

20

40

60

80

100


Ods

tote

k pr

vih

kura

tivni

h ob

isko

v ot

rok

0-1

9 le

t med

vse

mi k

ur. o

bisk

i v S

A

0

20

40

60

80

100


Stopnja prvih kurativnega obiska otrok 0-6 let v ZVOM in na primarni ravni po zdravstvenih regijah,

2009


Sto

pnja

prv

ega

kura

tivne

ga o

bisk

av

ZV

OM

na

1000

otr

ok o

d 0-

6 le

t

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000


Sto

pnja

prv

ega

kura

tivne

ga o

bisk

a na

prim

arni

rav

ni n

a 10

00 o

trok

od

0-6

let

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000


92,1

91,5

97,2

87,3

94,6

94,6

75,9

92,3

92,6

94,3

97,3

100,0

50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0

v 3. letniku SŠ

v 1. letniku SŠ

v OŠ s prilag. prog.

v 7. razredu OŠ

v 5. razredu OŠ

v 3. razredu OŠ

v 1. razredu OŠ

pred vstopom v OŠ

v starosti 5 let

v starosti 3 let

v 12. mesecu

v 1. mesecu

%

Delež sistematično pregledanih otrok in mladine po starosti otroka, 2008

Vir: IVZ


Ključne ugotovitve analize:

• Za otroke in mladostnike so značilni zdravstveni problemi, povezani s posebnostmi rasti in razvoja ter načinom življenja.

• Otroci in mladostniki potrebujejo njihovim potrebam prilagojeno zdravstveno varstvo, ki je drugačno od zdravstvenega varstva, ustreznega za druge populacijske skupine.

• Za dejavnosti preventivnega zdravstvenega varstva je priporočeno večanje dostopnosti z vseh vidikov in organizacija dela s približevanjem službe in storitev uporabnikom: otrokom, mladostnikom, njihovim staršem.



Potrebno je: • vzpostaviti pogoje, ki bodo omogočali izvedbo

preventivnega programa za vse otroke in mladostnike• poenotenje obsega in kakovosti preventivnih

pregledov

• preprečevanje in odprava nesprejemljivih razlik ter neustreznih pogojev za izvajanje zdravstvenega varstva v posameznih lokalnih okoljih (občinah,

upravnih enotah).



Ugotovitve usmerjajo na ključna področja:• posodobitev kadrovskih normativov in kriterijev

preskrbljenosti• posodobitev načina planiranja, določanja in plačevanja

programov• posodobitev časovnih standardov za preventivne storitve• zagotoviti dosledno izvajanje določil Pravilnika za

izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

• odpraviti identificirane vrzeli – pri vključevanju mladostnikov, ki se ne šolajo, v preventivni

program– komunikaciji med izvajalci ter med izvajalci in starši za obravnavo

in vodenje otroka po ugotovitvi odstopanj pri preventivnem pregledu

– postopkih za zagotavljanje cepljenja



Ugotovitve usmerjajo na ključna področja:• promocija preventivnega zdravstvenega varstva za otroke

in mladostnike pri odločujočih javnostih na ravni občin• intervalna presoja in prenova vsebin nacionalnega

preventivnega programa• oblikovanje smernic in nacionalnih normativov za

izvajanje preventivnega programa, presejalnih testiranj• vzpostavitev upravljanja preventivnega programa z

identifikacijo ključnih nosilcev in nalog na področju javnega zdravja otrok na lokalni, regijski in državni ravni

• opredelitev vloge osebnega zdravnika v povezavi s preventivnim zdravstvenim varstvom otrok in mladostnikov.



Ugotovitve usmerjajo na ključna področja:• v dejavnost zdravstvenovzgojnih centrov vključiti

aktivnosti vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike• zagotoviti staršem celovite informacije o pomenu,

koristih in dostopnosti preventivnih dejavnosti za otroke in mladostnike

• posodobitev zdravstveno-informacijskega sistema na področju zdravstvenega varstva in zdravja otrok

• spremljanje in letne analize preventivnega zdravstvenega varstva na regijski in državni ravni.


