Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega ... · Besedilne spr. Matematične spr. Spr. reševanja problemov v TBO Razlike v pisnih spretnostih odraslih po stopnjah izobrazbe

http://pro.acs.si/ak2016

Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega okolja in

vključenost v neformalno izobraževanje

Janko Muršak in Marko RadovanFilozofska fakulteta UL


Vprašanja za analizo1. Koliko se posamezniki z enakim nivoji formalne izobrazbe razlikujejo v

doseženi stopnji razvoja spretnosti in kompetenc glede na obseg vključenosti v razne oblike neformalnega izobraževanja?

2. Ali so med tistimi, ki se vključujejo v neformalno izobraževanje zaradi potreb dela in tistimi, ki se vanj vključujejo mimo potreb dela, opazne razlike v izmerjenih temeljnih spretnostih na različnih področjih?

3. Ali so razlike v izmerjenih spretnostih odvisne od zaposlitvenega statusa in starosti?

4. Ali med deležem vključenosti v neformalno izobraževanje obstajajo razlike med javnim in zasebnim sektorjem ter glede na poklicno področje po SKP?


Pozitivni učinki vključevanja v neformalno izobraževanje

Vključevanje v neformalno izobraževanje je pri tistih z nižjo izobrazbo imelo večje pozitivne učinke kot pri tistih s srednjo in višjo izobrazbo


200

220

240

260

280

300

Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI

Nižja izobrazba Srednja izobrazba Višja izobrazba

Besedilne spr. Matematične spr. Spr. reševanja problemov v TBO

Nižja izobrazba = ISCED stopnje 1, 2 in 3C kratki p.Srednja izobrazba = ISCED stopnje 3A, 3B, 3C dolgi p. in 4. Višja izobrazba = ISCED stopnje 5A, 5B in 6.

2. st. = 291 t.

3. st. = 276 t.

Razlike v pisnih spretnostih odraslih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje (mednarodna povprečja)


Nižje izobraženi najbolj odvisni od vključevanja v neformalno izobraževanje

Slovenija po pomenu vključevanja v neformalno izobraževanje odstopa zlasti pri nižje izobraženih in sicer pri pisnih spretnostih in pri spretnostih reševanja problemov.


Razlike v doseženih točkah v bralnih spretnostih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje za izbrane države

22,3

8,5 88,2

15,314,5

19

9

5,8

14,413,3

12,4

nižja izobr. srednja izobr. višja izob

Slovenija Italija Češka Povprečje


Razlike v doseženih točkah v matematičnih spretnostih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje za izbrane države

13,7

10

4,8

15,4

16,8

14,1

15,4

9,8

8,4

16,8

13,3 13,6


Slovenija Italija Češka Povprečje


Razlike v spretnostih reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje

19,5

12,2

8,7

14,7

11,4

7,5

11,5 11,4 11,2


Slovenija Češka Povprečje


Neformalno izobraževanje v funkciji dela ali mimo potreb dela

Povprečje vključenih držav ne izkazuje enoznačnega vpliva na razvoj posameznih spretnosti.


200

220

240

260

280

300

NFI - delo NFI - drugo NFI - delo NFI - drugo NFI - delo NFI - drugo

Nižja izobrazba Srednja izobrazba Višja izobrazba

Besedilne spr. Matematične spr. Spr. reševanja problemov v TBO

Razlike v pisnih spretnostih odraslih po stopnjah izobrazbe glede na vrsto neformalnega izobraževanja (mednarodna povprečja)


Neformalno izobraževanja v funkciji dela ali mimo potreb dela - Slovenija

Pokazalo se je, da je za Slovenijo v večji meri kot za povprečje vključenih držav značilno, da dosegajo boljše rezultate tisti, ki so vključeni v neformalno izobraževanje mimo potreb dela.To se je pokazalo tudi v primerjavi z dvema izbranima primerjanima državama, Slovaško in Irsko.


Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – nižja izobrazba

-6-9,1

10,513,8

16,9

-5

-23,1

0,6

-38,3

7,211,4

-2

besedilne spretnosti matematične spretnosti reševanje problemov

Slovenija Irska Slovaška Povprečje

Znak za minus (-) pomeni, da so tisti, ki so bili v neformalno izobraževanja vključeni zaradi potreb dela, dosegli slabši povprečen rezultat


Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – srednja izobrazba

6,9

-6,7 -4,3

66,8

9

-14,8

40,1

82,7

47,2

-2,1-6,8





Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – višja izobrazba

-6,3-7,3

-4,8

-7,6

2,5

-8,2

7,6

4,4

-4,6

0,6

3,9

-0,3





Komentar

Velik pomen dejavnosti v prostem času in možnosti, ki jih nudi vsakdanje življenjsko okolje in kvaliteta osebnega življenja, ki je povezana z izobraževanjem.

Angažiranost posameznika v svojem socialnem okolju je bolj pomembna kot poklicni angažma.


Starost, neformalno izobraževanje in upadanje nivoja spretnostiS starostjo se doseženi nivo spretnosti znižuje, pri čemer vključevanje v neformalno izobraževanje ta trend zmanjšuje in to posebej močno pri tistih z nižjo in tistih z višjo doseženo izobrazbo.

Preseneča rezultat za Slovenijo, kjer je pri tistih srednje izobraženih, ki so vključeni v neformalno izobraževanje, velikost upadanja matematičnih spretnosti večja , kot pri tistih, ki niso vključeni.

