RAZVOJNI - Camis · PDF file11 SWOT ANALIZA str68 12 UKREPI str70 KAZALO ... zadnjem delu pa so na podlagi SWOT ... Travnik v zatrepnem delu

1

32

4

RAZVOJNI PROGRAM DOLINE TOLMINKE

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

332.1(497.473) 711.3(497.473)

PODGORNIK, Jana, 1987- Razvojni program doline Tolminke / [besedilo Jana Podgornik, Nataša Klobučar Štrancar, Miro Kristan ; prevod Optimus Lingua; fotografije Nataša Klobučar Štrancar... etal.]. - Kobarid : Posoški razvojni center, 2015

ISBN 978-961-93729-4-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Kristan, Miro 3. Klobučar Štrancar, Nataša 278506496

UVOD str601 OBRAVNAVANO OBMOČJE str1102 GEOLOŠKE IN TEKTONSKE ZNAČILNOSTI str14

2.1 Geološka zgradba str142.2 Tektonska aktivnost str17

03 GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI str1804 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI str2105 PEDOLOGIJA IN FITOLOGIJA str2206 PODNEBJE str2407 ZAVAROVANA OBMOČJA str2708 DEMOGRAFIJA str3309 PROMET str4210 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI str44

10.1 Ekološko kmetijstvo v Čadrgu str4510.2 Planinsko pašništvo str4610.3 Turizem str5510.4 Gozdarstvo in lovstvo str61

11 SWOT ANALIZA str6812 UKREPI str70

KAZALO POGLAVIJ

98

Dolina Tolminke z izjemnimi naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi še vedno ostaja le delno odkrit potencial občine Tolmin znotraj Triglavskega narodnega parka. Visoka stopnja zavarovane narave, še vedno žive tradicionalne dejaVnosti, ekološka Vas Čadrg, šteVilne planine, poti, Vstopna toČka V triglaVski narodni park … si zaslužijo posebno obravnavo. Občina Tolmin je v svojem razvojnem programu to območje opredelila kot potencial, s pričujočim dokumentom pa povezujemo poglede različnih nosilcev, ki ta potencial prepoznavajo.

Razvojni program doline Tolminke je sestavljen iz splošnega geografskega orisa in analize gospodarskih dejavnosti, v zadnjem delu pa so na podlagi SWOT analize predlagani nekateri ukrepi, ki lahko pripomorejo k razvoju doline Tolminke.

Razvojni program je presek stanja in odraža trenutno zaznane prioritete, ki so lahko tudi na podlagi tega dokumenta lažje izvedljive. Ukrepi so zgolj izbor posameznih priložnosti, s katerimi lahko nosilci v sodelovanju z domačini lažje in bolj uspešno kandidirajo pri pridobivanju sredstev. Predvsem medsebojno sodelovanje pa je tisto, ki ne sme biti odvisno od denarja, igra pa pomembno vlogo pri uresničevanju skupnih ciljev.

UVOD

1110

13

01OBRAVNAVANO OBMOČJE

Dolina Tolminke zajema območje od izvirov do izliva Tolminke vključno s pobočji, s katerih se vode stekajo v omenjeno reko. V razVojnem programu uVršČamo V dolino tolminke poreČje tolminke (brez poreČja zadlašČice) med tolminskimi koriti in njenim poVirnim delom, obmoČje od tolminskih korit do sotoČja z reko soČo pa je zaradi kotlinskega reliefa in nasprotujoČih poselitVenih ter gospodarskih trendoV izVzeto iz obraVnaVanega obmoČja. izjema je poglaVje demografija, kjer smo V celoti VkljuČili tudi naselje zadlaz-Čadrg.Konec doline zaznamuje krniški zatrep in nižje ležeči kraški izviri Tolminke (680−690 m. n. m.) ob severovzhodnem vznožju Osojnice. V zgornjem delu je dolina usmerjena v smeri severozahod-jugovzhod.

Dolina reke Tolminke je približno deset kilometrov dolga dolina v Posočju, ki se severno od Tolmina zajeda v osrčje Julijskih Alp in s svojim obodom ločuje Krnsko pogorje od Komne ter Spodnjih Bohinjskih gora.

slika 01Položaj doline Tolminke na robu Tolminske kotline

Na točki, kjer se Krnsko pogorje najbolj približa Spodnjim Bohinjskim goram, se obrne proti jugu v smeri Tolmina. Najširšo uravnavo predstavlja Polog z dnom med višinama 450‒500 m. n. m. Prav v tej uravnavi je zelo opazna aktivnost pobočnih procesov, kjer se na desnem bregu pokažejo skalni podori z Osojnice in na levem bregu skalni podor v flišu. Pod Pologom se dolina močno zoži, Tolminka pa se prebija skozi sotesko z imenom Tolminska korita, kjer se ji z leve strani pridruži njen največji pritok Zadlaščica. Le malo naprej od korit reka vstopi v Tolminsko kotlino, na vzhodni strani obide Tolmin in se na višini 157 m. n. m., manj kot kilometer južno od Tolmina, izlije v reko Sočo kot njen levi pritok. S svojo količino vode je Tolminka, poleg Soče in Idrijce, eden glavnih vodotokov na Tolminskem (Podgornik, 2011).

Tolminka

Tolmin

Dolina Tolminke

Rdeči rob

Čadrg

Tolminski Migovec

Tolminska korita

Veliki Bogatin ali Mahavšček

slika 03Vas Čadrg na terasi nad Tolminko

slika 04Travnik v zatrepnem delu doline s številnimi kraškimi izviri Tolminke

slika 02Dolina Tolminke

1716

LEGENDA:

Pobočni grušč ponekod sprijet v brečo

Aluvij

Nesprijete morene

Starejši rečni sedimenti: konglomerat, prod in pesek

Vršaj

Grebenski apnenec s koralami in hidrozoji

Mikritni in colitni apnenec

Mikritni in colitni apnenec z vložki apnenčevih breč

Skladovni dachsteinski apnenec s plastmi in vložki dolomita Skladoviti in masivni dolomit

Fliš: vložki apnenčevih breč (a); lapor (b)

Fliš: vložki apnenčevih breč (a); trdi lapor (b)

Ploščasti mikritni in kalkarenitni volčanski apnenec z roženci

Glinasti skrilavec, kalkarenit in roženec (a); apnenčeva breča in lapornati apnenec (b)

Mikuritni apnenec in ploščasti apnenec (a); grebenski apnenec (b)

Ravenski prelom

Kneški prelom

Tolminka

Idrijski prelom

02 GEOLOŠKE IN TEKTONSKE ZNAČILNOSTI

Najznačilnejša kamnina iz obdobja triasa je dachsteinski apnenec s plastmi in vložki dolomita. Iz obdobja jure se je prav tako ohranilo največ apnencev, čeprav je le-teh v porečju Tolminke zelo malo. V kredi so nastajali volčanski apnenci z roženci, rdečkasti laporji in fliši ter druge flišne kamnine. Iz obdobja kvartarja so se ohranili pleistocenski sedimenti v obliki višjih teras in nesprijetega morenskega gradiva, medtem ko se najmlajše obdobje, holocen, odraža v manjših prodnih terasah.

Geološko podlago porečja Tolminke v zgornjem delu tvorijo dachsteinski apnenci z vložki dolomita, ponekod pa se izpod apnenca prikaže dolomit, še posebej severno od Tolminke (Buser, 1986a). Nižje struga seka plasti krednih plasti različnih starosti, med katerimi so najznačilnejši volčanski apnenci in flišne kamnine, redkeje pa so vmes plasti krednih laporjev. V koritih se reka spet vreže v triasne apnence, nato pa se v Tolminski kotlini prebija skozi naplavine, rečne terase in nesprijete morene (Vidrih, 2004).

2.1 GEOLOŠKA ZGRADBA

karta 01Izsek geološke karte

za območje doline Tolminke in njene

širše okolice Vir: Buser, 1986b

Za območje doline Tolminke je značilna močna prevlada triasnih in krednih sedimentih kamnin.

1918

2.2 TEKTONSKA AKTIVNOST

Medtem ko je Idrijski prelom najpomembnejši dinarski prelom na celotnem slovenskem ozemlju, je Ravenski eden pomembnejših prelomov v Zgornjem Posočju. Slednji se zelo dobro odraža prav v dolini Tolminke, kjer se mu pridružujejo Kneški, Tolminski, Krnski in Polovniški prelom (Buser, 1986a; Vidrih, 2008). Potresna aktivnost Ravenskega in Kneškega preloma se je v zadnjem obdobju pokazala v potresih leta 1998 in 2004. Obakrat je bilo žarišče v Krnskem pogorju, v mejni coni med Ravenskim in Kneškim prelomom (Vidrih, 2008).