Naloge v drugi fazi projekta :

• dopolnitev pregleda izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladine, dostopnosti in zmogljivosti na regijski ravni v sodelovanju z ZZV

• projekcija kadrovskih potreb po zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih

• identifikacija možnosti za večje povezovanje zdravstvenega in šolskega sektorja

• vidik mladih, njihovih staršev, učiteljev • ekonomski vidik zdravstvenega varstva otrok in mladine • predlog sistema spremljanja preventivnega zdravstvenega

varstva • predlog za nadaljnje aktivnosti v procesu posodobitve

preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov• poročilo Zdravje otrok in mladostnikov v perspektivi ciljev

sodobnega preventivnega zdravstvenega varstva


Dopolnitev pregleda zmogljivosti za izvajanje PZVOM ter razlik v dostopnosti in zmogljivostih na lokalni in regijski ravni z interpretacija stanja in razlik in identifikacijo pomanjkljivosti sedanje ureditve ter izvajanja PZVOM • Določitev podatkov, kazalnikov, virov

podatkov (mreža za ZVOM, dostopnost, zmogljivost -preskrbljenost, razpoložljivost, koriščenje)

• Kadri, ki izvajajo PZVOM; potrebe, nadomeščanje

• Stanje glede na referenčne vrednosti, gradient, velikost razlik

• Značilnosti posameznih okolij in razlik med UE na nac. ravni

• Vsebine in obseg regijskega poročila z interpretacijo stanja za analizo PZVOM.

Vprašanja, na katera naj odgovori ta del analize:

• Zmogljivosti za ZVOM

• Dostopnost

• Izbrani zdravnik otroka

• Značilnosti posameznih okolij in razlik med UE na rep. ravni, v regiji

• Izvedljivost preventivnega programa

• Vrzeli

• Predstavitev situacij s študijo primera

• Normativna ureditev, načrtovanje in plačevanje programov

• Vsebine preventivnega programa, smernice


Delovna skupina 2 Interpretacija stanja in razlik v

dostopnosti, zmogljivostih in izvajanju preventivnega programa na lokalni, regijski ravni in med izvajalci ter identifikacija pomanjkljivosti sedanje ureditve in izvajanja PZVOM na podlagi informacij iz poglobljenih intervjujev z izvajalci PZVOM in ključnimi informatorji.

Delovna skupina pripravi:• vprašanja, na katera odgovori ta del

analize• listo informatorjev, ki bodo povabljeni

k sodelovanju• vprašalnik za strukturirani intervju • predlog regijskega poročila • skupno poročilo s ključnimi

ugotovitvami in priporočili skupno poročilo o izvajanju PZVOM na osnovi ugotovitev delovnih skupin 1 in 2.

• Vprašanja, na katera naj odgovori ta del analize

• Zmogljivosti za ZVOM

• Dostopnost

• Izbrani zdravnik otroka

• Značilnosti posameznih okolij in razlik med UE na rep. ravni, v regiji

• Izvedljivost preventivnega programa

• Vrzeli

• Predstavitev situacij s študijo primera

• Normativna ureditev, načrtovanje in plačevanje programov

• Vsebine preventivnega programa, smernice


Na osnovi ugotovitev izvedene analize in usmeritve Ministrstva za zdravje se aktivnosti osredotočajo na:

• oceno zmogljivosti za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladine (PZVOM) na regijski in lokalni ravni, vključujoč posnetek stanja z interpretacijo razlogov razlik v dostopnosti in zmogljivostih

• zagotavljanje informacij za celovit vpogled iz dodatnih virov, predvsem pri izvajalcih, ker za identifikacijo pomanjkljivosti sedanje ureditve in izvajanja PZVOM z namenom priprave ustreznih realnih izhodišč za spremembe v preventivnem varstvu ni dovolj podatkov oz. kazalnikov iz rednih zbirk

• za predloge sprememb je potrebno vsestransko raziskati vidik uporabnika PZVOM

• opredelitev ciljev in nalog PZVOM, pravilna umestitev in obseg

• posodobitev spremljanja, vrednotenja, koordinacije, upravljanja preventivnih programov

• novo vprašanje: opredelitev preventivnega programa kot državnega programa ali pravice iz OZZ


Izpostavljena stališča in pogledi na skupno nalogo IVZ in ZZV

• Temeljni okvir za začetek načrtovanja sprememb na področju ZVOM naj bo javno zdravje za otroka in mladostnika.

• Vloga občine kot ustanovitelja na primarni ravni (možnost konflikta, saj moramo oz. lahko gradimo le iz zdravstvenega sistema za otroke in mladostnike).

• Od začetka projekta bi morali vključiti vse deležnike - izvajalce, stroko z institucijami RSK za pediatrijo, RSK za javno zdravje, predstavnike ustanovitelja, uporabnikov, druge deležnike.

oz. čimprej podati pobudo za vključitev drugih deležnikov, da bi zagotovili priložnosti za skupen pristop in ustrezno vlogo javnega zdravja pri načrtovanju potrebnih sprememb.

• Potrebno je odpreti širše sodelovanje z drugimi deležniki v družbi: socialni sektor, šolstvo, druge službe za predšolske otroke, policija, nevladne organizacije.

