Delovni zvezek za biologijo v 9. razredu

Razišči skrivnosti

živega

9Alenka Gorjan Laura Javoršek

www.pipinova-knjiga.si

Vsebina

1 RAZISKOVANJE IN POSKUSI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Vodič po poti raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Raziskuj kot znanstvenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

2 BIOLOŠKO ZNANJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Si to, kar ješ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

3 ŽIVI SISTEMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Nivoji organizacije življenja na Zemlji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

4 DEDOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Izdelaj model kromosoma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Razmnoževanje celic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Gojenje malih trolov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Razišči dedne lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Spolno vezano dedovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Iskanje izgubljene osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Postani genetski svetovalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

5 BIOTEHNOLOGIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

Kako bi vzgojili bakterije za najboljše kislo mleko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

Bakterije, naše sostanovalke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

4

6 EVOLUCIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

Naravni izbor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Mutacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

Vpliv okolja na preživetje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Prilagoditve na ekološke razmere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

7 BIOTSKA RAZNOLIKOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Razvojno drevo in razvrščanje organizmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

Razvrščanje organizmov s pomočjo dihotomnega določevalnega ključa . . . . . . . . . . 62

Razišči biotsko pestrost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Biomi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

(Ne)zaščiten kot medved - ali res? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

18

Izdelaj model kromosomaPo navodilih izdelaj model kromosoma. Pri delu je potrebna natančnost. Model kromosoma ti bo omogočil boljše razumevanje njegove zgradbe.

Za vajo potrebuješ:

• 6 vrvic iz bele volne (obarvanih), dolgih 1 m • plastelinaste valjčke • sponko • selotejp • papirno podlago, dolgo 1 m (lahko iz več belih listov formata A4) • karton velikosti A5

Navodilo za delo:

1. DNA je iz dveh nukleotidnih verig.Pred seboj razporedi vseh 6 vrvic, po štiri in dve enako dolge. Od štirih enakih vrvic dve odstrani in ju shrani za kasneje. Potreboval ju boš namreč pri podvajanju v četrtem koraku.Vrvice iz volne predstavljajo verige molekule DNA, pobarvani odseki na njih pa posamezne alele. Pripravi vrvice homolognega para DNA – po dve in dve enaki vrvici vzporedi, kot kaže spodnja slika (enaka konca skupaj), in jih s selotejpom prilepi na podlago.

Na spodnji sliki obarvaj označene odseke tako, kot sta obarvani tvoji molekuli DNA. Označi, kateri aleli so enaki in kateri različni.

beljakovina

DNA

DNADNA

podvojeni kromosom

beljakovina

beljakovina

Slika predstavlja zvijanje DNA v obliko kromosoma

6 vrvic iz bele volne (obarvanih), dolgih 1 m

papirno podlago, dolgo 1 m (lahko iz več belih listov formata A4)

DNA je iz dveh nukleotidnih verig.Pred seboj razporedi vseh 6 vrvic, po štiri in dve enako dolge. Od štirih enakih vrvic dve odstrani in ju shrani za kasneje. Potreboval ju boš namreč pri podvajanju v četrtem koraku.Vrvice iz volne predstavljajo verige molekule DNA, pobarvani odseki na njih pa posamezne alele.

beljakovina

DNA

DNADNA

beljakovina

Slika predstavlja zvijanje DNA v obliko kromosoma

34

Iskanje izgubljene osebeRavno včeraj so predvajali oddajo o forenzikih, ki so iskali pogrešane osebe. Ali meniš, da si tudi ti dober detektiv? Radovednost te žene k preizkusu svojih detektivskih sposobnosti, dobrosrčnost pa k pomoči svoji starejši sosedi, ki si že dolgo želi priti v stik s svojimi sorodniki v daljni deželi.

Pred leti se je namreč njena sestrična poročila z gospodom Novakom in se odselila v deželo Nevem-kje. Od takrat sta izgubili stike. Izvedela je, da njene sestrične ni več, v deželi Nevemkje pa živijo njene hčerke in sinovi s svojimi družinami. Žal je v deželi Nevemkje mnogo družin s priimkom Novak. Na tvojo srečo ima v tej deželi vsak določeno krvno skupino, označeno na svoji osebni izkaznici. Soseda se je spomnila, da je imela sestrična zelo redko krvno skupino AB, njen mož pa krvno skupino 0.

Po daljših raziskavah je v ožji izbor prišlo pet kandidatov, ki bi lahko bili otroci sosedine sestrične, z naslednjimi krvnimi skupinami:

Odgovori na vprašanja:

1. Kateri od zgornjih kandidatov bi lahko bili otroci sosedine sestrične? (Pomagaj si s Punnettovim diagramom.)

2. Kako bi lahko bolj natančno določili, ali je kateri od zgornjih kandidatov resnično sosedin sorodnik?

3. V deželi Nevemkje imajo na osebnih izkaznicah zapisano tudi krvno skupino. Katere so pred-nosti in katere so slabosti javnega izpostavljanja takšnih podatkov?

PREDNOSTI : SL ABOSTI :

A 0 AB B 0 ==

Legenda :

kje. Od takrat sta izgubili stike. Izvedela je, da njene sestrične ni več, v deželi Nevemkje pa živijo njene hčerke in sinovi s svojimi družinami. Žal je v deželi Nevemkje mnogo družin s priimkom Novak. Na tvojo srečo ima v tej deželi vsak določeno krvno skupino, označeno na svoji osebni izkaznici. Soseda se je spomnila, da je imela sestrična zelo redko krvno skupino AB, njen mož pa krvno skupino 0.

Po daljših raziskavah je v ožji izbor prišlo pet kandidatov, ki bi lahko bili otroci sosedine sestrične, z naslednjimi krvnimi skupinami:

Kateri od zgornjih kandidatov bi lahko bili otroci sosedine sestrične? (Pomagaj si s Punnettovim

Kako bi lahko bolj natančno določili, ali je kateri od zgornjih kandidatov resnično sosedin sorodnik?

AB B 0

63

Glavne značilnosti, po katerih se stvari razlikujejo:

Seznam stvari:

Naloga B: Izdelava dihotomnega določevalnega ključa

Izdelaj dihotomni ključ za svoje knjige, CD-je, DVD-je ali najljubše pesmi. Pri oblikovanju ključa upoštevaj podobnosti in razlike. 1. Napiši seznam petih stvari, za katere nameravaš izdelati dihotomni ključ.2. Preglej svoj seznam in zapiši glavne značilnosti, po katerih se naštete stvari razlikujejo, in jih lahko

razvrstiš v skupine.3. Po zgledu dihotomnega ključa iz naloge A oblikuj svoj dihotomni ključ. Pri načrtovanju si

lahko pomagaš z naštetimi značilnostmi iz prejšnje točke. Poskrbi, da si bodo trditve v parih nasprotujoče.

4. Ko zaključiš z oblikovanjem dihotomnega ključa, ga preizkusi in po potrebi popravi.5. Določevalni ključ izmenjaj s sošolci v razredu. Na podlagi njihovih nasvetov lahko svoj določevalni

ključ še izboljšaš.

Ko zaključiš z oblikovanjem dihotomnega ključa, ga preizkusi in po potrebi popravi.Določevalni ključ izmenjaj s sošolci v razredu. Na podlagi njihovih nasvetov lahko svoj določevalni