Za nastanek potresov v tem pogorju je bistveno razmerje med Idrijsko tektonsko cono in Južnoalpsko narivno mejo, ki jo nekateri prelomi sekajo (Idrijski, Kneški in Ravenski prelom), drugi pa se ob njej končajo. Močna tektonska dogajanja v geološki zgodovini (predvsem narivanja) se danes odražajo v narivnih pokrovih, ki so nastali iz poleglih in pretrganih gub (Buser, 1986a). Zgornji del doline Tolminke zaznamuje Južnoalpska narivna meja, ki s Krnsko-Koblanskim narivnim prelomom predstavlja južni rob cone narivnih prelomov v Južnih Alpah (Placer, 2008).

Dolina Tolminke leži na stičišču dveh narivnih struktur – Južnih Alp in Zunanjih Dinaridov, zato so za to območje značilni številni dinarski prelomi, med katerima sta najpomembnejša Idrijski in Ravenski.

potresna aktiVnost raVenskega in kneškega preloma se je V zadnjem obdobju pokazala V potresih leta 1998 in 2004. obakrat je bilo žarišče v krnskem pogorju, V mejni coni med raVenskim in kneškim prelomom (Vidrih, 2008).

2120

slika 05Morenski nasip Železje, v katerega se je vrezala Tolminka

V dolini Tolminke so nastale večinoma vodoravne jame, med katerimi po svoji dolžini in globini izstopa Pološka jama, ki se nahaja v gori Osojnici nad planino Polog.

Po tem, ko se je leta 1970 z novo izmerjeno dolžino rovov uvrstila na prvo mesto najglobljih jam v Jugoslaviji (Habič, 1970), se danes z dolžino 10.800 m in globino 704 m uvršča na šesto mesto najdaljših jam in 14. mesto najglobljih jam v Sloveniji ( Jamarska zveza Slovenije, 2014).

Ob vstopu v dolino je najbolj opazen rečni relief s sotesko Tolminke, za osrednji del doline pa so značilni tudi hudourniki, ki so na neodpornih kamninah ustvarili številne grape. Z geomorfološkega vidika so najzanimivejša tvorba rečnega preoblikovanja Tolminska korita, ki obsegajo korita Tolminke in njenega pritoka Zadlaščice. Nastala so zaradi hitrega vrezovanja reke v močno pretrt triasni apnenec, ki ga zaznamujejo prelomi v vseh smereh (Vidrih, 2004).Ledeniško površje se odraža predvsem v zatrepnem delu doline in med Pologom ter izviri Tolminke, kjer najdemo veliko balvanov, moren in nasipov (Kunaver, 1993). Dokaz za obstoj ledenika je tudi oblika prečnega prereza doline, ki nakazuje na črko U.

03. GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Kraški relief se v dolini Tolminke pojavlja v njenem zgornjem delu, kjer geološko podlago gradijo karbonatne kamnine. Površinske kraške oblike, ki so najizrazitejše nad zgornjo gozdno mejo, uvrščamo med visokogorski kras, od podzemnih kraških pojavov pa lahko v omenjeni dolini zasledimo brezna in vodoravne jame. od Vseh registriranih jam jih je VeČ kot 20 poVezanih V sistema migoVec in Vrtnarija, ki ležita na kraški planoti tolminskega migoVca. leta 2012 je z noVo odkrito poVezaVo med sistemoma roVoV to postal najdaljši jamski sistem V sloVenji. V letu 2013 so z novimi raziskavami dosegli dolžino 27,3 km in globino 972 m (Imperial College Caving Club, 2014).

Površje doline Tolminke je zaradi različnih procesov, ki so se v preteklosti dogajali, zelo razgibano.

z geomorfološkega Vidika so najzanimiVejša tVorba reČnega preoblikoVanja tolminska korita, ki obsegajo korita tolminke in njenega pritoka zadlašČice.

2322

graf 01Srednje mesečne vrednosti pretoka na vodomerni postaji Tolmin (povprečje za obdobje 1953�2004) Vir: Agencija RS za okolje, 2011b; Podgornik, 2011

Vode glavnih izvirov pritekajo na površje izpod podornega skalovja na dnu ravnice pri planini pod Osojnico med višinama 680 in 690 m. n. m., najvišji izviri pa se ob visokih vodah pojavijo tudi nad potjo nad omenjeno planino in pod planino Dobrenjščico. Tolminka se od glavnih izvirov do izliva v približno 12 km spusti za 523−533 m, zato je njen povprečni vzdolžni padec relativno velik (Fazarinc et al., 1999). poreČje tolminke je hidrografsko zelo razgibano, saj dobi na poti do izliVa 19 pritokoV.

04 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI TOLMINKE

Večina vodotokov ima hudourniški značaj, zato lahko večji del leta od njih vidimo samo grapo, po kateri tečejo.Pretočni režim Tolminke ustreza alpskemu snežno-dežnemu režimu. Skromnejši pretok vodotoka se zaradi snežnega zadržka odraža v zimskem nižku, medtem ko je poletni nižek manj izrazit in pomaknjen proti koncu poletja. Viška nastopita spomladi in jeseni, ko se zaradi hitrega taljenja snega ter po obdobju močnejšega deževja močno poveča vodostaj in pretok vode (Frantar, Hrvatin, 2008).

tuji domači

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

1000

2000

3000

4000

5000

6000

jan feb mar april maj jun jul avg sept okt nov dec0

2

4

6

8

10

12

14

Graf 1: Srednje mesečne vrednosti pretoka na vodomerni postaji Tolmin (povprečje za obdobje 1953 - 2004)(str 14)

Graf 2: Gibanje števila prebivalstva v naseljih Čadrg in Zadlaz-Čadrg (str 21)

sred

nji m

eseč

ni p

reto

ki (m

/s)

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 20110

50

100

150

200

250

Zadlaz-ČadrgČadrg

Porečje Tolminke zajema reliefno zelo raznolika območja, saj združuje visokogorski alpski svet višji od 2000 m in ravninski svet Tolminske kotline, nižji od 200 m. n. m.

2524

najbolj razširjena je rendzina, ki se najVeČkrat nahaja na apnencu ali dolomitu, nastaja pa tudi na morenah in poboČnem grušČu. Evtrične rjave prsti so nastale na ledeniških morenah, pobočnem grušču, prodnatih vršajih, flišu in laporju ter jih je v dolini Tolminke mogoče najti na bolj položnem reliefu v osrednjem delu doline in v Čadrgu. Distrične rjave prsti so nastale na nekarbonatnih kamninah in se v dolini Tolminke nahajajo ob evtričnih rjavih prsteh (Lobnik, 1986).

Travnata območja so redka in se nahajajo na območjih delujočih ter opuščenih planin in v neposredni bližini naselij. Zatrepni del doline pod gozdno mejo je večinoma gol, saj se zaradi aktivnih pobočnih procesov ne more zaraščati. Visokogorski svet nad gozdno mejo je skalnat in ga porašča ruševje, redkeje travinje.

05 PEDOLOGIJA IN FITOLOGIJA

Za dolino Tolminke so značilne tri vrste avtomorfnih prsti: rendzina, evtrična rjava prst in distrična rjava prst. Območje je pretežno poraščeno z listnatim gozdom.

Najbolj zastopana drevesna vrsta je bukev, v različnih območjih doline Tolminke pa najdemo različne gozdne združbe. V severnem delu doline prevladuje združba bukve in trilistne vetrnice, v južnem pa združba bukve in črnega gabra. Na prisojnih pobočjih osrednjega dela doline najdemo bukev s platanolistno zlatico, med Tolminskimi koriti in Pologom pa bukev z navadnim kresničevjem, ki uspeva na rendzini. Nad zgornjo gozdno mejo (1600-1800 m. n. m) se na apnenčasti in dolomitni podlagi skalnatih pobočij nahaja grmovna združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem (Vegetacijska karta gozdnih združb, 2002). Z vidika rastlinstva so posebnost Tolminska korita, saj v njih najdemo tri endemite, ki jim ustreza preplet alpskega in submediteranskega podnebja: ozkolistno preobjedo, soško smiljko in skalno jelenko (LTO Sotočje, 2007).

najbolj zastopana dreVesna Vrsta je bukeV, V razliČnih obmoČjih doline tolminke pa najdemo različne gozdne združbe.