• Dokument z aktualnimi podatki mora biti predstavljen vsem akterjem, ki se vključujejo v zdravstveno varstvo življenje otrok in mladih v družbi.


Izpostavljena stališča in pogledi na skupno nalogo IVZ

in ZZV:

• Potrebno je, da se ZZV angažirajo v pripravi izhodišč za prenovo z jasnimi cilji

• Poznati moramo lokalne dejavnike in razmere v posameznih okoljih

• Potreben je celovito poznavanje stanja za kakovostno utemeljitev predlogov sprememb, kar vključuje tudi objavljene podatke ZZZS kot pogodbe in realno stanje pri izvajalcih

• Potrebno je upoštevati dejstvo, da se zmanjšuje kader v ambulantah za predšolske in šolske otroke zaradi pritiska za zagotavljanje kadrov v družinski medicini

• Potrebno je vključiti rezultate družboslovnih raziskav npr. o položaju mladih v Sloveniji, da bi dobili dober uvid o mladostnikih v prihodnosti, kakšni bodo zdravstveni problemi mladih v prihodnosti, ali jih naš zdravstveni sistem sploh identificira in jih obravnava.


Iztočnice za diskusijo I:

Izzivi in cilji preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov

• Približevanje zdravstvenim potrebam otrok in mladostnikov – kako zmanjšati razkorak

• Neenakosti v zdravju in dostopnosti kakovostnega zdravstvenega varstva – kako zmanjšati razlike

• Zagotavljanje kakovosti, z dokazi podprtih postopkov v preventivnem zdravstvenem varstvu otrok in mladostnikov

• Varovanje in krepitev zdravja mladih, glavni javnozdravstveni problemi in družbeni trendi

• Dobre prakse preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov


Iztočnice za diskusijo I nadaljevanje:

Vprašanja, ki usmerjajo h ključnim izhodiščem za prenovo preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov:

• Cilji v zdravju otrok in mladostnikov, družbeni trendi

• Kakšen zdravstveni sistem in programe potrebujejo otroci in mladina

• Sprejemljive / neizogibne razlike

• Kateri koraki potrebni za kakovostno, dostopno, učinkovito sodobno zdravstveno varstvo na primarni ravni

• Ali sistem zmanjšuje neenakosti v zdravju, jih morda povečuje

• S katerimi merili spremljati izide, učinkovitost programov - kazalniki izidov, procesni kazalniki, evalvacija


Iztočnice za diskusijo I nadaljevanje:Vprašanja, ki usmerjajo h ključnim izhodiščem za prenovo preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov:

• Ali ob vsakem stiku otroka, mladostnika z zdravstveno službo dejansko poteka kakovostna celostna obravnava zdravja, priložnosti, ki jih ta stik omogoča - so doseženi vsi cilji tega pregleda oziroma stika?

• Je obravnava pravočasna, za vse skupine otrok in mladih?

• Kako je zagotovljen kontinuum obravnave?

• Zdravstvene pravice otroka

• Vzroki za raznolikost praks- presoja in možnosti izvajalca, razmere, omejitve, pasivnost institucij in lokalne skupnosti?

• Posledice obstoječe normativne ureditve ?! • Ali je zdravje otroka, mladostnika dejansko v ospredju?


Iztočnice za diskusijo:

Vrednotenje programov preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladih

• Cilji in merila za vrednotenje programov

• Podatki, pomembni za spremljanje in vrednotenje zdravstvenega varstva otrok in mladih

• Upravljanje

• Spremljanje

• Koordinacija programov


Naročnik: Ministrstvo za zdravje RS

• Program za otroke in mladino 2006-2016, Akcijski načrt

• Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

Namen analize:

• ocena stanja preventivnega zdravstvenega varstva na nacionalni in regijski ravni

• identifikacija potreb, trendov, pomanjkljivosti, da bi v srednjeročnem obdobju pripravili predlog posodobitev.


Dokument s celostnim opisom stanja stanja in utemeljitev

predlogov sprememb:

• Izhodišče analize so potrebe otrok in mladostnikov ter kako zagotoviti zdravstveni sistem, ki bo sledil tem potrebam

• Projekcija kadrovskih potreb po zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih

• Identifikacija možnosti za večje povezovanje zdravstvenega in šolskega sektorja

• Sinteza in interpretacija rezultatov, kritično vrednotenje sedanjega izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva in predlogi za posodobitev

• Upoštevanje vidika mladih, njihovih staršev in učiteljev• Vključitev izsledkov drugih projektov, povezanih z analizo.

Documents

Sekcija za preventivno medicino SZD – Portorož, 3. 12. 2010