NIŽJA IZOBRAZBA

VIŠJA IZOBRAZBA

SREDNJA IZOBRAZBA

0

100

200

300

POVPR SLO POVPR SLO

Besedilne spretnosti

POVPR SLO POVPR SLO

Matematične spretnosti

POVPR SLO POVPR SLO

Digitalne spretnostiNi v NFI V NFI Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI

Razlike v spretnostih glede na starost, vključenost v neformalno izobraževanje (NFI) in stopnjo izobrazbe

0

100

200

300

POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO

0

100

200

300

POVPR SLO POVPR SLO

24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več

POVPR SLO POVPR SLO

24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več

POVPR SLO POVPR SLO

24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več


Zaposlitveni status in dosežena raven spretnosti

Zaposlenost nima a priori pozitivnega učinka na razvoj posameznih spretnosti

Podatki za Slovenijo so presenetljivi in kažejo celo obraten trend – brezposelni in delovno neaktivni kažejo boljše rezultate, posebej pri srednje izobraževanih


NIŽJA IZOBRAZBA

VIŠJA IZOBRAZBA

Razlike v bralnih in matematičnih spretnostih in spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na zaposlitveni status

225,6 229,3 235,4243,7 240,2 245,7

050

100150200250300

Zaposleni Brezposelni Neaktivni


Slovenija Povprečje

221,1 213,9 225,8236,5 226 234,1




240 258,4 267,3260,4 265,3 274,5


Digitalne spretnosti


287,1 290,4 279297 289,7 283,6

050

100150200250300




292,5 295 285,2296,7 282,8 279,8




289,7 296,4 278,9296,2 294,6 283,6


Digitalne spretnosti



Razlike v bralnih in matematičnih spretnostih in spretnosti reševanja problemov glede na zaposlitveni status –Slovenija, srednja izobrazba

Pri besedilnih spretnostih so za 6 točk boljši brezposelni, pri matematičnih spretnostih ob minimalnih razlikah »vodijo« brezposelni (0,6 točke), pri spretnostih reševanja problemov pa so bili brezposelni boljši kar za 13,3 točke.


Komentar: Možni razlogi?

• Nestimulativno delovno okolje?

• Manjša angažiranost zaposlenih?

• Prizadevanja, potreba po večji iznajdljivosti pri brezposelnih?

• Utrujenost?


Vključenost v neformalno izobraževanje – javni/zasebni sektor

Vključenost v neformalno izobraževanje je po deležu precej višja v zasebnem kot v javnem sektorju, tako v povprečju vključenih držav kot v Sloveniji.

Je pa v Sloveniji delež vključenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju pomembno višji kot v povprečju vključenih držav.

Delež vključenih v neformalno izobraževanje po sektorjih za Slovenijo in povprečje vseh vključenih držav

48,7

62,4

29,2

36,9

31,4

Vse države Slovenija

Zasebni sektor Javni sektor Neprofitne organizacije

Sloveniji je numerus neprofitnega sektorja izjemno majhen, zato smo ga izločili iz nadaljnje obravnave


Vključenost po poklicnih dejavnostih (po SKP)

Slovenija je tudi po kategorijah poklicnih dejavnosti (SKP) po vseh kategorijah razen pri uradnikih visoko nad povprečjem vključenih držav glede na vključenost v neformalno izobraževanje


Vključenost v neformalno izobraževanje glede na poklicno dejavnost po SKP za Slovenijo in za povprečje vseh vključeni

držav

49,1

53,7

63,1

55,2

41

33,9

23,7

29,2

27,4

17,9

58,6

68,3

80

61,7

26,7

50,1

37,9

37,5

39,2

29,5

9,5

14,6

16,9

6,5

-14,3

16,2

14,2

8,3

11,8

11,6

Vojaški poklici

Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji

Strokovnjaki

Tehniki in drugi strokovni sodelavci

Uradniki

Poklici za storitve, prodajalci

Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci

Poklici za neindustrijski način dela

Upravljavci strojev in naprav, ind. izdelovalci in sest.

Poklici za preprosta dela

Razlike % Slovenija Vse države


Ključni vprašanji:• Zakaj se pomembno višja vključenost zaposlenih v neformalno

izobraževanje ne odraža ustrezno tudi v povprečni stopnji doseženih spretnosti?

• Zakaj je izobraževanje, ki je v funkciji dela, manj pomembno za razvoj spretnosti kot ostalo neformalno izobraževanje?


Evalvacija izobraževanja v delovni sferi• Odgovarja le na neposredne potrebe dela in nima formativne

vrednosti?• Merjenje pridobljenih znanj in spretnosti po končanem izobraževanju

namesto vprašalnikov o zadovoljstvu udeležencev.• Kakovost izobraževanja v delovni sferi? Andragoška priprava, izvedba,

usposabljanje izvajalcev? • Krepitev strokovnosti dela na področju hrm, posebej izobraževalne

sestavine. • Izobraževanje v delovni sferi je prilagojeno razmeroma nizki

zahtevnosti oziroma razvitosti dela ?


Nacionalni program izobraževanja odraslih

• Potreben ponoven razmislek o prednostnih področjih in deležu javnih sredstev za vsako od njih.

• Razvijati infrastrukturo za izobraževanje odraslih, ki ni v neposredni funkciji dela in povečati možnosti vključevanja.


Analizirani podatki postavljajo pod vprašaj formalne rešitve v izobraževalnem sistemu:

• Velike razlike po doseženi izobrazbi in hitrost upadanja razvitih spretnosti kažejo na potrebo po podaljšanju obveznega izobraževanja in s tem zmanjševanju deleža tistih, ki iz sistema izstopajo na nižjih ravneh izobrazbe.

• Namesto usposabljanju za neposredne potrebe dela (primer programi priprave za NPK) naj se daje prednost formalnemu izobraževanju.

Priporočila na nivoju izobraževalnega sistema

Documents

Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega ... · Besedilne spr. Matematične spr. Spr. reševanja problemov v TBO Razlike v pisnih spretnostih odraslih po stopnjah izobrazbe