2726

06 PODNEBJE

Za porečje Tolminke je značilno gorsko podnebje z nekaterimi vplivi submediteranskega podnebja, ki se poznajo daleč v zaledju po dolini Soče.

dolino tolminke, predVsem pa njene Višje predele, od koder dobiVa Vodo, zaznamuje Velika koliČina padaVin. Višek je jeseni, manj izrazit maksimum pa se odraža tudi ob koncu pomladi in V zaČetku poletja.

Dolino Tolminke, predvsem pa njene višje predele, od koder dobiva vodo, zaznamuje velika količina padavin. Višek je jeseni, manj izrazit maksimum pa se odraža tudi ob koncu pomladi in v začetku poletja. Največ padavin pade takrat, ko se vlažne in tople zračne mase z jugozahodnim vetrom pomikajo pravokotno na grebene orografske pregrade. Ob stiku z njimi se zračne mase dvigajo in ohlajajo, iz njih pa se začnejo izločati padavine (Dolinar, 2008).

Tako uradnih kot neuradnih vremenskih postaj v dolini Tolminke ni, tiste najbližje pa zaradi izrazito kotlinske lege (Tolmin, Zatolmin) ali gorskega reliefa (Dupeljska planina, Bogatinsko sedlo) niso reprezentativne za omenjeno območje, zato podrobnih meteoroloških podatkov na tem mestu ne analiziramo.

2928

07 ZAVAROVANA OBMOČJADolina Tolminke leži na območju z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino in številnimi naravnimi pojavi, ki so zaradi svoje izjemnosti deležni posebne zaščite. Zavarovana območja in točke se večinoma prekrivajo, a se ne izključujejo, saj imajo opredeljeno različno stopnjo varstva.

Zavarovana območja narave, določena z Zakonom o ohranjanju narave Republike Slovenije, so razdeljena na širša in ožja zavarovana območja. Edino širše zavarovano območje, ki je hkrati tudi najobsežnejše državno zavarovano območje v dolini Tolminke, je Triglavski narodni park (TNP). Razteza se od Tolminskih korit po celotni dolini navzgor. z zakonom o triglaVskem narodnem parku je obmoČje doline tolminke razdeljeno V drugo in tretje VarstVeno obmoČje. V slednjem varstvenem območju, ki je »namenjeno ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine, ohranjanju poselitve ter spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji narodnega parka« (Zakon o TNP-1, 6. člen, 2010), leži območje med Tolminskimi koriti, planino Pretovč, planino Polog in vasjo Čadrg (vključno z njo). Izvirni del doline Tolminke in višje ležeči grebeni spadajo v drugo varstveno območje, kjer je dovoljena tradicionalna raba naravnih virov z namenom ohranjanja obstoječega stanja naravne ter kulturne dediščine in preprečitve vnosa novih obremenjujočih dejavnosti.

ožje zavarovana območja v dolini tolminke so naraVni spomeniki, kjer je prepoVedano izVajati posege, ki bi kakorkoli spremenili ali poškodoVali njihoVo stanje. po atlasu okolja republike sloVenije za okolje (arso) so to:

tolminka - reka, soteska in korita: naravni spomenik Tolminka je edini spomenik, ki je v celoti vezan na dolino Tolminke oziroma na vodotok od izvirov do izliva.

krn rdeČi rob: v dolino Tolminke spada tretjina tega območja, in sicer vzhodno pobočje Rdečega roba. Je geološka posebnost, saj se med belim in sivim apnencem nahaja rdečkast lapornati apnenec, ki gori daje posebno barvo in je po njem dobila ime. Zaradi te kamnine je na omenjenem območju nastala posebna mikroflora (Šubelj, 2010).

zadlašČica - korita: reka Zadlaščica je levi pritok Tolminke in hkrati del Tolminskih korit. Njena korita so nastala tik pred sotočjem obeh rek.

3130

V dolini Tolminke so tudi druga območja zavarovanja: ekološko pomembna območja, Natura 2000, varovalni gozdovi, gozdovi posebnega pomena in varstvena območja vodnih virov. Ekološko pomembno območje namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti, je v dolini Tolminke (do Tolminskih korit) eno samo, to so Julijske Alpe (ARSO, 2014). Njihova zaščita je zagotovljena z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi zakona (Zakon o ohranjanju narave, 1999).

Območje Natura 2000, imenovano Julijske Alpe, prav tako obsega celotno dolino do Tolminskih korit. Je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Na njih je treba vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, ki spodbujajo morebitne obstoječe dejavnosti (paša) in preprečujejo uvajanje novih (Natura 2000, 2013).

karta 02Naravne vrednote

državnega pomena na območju doline

Tolminke Vir: ARsO, 2011a;

GURS, 2011; Podgornik, 2011

LEGENDA:

Vodovarstveno območje Zadlaščice

Triglavski narodni park

Naravni spomeniki

Druge naravne vrednote

Dolina Tolminke

Drugo vodovarstveno območje

Prvo varstveno območje

Drugo varstveno območje

Tretje varstveno območje

1: Krn�Rdeči rob

2: Tolminka - reka, soteska in korita

3: Zadlaščica - korita

1: Tolminski Migovec - podi

2: Tolminka - izviri

3: Tolminka - gube apnenca nad izviri

4: Zatolmin - balvan v Pologu

5: Azmična grapa

6: Piščak - potok s slapovi

7: Tolminka

8: Tolminka - dolina

9: Čadrg - gube ploščastega apnenca

10: Tolminka - korita

11: Tolminka - termalni izvir

12: Zadlaščica - korita

Naravne vrednote - jame

3332

NASELJA in STAVBE

Vas Čadrg

Zaselek Laz

Blekova domačija v Javorci

Domačija Čadrg št. 3

Domačija Zadlaz-Čadrg št. 3

Lokarjeva štala

PLANINE

Planina Sleme

Planina Za Grmučem

Planina Laška seč

OBELEŽJA

Napisna plošča na planini Zagrmuč

Spominska plošča podpolkovniku Paulu Rizzettiju nad planino Sleme

Spomenik padlima borcema NOB nad Zatolminom

Spomenik NOB v Čadrgu

Napisna plošča nad planino Pretovč I

Spominsko znamenje na Malem Stadorju nad planino Sleme

Spomenik na planini Medrja

Spominska plošča na planini Polog

Napisna plošča nad planino Pretovč II

Spominska plošča zdravniku Arthurju Weilu pri planini Zagrmuč

ARHEOLOŠKAOBMOČJA

Naselbina na planini Pretovč

Naselbina na planini Gorenji Pretovč

Arheološko najdišče Selca

SAKRALNI OBJEKTI IN POKOPALIŠČA

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci

Cerkev sv. Petra nad Zatolminom

Znamenje v Čadrgu

Kapelica Na Sevcah

Vojaški oltar na Mrzlem vrhu

Vojaško pokopališče na planini Polog

VODNI OBJEKTI

Hidroelektrarna pod planino Polog

Vodni zbiralnik pod planino Pretovč

OBMOČJA

Triglavski narodni Park

preglednica 01Identificirana kulturna dediščina na območju doline TolminkeVir: RS Ministrstvo za kulturo. Register nepremične kulturne dediščine, 2014

Varovalni gozdovi se raztezajo na strmem levem bregu Tolminke. Na desnem bregu je varovalnih gozdov zaradi manjših naklonov bolj malo, saj ležijo le v ozkem pasu pod Osojnico in Rdečim robom (ARSO, 2014). Varujejo zemljišča pred erozijo, usadi, izpiranjem, krušenjem, vetrom, zameti in plazovi na strmih obronkih ali bregovih voda ter na zgornji meji gozdne vegetacije (Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, 2005).

Območje gozda s posebnim namenom, gozdni rezervat Grušnica, se razprostira nad Čadrgom in služi preučevanju in spremljanju naravnega razvoja gozda in biotske raznovrstnosti (ARSO, 2014).

Pri obeh stopnjah varovanja gozdov so posegi dovoljeni, ne smejo pa biti v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda in morajo biti vnaprej načrtovani ter odobreni s strani pristojne gozdarske strokovne službe (Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, 2005).

zaVaroVana naraVa je pogosto prepletena tudi z bogato kulturno dedišČino, ki je tudi na obmoČju doline tolminke pustila pomemben peČat. kulturna krajina z ohranjeno tradicionalno rabo zemljišČ, z ostalinami in obeležji zgodovinskih dogodkoV, predstaVlja preplet ČloVeka in naraVe V prostoru in Času.

3534

08 DEMOGRAFIJA

Svet ob Tolminki je danes skoraj neposeljen, zapuščeni objekti samotnih kmetij na obeh straneh reke pa pričajo, da je na tem območju nekoč živelo več družin, ki so se preživljale s kmetovanjem.

Edino strnjeno naselje, ki leži visoko nad dolino Tolminke, je vasica Čadrg (682,5 m. n. m.). Nad Tolminskimi koriti je zaselek Laz, del naselja Zadlaz-Čadrg (413 m. n. m.).Čadrg je danes zgleden primer razvoja naselja, ki je bilo v 90. letih zaradi močne depopulacije skoraj opuščeno.Med letoma 1890 in 1931 je v Čadrgu živelo več kot 200 ljudi.

1 Cesto do Čadrga so domačini z udarniškim delom začeli graditi leta 1974, njen zadnji odsek pa je bil zabetoniran leta 1990 (Pipan, 2004). Še danes do vasi vodi strma in ozka cesta, ki je na več mestih prepadna.

Padli v prvi in drugi svetovni vojni, beg pred fašizmom, ukinitev osnovnih šol v hribovskih naseljih in slaba dostopnost1 za tiste, ki so zaradi zaposlitve v industrijskih obratih dnevno migrirali v dolino, so bili glavni razlogi za zmanjševanje števila prebivalcev v vasi (Barbič, Benedejčič, 1993; Krajnc, 2010).

edino strnjeno naselje, ki leži visoko nad dolino tolminke, je Vasica Čadrg (682,5 m. n. m.). nad tolminskimi koriti je zaselek laz, del naselja zadlaz-Čadrg (413 m. n. m.).

3736

graf 04Prebivalstvo v naselju Čadrg Vir: SURS, 2014

graf 03Gibanje števila prebivalstva po naseljih Čadrg, Zadlaz-Čadrg in Tolminske Ravne v letih 2008�2013 Vir: SURS, 2014

Graf 3: Gibanje števila prebivalstva po naseljih Čadrg, Zadlaz-Čadrg in Tolminske Ravne v letih 2008 - 2013 (str 22)

Čadrg Zadlaz-Čadrg Tolminske Ravne

2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev

Graf 4: Prebivalstvo v naselju Čadrg (str 23)

Graf 5: Starostne skupine v naselju Čadrg v letu 2013 (str 24)

2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev

ženskemoški

0 - 4

5 - 9

10 -14

15 -19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

65-69

70-74

75-79

80-84

85 inveč

0

1

2

3

4

5

67

starost - let

skupaj l. 2013:

46 oseb

štev

ilo p

rebi

valc

ev -

skup

aj 18 ž28 m

ženskemoški



2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev



2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev

ženskemoški

0 - 4

5 - 9

10 -14

15 -19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

65-69

70-74

75-79

80-84

85 inveč

0

1

2

3

4

5

67

starost - let

skupaj l. 2013:

46 osebšt

evilo

pre

biva

lcev

- sk

upaj 18 ž

28 m

ženskemoški

Tolminske ravne sicer ne ležijo v dolini Tolminke, so pa v analizo podatkov vključene zaradi primerjave z obravnavanim območjem.

Vas ima podobno lego kot Čadrg, leži v sosednji dolini Zadlaščice, in je v preteklosti prav tako beležila velik upad prebivalstva.

graf 02Gibanje števila prebivalstva v naseljih Čadrg in Zadlaz-Čadrg 3 Vir: Rejec, 2011; SURS, 2014

tuji domači

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

1000

2000

3000

4000

5000

6000


2

4

6

8

10

12

14



sred

nji m

eseč

ni p

reto

ki (m

/s)

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 20110

50

100

150

200

250

Zadlaz-ČadrgČadrg

2 Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari do 14 let) pomnoženo s 100.

3 SURS od leta 2008 dalje uporablja spremenjeno statistično definicijo prebivalstva, ki v skupno število prebivalcev naselja zajema tako ljudi, ki imajo prijavljeno stalno bivališče kot tudi ljudi z začasnim bivališčem, če so ti prijavljeni za eno leto ali več. Podatki za leto 2010 zato niso neposredno primerljivi s podatki za predhodna leta, saj je zaradi omenjenega lahko število prebivalstva večje ali manjše (SURS, 2011). Podatki o gibanju števila prebivalstva so povzeti po: Občina Tolmin, 1997; Krajevni leksikon Slovenije, 1968; Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996; SURS 2001, 2006, 2010; Uršič, 1975.

Po drugi svetovni vojni, od leta 1948 do 1981, je število prebivalcev v Čadrgu najbolj upadlo, kar za 74 odstotkov, do leta 1991 pa še za 40 odstotkov. Leta 1991 je tako v Čadrgu živelo še 23 ljudi.Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je trend zniževanja števila prebivalstva umiril.

Po letu 1991 je število Čadržanov zaradi večje rodnosti in priseljevanja začelo naraščati.Leta 2013 je bilo v Čadrgu 18 gospodinjstev s 46 prebivalci, z 28 moškimi in 18 ženskami. Povprečna starost prebivalcev je znašala 39,2 leta, indeks staranja pa 114,3. 2

3938

graf 06Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu Vir: SURS, 2014

graf 07Aktivnost prebivalstva v Čadrgu Vir: SURS, 2014

Graf 6: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25)

Graf 7: Aktivnost prebivalstva v Čadrgu

skupaj:

40 oseb

2012

OŠSŠ

srednješolska

višješolska

osnovnošolska ali manj

0

5

10

15

20

25

3035

40

45

štev

ilo p

rebi

valc

ev

17

25 21

19aktivni

2011 2012

neaktivni

Graf 4: Prebivalstvo v naselju Zadlaz - Čadrg

2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev

ženskemoški



skupaj:

40 oseb

2012

OŠSŠ

srednješolska

višješolska


0

5

10

15

20

25

3035

40

45

štev

ilo p

rebi

valc

ev

17

25 21

19aktivni

2011 2012

neaktivni


2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev

ženskemoški

Leta 2012 je imelo 60 odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let srednješolsko izobrazbo in en prebivalec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo.

4 Stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu (vse osebe stare 15 let in več).

37,5 odstotka jih je imelo končano oziroma nedokončano osnovnošolsko izobrazbo. 47,5 odstotka je bilo delovno aktivnih.4

graf 05Starostne skupine v naselju Čadrg v letu 2013 Vir: SURS, 2014



2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev



2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev

ženskemoški

0 - 4

5 - 9

10 -14

15 -19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

65-69

70-74

75-79

80-84

85 inveč

0

1

2

3

4

5

67

starost - let

skupaj l. 2013:

46 oseb

štev

ilo p

rebi

valc

ev -

skup

aj 18 ž28 m

ženskemoški

40

graf 09Starostna struktura prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg Vir: SURS, 2014

Povprečna starost prebivalstva je bila v letu 2013 malo višja kot v Čadrgu - 47,2 leta. Indeks staranja je znašal 160.Največji delež so leta 2013 predstavljali prebivalci stari 15‒64 let.

V tej starostni kategoriji je bilo 16 moških in štiri ženske. V letih 2011‒2013 se je delež te starostne skupine nekoliko zmanjšal na račun rahlo višje rodnosti.

ženskemoški

0 - 4

5 - 9

10 -14

15 -19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

65-69

70-74

75-79

80-84

85 inveč

0

1

2

3

4

starost - let

skupaj l. 2013:

33 oseb

štev

ilo p

rebi

valc

ev -

skup

aj 11 ž22 m

2011 20132012

Graf 9: Starostna struktura prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg

Graf 10: Starostne skupine v naselju Zadlaz Čadrg v letu 2013

0�14 let 15�64 let 65 in več let

63,7 %

24,2 %

12,1 %

60,6 %

24,2 %15,2 %14,3 %

62,9 %

22,9 %


skupaj:

30 oseb

2012

OŠSŠ

VŠ

srednješolska

višješolska


ženskemoški

0 - 4

5 - 9

10 -14

15 -19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

65-69

70-74

75-79

80-84

85 inveč

0

1

2

3

4

starost - let

skupaj l. 2013:

33 oseb

štev

ilo p

rebi

valc

ev -

skup

aj 11 ž22 m

2011 20132012




63,7 %

24,2 %

12,1 %

60,6 %

24,2 %15,2 %14,3 %

62,9 %

22,9 %


skupaj:

30 oseb

2012

OŠSŠ

VŠ

srednješolska

višješolska


graf 10Starostne skupine v naselju Zadlaz-Čadrg v letu 2013 Vir: SURS, 2014

graf 08Prebivalstvo v naselju Zadlaz-Čadrg Vir: SURS, 2014

Podobno kot Čadrg je tudi zadlaz-Čadrg najVeČ prebiValceV štel konec 19. stoletja, ko je v vasi živelo okoli 150 ljudi. Največji padec števila prebivalcev je bil zabeležen med letoma 1953 in 2000, ko se upadanje umiri.

V letih 2008‒2013 se je skupno število prebivalcev povečalo s 30 na 33. V letu 2012 je naselje doseglo najvišje število prebivalcev, in sicer 35 (23 moških in 12 žensk). V letu 2013 je v 17 gospodinjstvih živelo 33 ljudi: 22 moških in 11 žensk.



skupaj:

40 oseb

2012

OŠSŠ

srednješolska

višješolska


0

5

10

15

20

25

3035

40

45

štev

ilo p

rebi

valc

ev

17

25 21

19aktivni

2011 2012

neaktivni


2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

leto

štev

ilo p

rebi

valc

ev

ženskemoški

4342

graf 11Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v naselju Zadlaz-Čadrg Vir: SURS, 2014

graf 12Aktivnost prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg v letu 2012 Vir: SURS, 2014

V letu 2012 je imelo v Zadlaz-Čadrgu 17 odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let dokončano oziroma nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, 10 odstotkov srednješolsko izobrazbo in trije višješolsko

oziroma visokošolsko izobrazbo.Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva je bila podobna kot v Čadrgu: 47 odstotkov je bilo delovno aktivnih. ženskemoški

0 - 4

5 - 9

10 -14

15 -19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

65-69

70-74

75-79

80-84

85 inveč

0

1

2

3

4

starost - let

skupaj l. 2013:

33 oseb

štev

ilo p

rebi

valc

ev -

skup

aj 11 ž22 m

2011 20132012




63,7 %

24,2 %

12,1 %

60,6 %

24,2 %15,2 %14,3 %

62,9 %

22,9 %


skupaj:

30 oseb

2012

OŠSŠ

VŠ

srednješolska

višješolska


Graf 12: Aktivnost prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg v letu 2012

Graf 14: Število obiskovalcev Tolminskih korit

Graf 15: prihodki od obiska Javorce

0

5

10

15

20

25

30

štev

ilo p

rebi

valc

ev

15

14 16

14 aktivni

2011 2012

neaktivni

tuji domači

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

500

1000

1500

2000

2500

3000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

2,414 4,013 4,094 4,832 2,948 0 3,993 5,654 4,614 5,622 6,569 9,260 8,421 7,935

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

7,000

8,000

9,000

10,000

EUR

4544

09 PROMET

na obmoČju doline tolminke je po leVem bregu reke tolminke do Vasi Čadrg speljana šest km dolga asfaltirana lokalna cesta, namenjena Vsem Vozilom in je za življenje vasi ter njeno dostopnost kljuČna. Ta cesta je pomembna tako pri zaustavljanju negativnega demografskega trenda, kot tudi za razvoj turizma.

Druga, za lastnike pašnikov in gozdov pomembna cesta, pretežno makadamska in le delno asfaltirana, vodi po desnem bregu Tolminke iz Zatolmina do planine Polog.Po desnem bregu Tolminke se iz Zatolmina proti planinam Pretovč, Medrje in Sleme dviga še ena, za pašništvo pomembna pot. Ozka, deloma betonirana, deloma makadamska pot je po Odloku o kategorizaciji občinskih cest v občini Tolmin nekategorizirana javna pot.

slika 06Cesta, ki vodi po desnem bregu Tolminke, do planine Polog

4746

Prelomnica razvoja ekološkega kmetijstva se je zgodila v letih 1998 in 1999, takoj po vzpostavitvi nadzora nad ekološkim kmetovanjem v Sloveniji, ko so se na pobudo Triglavskega narodnega parka in Kmetijske svetovalne službe Tolmin za ekološki način kmetovanja odločile tri kmetije (Krajnc, 2010). Dve leti kasneje se je obstoječim ekološkim kmetijam pridružila še ena, tako da danes po standardih za ekološko pridelavo in predelavo Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije delujejo skoraj vse kmetije v vasi. Življenje v gorskem svetu samo po sebi pomeni neprestano usklajevanje človekovih potreb z naravnimi danostmi, zato za Čadrg prehod iz konvencionalnega kmetovanja v ekološko ni zahteval posebnih prilagoditev (Cipra, 2011).

10.1 EKOLOŠKO KMETIJSTVO V ČADRGU

Zasluge za razvoj, ki ga je čutiti v Čadrgu, gredo predvsem medsebojnemu sodelovanju in razmahu ekološkega kmetijstva, v katerem so prepoznali možnost za napredek vasi. Čadrg je tako postal največja in najprepoznavnejša ekološka vas v Sloveniji.

Njihovi izdelki, med katerimi so najbolj prepoznavni tisti, ki temeljijo na tolminski sirarski tradiciji (sir Tolminc, albuminska skuta, sirotka in kisava), se prodajajo prek najbolj razširjene slovenske blagovne znamke ekoloških živil in izdelkov Biodar. Vse ekološke kmetije svoje izdelke prodajajo na domu, enkrat tedensko na kmečki tržnici v Tolminu, enkrat tedensko na ekološki tržnici v Ljubljani (z izjemo julija in avgusta) ter trikrat mesečno na tržnici v Novi Gorici. ekološko pridelani izdelki, ki so na trgu cenjeni in dosegajo Višjo ceno od konVencionalno pridelanih, so pokazatelj noVe Vloge kmetijstVa V alpah.

10GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

V tem poglavju so opisane gospodarske dejavnosti, ki se odvijajo v dolini Tolminke. Glede na to, da je območje zelo skromno poseljeno in so pogoji za življenje težki, so predstavljene dejavnosti pomemben dejavnik preoblikovanja oziroma vzdrževanja kulturne krajine, ki jo je človek ustvarjal z namenom, da bi izkoristil prostor.Medtem ko ekološko kmetijstvo zahteva stalno prisotnost človeka, sta ostali dve dejavnosti bolj sezonski.

Gospodarske dejavnosti (ekološko kmetijstvo, planinsko pašništvo in turizem), vezane tako na stalno kot nestalno prisotnost človeka, so v dolini Tolminke pomemben pokazatelj rabe prostora.

tradicionalno dejaVnost predstaVlja planinsko pašništVo, ekološko kmetijstVo in turizem pa sta se zaČela razVijati V zadnjih dVeh desetletjih. V vseh treh primerih so naravnogeografske razmere zaradi neokrnjenega okolja velika prednost, na drugi strani pa zaradi velikih naklonov pobočij in težko dostopnega terena otežujoč dejavnik. Spodbuda lokalnih in državnih ustanov ima na tem območju, kjer so zaradi različnih stopenj zavarovanja narave vsi posegi omejeni, veliko vlogo.

slika 07Sir Tolminc

48

slika 08Planina Sleme

slika 09Planina Polog

Poglavje je povzeto po knjigi Mlečne planine v Zgornjem Posočju (Koren, 2006) in dopolnjeno z informacijami Davorina Korena s Triglavskega narodnega parka.

Območje, kjer se odvija visokogorsko pašništvo, odmaknjeno od matične kmetije, imenujemo planina. Zajema združbo visokogorskih pašnikov in njim pripadajočih objektov (hlev, bivalni prostori, sirarna), ki služijo živini oziroma začasnemu bivanju pastirjev ter predelovanju mleka. Za posoške planine je značilno skupno gospodarjenje na planinah, kjer imajo kmetje iste ali več vasi skupno pravico do planinske paše.Na planinah je bil edini način konzerviranja mleka izdelovanje mlečnih izdelkov – sira, sirarske (albuminske) skute in surovega masla. Način izdelave sira iz polnomastnega surovega kravjega mleka se je razvijal stoletja in je danes postal del tolminske tradicije ter kulture. Sir Tolminc je leta 2003 postal sir z zaščitenim geografskim poreklom (Pravilnik o označbi geografskega porekla Tolminc, 2000), od leta 2012 pa je pri Evropski komisiji registriran kot zaščitena označba porekla (Smaragdna pot, 2013).

blagoVna znamka sir tolminc je izjemna priložnost za trženje. skupaj z dopolnilnimi dejaVnostmi na planinah in turistiČno ponudbo se kažejo možnosti dodatnih deloVnih mest.

10.2 PLANINSKO PAŠNIŠTVO

Območje občine Tolmin je prepoznavno po planinah s 700-letno tradicijo predelave surovega mleka v planinski sir, izdelan po tehnologiji Tolminca.

Danes se zaradi obilja krme in kmetijskih površin v dolini planinsko pašništvo ne odvija več pol leta kot včasih, ampak tri ali štiri mesece, odvisno od vremenskih pogojev oziroma trajanja pašne sezone. Namen planinskega gospodarjenja ni več sama paša, temveč izdelava in prodaja kakovostnih mlečnih izdelkov, ki na trgu dosegajo visoko povpraševanje. Poleg omenjenega je zelo pomemben dejavnik ohranjanja planinskega pašništva nadaljevanje tradicije in ohranjanje kulturne krajine alpskega prostora, ki pa v marsikaterem primeru predstavlja samo še preteklost. Veliko planin je namreč zapuščenih ali pa služijo drugim funkcijam, predvsem kot vikendi. Razlogi za opustitev dejavnosti so bili predvsem težka prometna dostopnost, pomanjkanje vode, težave z lastništvom in dedovanjem, neustrezna infrastruktura, slaba organizacija pašne skupnosti ter vsesplošno opuščanje kmetijstva v dolini. V dolini tolminke danes delujejo štiri planine in VeČ predplanin, ki so zaradi nižje nadmorske višine namenjene paši živine pred odhodom na planino ter po prihodu z nje. Posamezni kmetje iz okoliških vasi, ki niso člani pašnih skupnosti, ne pasejo na omenjenih planinah, ampak individualno na zasebnih pašnikih, kjer pa so krave zastopane v manjšem številu.

5150

planina polog je edina delujoČa planina v dolini tolminke, ki ima nižinsko lego, ostale tri ležijo na višji nadmorski višini in na težje dostopnem terenu. Planini Sleme in Pretovč imata slemensko lego visoko nad dolino Tolminke, pod njima pa na pobočnem pregibu leži planina Medrje. Planina Polog leži znotraj katastrske občine (k. o.) Zatolmin na okoli 460 m. n. m. in je razmeroma lahko dostopna po vzdrževani, deloma asfaltirani cesti. Prvotno je obsegala 447 ha, danes pa je veliko nekdanjih pašnih površin zaraščenih in tako v uporabi le še okoli 22 ha. Planina je v zasebni lasti oziroma v solastništvu, dejanski uporabniki pa so kmetje, večinoma iz vasi Žabče. Bližnje planine Srednjica, Na Prodih in Lašca so zapuščene.

Krave s planine Polog pasejo tudi na sosednji planini Srednjica. Na planini je poleg stanu, ki je bil po potresu leta 1998 popolnoma prenovljen, večji hlev s stojišči za okoli 45 krav, ki ga kmetje uporabljajo, pet manjših hlevov pa ni v uporabi. Stan je obnovljen tako, da daje planini tehnološke možnosti predelave mleka v planinski sir, izdelan po tehnologiji Tolminca in albuminsko skuto, poleg tega pa tudi dobre pogoje za razvoj turizma. V prihodnosti bi se lahko uredila tudi ponudba prenočitev.Pašna sezona traja od začetka maja do sredine septembra. Vse delo na planini, za razliko od drugih, opravlja en zaposlen sirar. Mleko se dnevno predeluje v sir in skuto.

07 08 09 10 11 12 13

20 23 25 22 21 24 21

30000 34500 37500 33000 31500 36000 31500

2700 3105 3375 2970 2835 3240 2835

1350 1552,5 1687,5 1485 1417,5 1620 1417,5

leto

Planina POLOG

št.krav

lmleka

kgsira

kgskute

preglednica 02Število mlečnih krav na planini Polog in ocenjene količine proizvedenega mleka, planinskega sira ter albuminske skute5. Vir: število krav Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko svetovalna služba Tolmin (KGZ NG, KSS Tolmin), 2014

53

07 08 09 10 11 12 13

30 28 31 29 26 22 27

45000 42000 46500 43500 39000 33000 40500

4050 3780 4185 3915 3510 2970 3645

2025 1890 2092 1957,5 1755 1485 1822,5

leto

Planina PRETOVČ

št.krav

lmleka

kgsira

kgskute

preglednica 03Število mlečnih krav na planini Pretovč in ocenjene količine proizvedenega mleka, planinskega sira ter albuminske skute5. Vir: število krav KGZ NG, KSS Tolmin, 2014

na nadmorski Višini 1000—1300 m se po seVernem poboČju mrzlega Vrha razprostira planina pretoVČ in zajema tudi pašnike opušČene planine školj. V uporabi je približno 51 ha pašnikov, kljub temu pa je opaziti trend zaraščanja pašnih površin. Planina je dostopna iz Zatolmina po ozki, strmi in zahtevni poti, ki je sicer ponekod betonirana, še vedno pa nevarna ter težko dostopna za prevoze z osebnimi avtomobili.

5 Količine za proizvedeno mleko, planinski sir in skuto so ocenjene na podlagi pridobljenih podatkov o številu mlečnih krav in ob predpostavki, da vsaka krava proizvede okoli 1.500 litrov mleka na sezono ter da se iz 100 litrov mleka proizvede približno 9 kilogramov sira in 4,5 kilograma skute. Predpostavka izhaja iz osnovnega tehnološkega postopka za predelavo mleka v sir.

Zemljišča planine spadajo v k. o. Dolje, Volarje in Zatolmin in so večinoma v zasebni lasti. Planina ima urejen hlev s 55 stojišči in tehnološko ustrezno urejene prostore za predelavo mleka v albuminsko skuto ter planinski sir, izdelan po tehnologiji Tolminca. Delo na planini je organizirano tako, da kmetje, ki pasejo krave, ustrezno dolgo odpašujejo na planini in pri tem opravljajo vsa dela, vključno s sirjenjem.

5554

planini medrje in sleme spadata v isto pašno skupnost. Živina se pase na 66 ha pašne površine. Planina Sleme leži višje, na nadmorski višini 1450 m. Njeni pašniki se razprostirajo ob vznožjih Velikega Stadorja in po grebenu Visoč vrha proti planinam Pretovč in Medrje (1133 m. n. m.). Pašna sezona na obeh planinah traja od junija do konca avgusta. Krave se od srede julija do srede avgusta pasejo na višji planini Sleme, sicer pa na planini Medrje. Delo na planinah je organizirano tako, da kmetje, ki pasejo krave, ustrezno dolgo odpašujejo na planini in pri tem opravljajo vsa dela, vključno s sirjenjem.

Na obeh planinah sta stanova obnovljena in ustrezno urejena za tehnološko predelavo mleka v albuminsko skuto in planinski sir, izdelan po tehnologiji Tolminca.posebnosti planine sleme so Visoka lega, nespremenjena prVotna postaViteV staVb in dobro ohranjena aVtentiČnost. podobno Velja tudi za planino medrje. Na planini Sleme je v sklopu stanu urejena tudi možnost bivanja, kar ji v prihodnosti daje dodatne možnosti za razvoj.Slabost obeh planin je slaba dostopnost, kar vpliva na slabšo prodajo izdelkov na njih. V dolini kmetje nimajo težav s prodajo, saj so izdelki zaradi kakovosti cenjeni in iskani.

07 08 09 10 11 12 13

43 45 47 49 40 53 52

64500 67500 70500 73500 60000 79500 78000

5805 6075 6345 6615 5400 7155 7020

2902,5 3037,5 3172,5 3307,5 2700 3577,5 3510

leto

Planini MEDRJE in SLEME

št.krav

lmleka

kgsira

kgskute

preglednica 04Število mlečnih krav na planinah Medrje in Sleme ter ocenjene količine proizvedenega mleka, planinskega sira in albuminske skute5. Vir: število krav KGZ NG, KSS Tolmin, 2014

5756

10.3 TURIZEM

Dolina Tolminke je v primerjavi z dolino Soče manj obiskana in manj prepoznavna turistična destinacija. Kljub temu ponuja obiskovalcem veliko možnosti za športne in rekreacijske dejavnosti ter obisk kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.

Glede na majhno območje, ki ga zavzema, je število znamenitosti in pohodniških poti primerljivo s tistimi v dolini Soče. Pestra izbira doživetij bi turista v dolini Tolminke lahko zadržala več dni, a je tako gostinska ponudba kot ponudba prenočišč precej skromna. Nastanitev ponujajo v Čadrgu, kjer ekološka turistična kmetija Pri Lovrču v dveh apartmajih lahko sprejme devet oseb. Tudi gostinska ponudba je skromna. Ponujajo jo na omenjeni kmetiji v Čadrgu, v Letnem vrtu Pr Jakču na Lazu in v Okrepčevalnici Tolminska korita (LTO Sotočje, 2014). Lokalna turistična organizacija (LTO) Sotočje, ki od leta 2001 skrbi za pospeševanje razvoja turizma, je dolino Tolminke vključila v svojo turistično ponudbo. Za njeno promocijo so izdali dve zgibanki, ki nudita informacije o Tolminskih koritih in spominski cerkvi Svetega Duha v Javorci, omenjena pa je tudi krožna pot od planine Polog preko izvirov Tolminke in planine Prodi.tolminska korita so najVeČja naraVna znamenitost in najbolj obiskana turistiČna toČka V obČini tolmin. Ob Tolminki in Zadlaščici je bila v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom urejena učna pot z informacijskimi tablami o zgodovini, znamenitostih ter vrednotah območja (LTO Sotočje, 2007).

spominska cerkeV sVetega duha na jaVorci, posVeČena padlim aVstro-ogrskim Vojakom na bojišČih soške fronte, je kulturni spomenik državnega pomena in najVeČja kulturna znamenitost V dolini. Leta 2007 je kot najlepši spomenik prve svetovne vojne na ozemlju Republike Slovenije pridobila znak evropske kulturne dediščine. Je tudi ena izmed točk Ustanove »Fundacije Poti miru v Posočju«, ki povezuje ostaline in spomenike iz prve svetovne vojne (Omejc, Habjanič, 2009).LTO Sotočje upravlja z obema znamenitostma – s cerkvijo od leta 2001, s Tolminskimi koriti pa od leta 2006. Na vstopnih mestih pobira vstopnino in beleži število obiskovalcev. Organizira tudi vodene oglede spominske cerkve Svetega Duha v Javorci, vodenje po učni poti v Tolminskih koritih in po Dantejevi jami.

5958

Podatki o narodnosti obiskovalcev Tolminskih korit med letoma 2010 in 2013 kažejo, da največ tujih obiskovalcev prihaja iz Nemčije, Italije in Nizozemske. Pred letom 2010 se narodnost obiskovalcev ni beležila.

graf 15Število obiskovalcev Tolminskih korit Vir: LTO Sotočje, 2014

graf 16Prihodki od obiska Tolminskih korit8 Vir: LTO Sotočje, 2014

8 Prihodki so izračunani na podlagi števila obiskovalcev in povprečne dosežene vrednosti vstopnine v Tolminska korita, ki znaša 2,90 evra.




0

5

10

15

20

25

30

štev

ilo p

rebi

valc

ev

15

14 16

14 aktivni

2011 2012

neaktivni

tuji domači

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

500

1000

1500

2000

2500

3000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

2,414 4,013 4,094 4,832 2,948 0 3,993 5,654 4,614 5,622 6,569 9,260 8,421 7,935

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

7,000

8,000

9,000

10,000

EUR

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

35,832 50,843 59,653 70,203 67,016 80,875 79,704 87,522

0

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

EUR

Graf 16: prihodki od obiska Tolminskih korit

tuji domači

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

1000

2000

3000

4000

5000

6000


2

4

6

8

10

12

14



sred

nji m

eseč

ni p

reto

ki (m

/s)

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 20110

50

100

150

200

250

Zadlaz-ČadrgČadrg

graf 13Število obiskovalcev Javorce6 Vir: LTO Sotočje, 2014

graf 14Prihodki od obiska Javorce7 Vir: LTO Sotočje, 2014

6 Zaradi popotresne obnove cerkve v Javorci v letu 2005 podatki o številu obiskovalcev niso na voljo.7 Prihodki so izračunani na podlagi števila obiskovalcev in povprečne dosežene vrednosti vstopnine za obisk

Javorce, ki znaša 1,50 evra.




0

5

10

15

20

25

30

štev

ilo p

rebi

valc

ev

15

14 16

14 aktivni

2011 2012

neaktivni

tuji domači

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

500

1000

1500

2000

2500

3000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

2,414 4,013 4,094 4,832 2,948 0 3,993 5,654 4,614 5,622 6,569 9,260 8,421 7,935

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

7,000

8,000

9,000

10,000

EUR

Večina tujih obiskovalcev Javorce prihaja iz Italije, Avstrije in Nemčije.

6160

na območju doline tolminke se križajo šteVilne pohodniške poti, ki so pomemben del sloVenske geološke poti, poti miru V posoČju in eVropske pešpoti e7. Del Slovenske geološke poti pelje z vrha Krna pod Vrhom nad Peski, mimo Rdečega roba do planin Sleme, Pretovč in Zagrmuč. Pot se nato po makadamski cesti, ki je vrezana v pobočje Vodil vrha, spusti do Zatolmina in nadaljuje skozi Tolmin ter naprej do Tolminskih korit, mimo naselja Zadlaz-Čadrg do Tolminskih Raven in Razorja.

Pot miru v Posočju (del odseka III), ki je speljana od Kobarida preko Drežnice do Tolmina, na območju doline Tolminke poteka s pobočja Mrzlega vrha mimo planin Pretovč, Medrje in Laška seč v Javorco do avstro-ogrske cerkvice Svetega Duha. Nadaljuje se po makadamski cesti iz Pologa in pri cerkvi svetega Petra zavije proti avstro-ogrskemu vojaškemu pokopališču Loče pri Tolminu. Del Evropske pešpoti E7 se ponekod deloma pokriva z že omenjenima trasama Slovenske geološke poti in Poti miru v Posočju. Čez pobočje Mrzlega vrha oziroma planine Pretovč poteka preko Javorce v Tolmin in dalje ob Tolminki mimo Loč do Tolminskih korit v Čadrg, od tam pa v Tolminske Ravne in na Razor.

pomembna priložnost na območju doline tolminke je tudi urediteV kolesarskih poti. Kolesarjenje je pomembna prostočasna aktivnost tako za domačine kot za turiste in s tem dodana vrednost doline Tolminke. Na tem območju ni poti, ki bi bile namenjene zgolj kolesarjem in kot take tudi kategorizirane, je pa veliko poti, ki bi jih lahko z manjšimi posegi ali zgolj z označitvijo hitro uredili in povezali v sistem. Nekatere relacije se že sedaj tradicionalno uporabljajo za rekreativno kolesarjenje, na primer manj zahtevna pot v Polog.Poleg tega pa poteka veliko aktivnosti za legalizacijo vožnje po gorskih in planinskih poteh. V ta sklop sodijo naslednje relacije:

Vas krn (ali zatolmin)–planina pretoVČ–planina sleme–planina medrje–planina laška seČ–planina ČrČa–jaVorca–polog–tolmin;

planina razor–tolminske raVne–zadlaz-Čadrg–Čadrg–domaČija pologar–tolminka–tolmin.

6362

10.4 GOZDARSTVO IN LOVSTVO

Podatki, zajeti v tem poglavju, so črpani iz Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Tolmin 2011–2020 (GGN GGE Tolmin), Lovsko upravljavskega načrta za XI. Triglavsko upravljavsko območje 2011-2020, dopolnjeni z informacijami predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije - Gozdnogospodarske enote Tolmin (GGE Tolmin) in dveh lovskih družin (LD): LD Tolmin in LD Ljubinj.

obmoČje doline tolminke spada pod okrilje zaVoda za gozdoVe sloVenije, gge tolmin, katere površina gozdov znaša 7.732,25 ha. Prevladujejo zasebni gozdovi v lasti več kot 2.300 lastnikov. Posesti niso zaokrožene, ampak razdrobljene, tako da povprečna posest ne presega 3,35 ha.Vzdolž reke Tolminke se stikata dve k. o.: na desnem bregu k. o. Zatolmin (1.918,82 ha) in levem k. o. Čadrg (2.161,16 ha). Po podatkih iz omenjenega GGN, znaša skupna površina gozdov v obeh omenjenih k. o. 2.458,32 ha.

Razsežnost gozdov na območju doline Tolminke je 2002 ha, kar predstavlja 58-odstotno gozdnatost. Pri določitvi območja Tolminke smo upoštevali razvodnico po vrhovih in grebenih, ki omejuje dolino Tolminke.Zaradi mešanja vplivov alpske in submediteranske klime so pogoji za rast gozdov ugodni. Zastopana sta dva krajinska tipa: v alpskem svetu nad dolino Tolminke gorska gozdnata krajina (2015 ha), na ostalem hribovitem delu pa gozdnata krajina (1442 ha). Poleg prevladujočih gozdnih površin je tudi nekaj površin v zaraščanju (12,7 ha), predvsem v okolici planin. V druga gozdna zemljišča pa uvrščamo rušje, ki na obravnavanem območju obsega kar 194 ha. V prihodnosti je priČakoVati narašČanje gozdnatosti predVsem zaradi zaraščanja opuščenih pašnikov in senožeti. Trenutno večino pašnih površin na tem območju še vzdržujejo. Velik je tudi delež nerodovitnega sveta nad zgornjo gozdno mejo.

kategorija površina (ha) delež (%)

Večnamenski gozdovi 16,53 0,8

Gozdovi s posebnim namenom 914,91 45,7

Gozdni rezervati 63,64 3,2

Varovalni gozdovi 1007,47 50,3

Skupaj 2002,55 100

preglednica 05Razsežnosti gozdov na območju doline Tolminke Vir: Zavod za gozdove Slovenije, GGN GGE Tolmin, 2011

6564

dobra poloVica gozdoV je VaroValnih gozdoV, ki se razprostirajo nad izviri Tolminke, po levem bregu vse do sotočja z Zadlaščico. Imajo funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev prve stopnje poudarjenosti, predvsem zaradi strmine terena ter skalovitosti. Zaradi izjemno poudarjene varovalne funkcije krčenje gozdov tu ni dovoljeno. Na nasprotnem, desnem bregu ter v višjih predelih na levem bregu (nad cesto v Čadrg) so območja gozdov s posebnim namenom (GPN), kjer so posegi, kot je krčenje gozda predvsem na nekdanjih površinah senožeti in planin, dovoljeni.Večji del gozdov sestavljajo gorska bukovja, mešana z iglavci (617 ha), del pobočja za Čadrgom poraščajo alpska bukovja sušnih leg (144 ha), nad kmetijo Zastenar pa uspeva zmerno kisloljubno bukovje, mešano z iglavci (170 ha). Na levem bregu nad planino Polog je gozdni rezervat Grušnica (63 ha). Gre za strmo in prepadno pobočje nad Kalarsko grapo, kjer posegi niso dovoljeni. V gozdnih rezervatih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, kjer se proučuje in spremlja naravni razvoj gozda ter biotske raznovrstnosti.

predvsem zaradi težkih terenskih razmer, pa tudi zaradi razdrobljenosti gozdne posesti, je delež gospodarskih gozdoV, ki so ustrezno odprti z gozdnimi prometnicami, majhen. poslediČno je intenziVnost gospodarjenja z gozdoVi razmeroma majhna in s tem je onemogoČeno pridobiVanje lesa s priČakoVanim ekonomskim uČinkom. Realizacija poseka v preteklem ureditvenem obdobju je bila v GGE Tolmin kar 70 odstotkov nižja od načrtovane, predvsem v državnih in občinskih gozdovih. Sečnja nikjer ne presega 25 odstotkov. Izvajata se pretežno redčenje in pomladitveni posek.

Tudi v prihodnje je pričakovati, da bodo glede na kakovost gozda, interes in spravilne možnosti, prevladovali poseki za pridobivanje prostorninskega lesa (kurjavo). Boljši pogoji za gospodarjenje so na posameznih odsekih na desnem bregu Tolminke, okrog planine Na Prodih ter nad vasjo Čadrg. Če v splošnem primerjamo krčitve gozdov v GGE Tolmin z zaraščanjem, je slednje skoraj 20-krat večje. S tem, predvsem pa zaradi nizke intenzitete sečnje, se v zadnjih letih povečuje tudi lesna zaloga.

Prevladuje traktorsko in žično spravilo lesa. Predvsem na strmih pobočjih je najugodnejši kombiniran način obeh. V predelih, kjer dostop s traktorjem ni mogoč, prevladuje ročno spravilo.Na obravnavanem območju ni urejene nobene gozdne ceste, obstajajo le lokalne ceste in poti do planin. Prav tako je zelo slabo odprto z vlakami, ki jih je le slabih 10 km nad vasjo Čadrg in v okolici Zastenarjeve domačije. Lastniki gozdov pogosto izražajo potrebe po gradnji sekundarnih prometnic – gozdnih vlak, predvsem tam, kjer je mogoče spravilo lesa s traktorji. Dodatno zahteve in pogoji za uporabo občinskih cest in javnih poti, kot je na primer cesta v Čadrg, onemogočajo ali otežujejo uporabo tovornjakov. V agrarni skupnosti Čadrg, ki je lastnik gozdov, zato urejajo in gradijo gozdne vlake, primerne za traktorsko spravilo. Posamezna območja v okolici planine Polog in Rešljeve planine so obravnavana kot prednostna območja za gradnjo gozdnih vlak. Te so: Zastena (v dolžini 800 m), Zastenar (v dolžini 500 m), Slapišče (v dolžini 600 m) in Polog (v dolžini 400 m).

6766

Na območju doline Tolminke ne prihaja do konfliktov zaradi morebitnega izključevanja funkcij, ki bi lahko vplivale na gospodarstvo, saj so tu navzoče predvsem ekološke in okolju prijazne socialne funkcije (zaščitna, naravna dediščina, kulturna dediščina, higiensko-zdravstvena, estetska in raziskovalna), vse vsaj druge stopnje poudarjenosti. Poleg tega ni predviden noben ukrep za krepitev teh funkcij. Večinoma gre za prekrivanje varovalne in zaščitne funkcije na prvi stopnji, varovalne na prvi ter biotske raznovrstnosti na drugi stopnji. Edini konfliktni prostor predstavlja območje Tolminskih korit s prvo stopnjo poudarjenosti z vsaj eno za okolje obremenjujočo socialno funkcijo (turistična). Poleg ekološke in socialne funkcije imajo gozdovi tudi funkcijo varovanja naravne ter kulturne dediščine.Večina gozdov na območju TNP ima prvo stopnjo poudarjenosti funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti. Njihova funkcija je tudi estetska. gozdoVi na obmoČju doline tolminke so pomembni tudi zaradi bogate zgodoVine, ki priČa, da je bilo V preteklosti gospodarjenje z gozdoVi tu bistVeno bolj intenziVno. predVsem V srednjem Veku in kasneje je bilo krČenje in trebljenje gozdoV tako intenziVno, da je morala leta 1628 aVstrijska Vlada to celo prepoVedati.

Da bi zagotovili trajnost donosov iz gozda, so za tolminske gozdove že takrat izdelali gozdnogospodarske načrte, ki so se ohranili do danes. V dolini Tolminke so bili deželnoknežji gozdovi, ki so bili rezervirani za državo in za katere je bila že leta 1767 z italijansko družbo Businelli podpisana koncesijska pogodba za sekanje za dobo 28 let. Leta 1770 je Franz Flameck za tolminsko izdelal prvi gozdnogospodarski načrt, ki je bil hkrati prvi v Sloveniji in je temeljil na načelih trajnosti. V drugi polovici 19. stoletja, ko je z industrializacijo nastopila agrarna kriza, so se začele slabše kmetijske površine opuščati in posledično zaraščati. Posledice mačehovskega odnosa do gozdov skozi stoletja, z izjemo do deželnoknežjih, so uničeni in degradirani gozdovi. Še danes ima drevje slabšo genetsko zasnovo, podedovano od panjevskih, košatih dreves zaraščajočih pašnikov in gmajn. Današnji sestojni tipi so tako v veliki meri odraz naravnih dejavnikov in gospodarjenja v preteklosti. Precejšen je delež slabših gozdov: pionirski gozdovi z grmišči, panjevci, grmičav gozd (sem spada tudi rušje), ki so predvsem na strmih pobočjih in na zgornji gozdni meji. Nekaj je tudi kakovostnejših debeljakov in drogovnjakov. Deleža sestojev v obnovi in mladja sta zelo majhna.

leta 1770 je franz flameck za tolminsko izdelal prVi gozdnogospodarski naČrt, ki je bil hkrati prVi V sloVeniji in je temeljil na naČelih trajnosti.

6968

na obmoČju doline tolminke preVladujejo gamsi, srnjad, sVizci, jelenjad in diVji prašiČi.

tudi naČrtoVanje gospodarjenja z diVjadjo in njenim življenjskim okoljem na območju doline tolminke Vodi zaVod za gozdoVe sloVenije, obmoČna enota tolmin. Na območju doline Tolminke prevladujejo gamsi, srnjad, svizci, jelenjad in divji prašiči. Na tem območju sta aktivni dve LD: LD Tolmin in LD Ljubinj, ki na omenjenem območju upravljata z deloma svojih lovišč. Obe lovišči spadata v Triglavsko lovsko upravljavsko območje. LD Tolmin šteje 56 lovcev od katerih je aktivnih 30. Lovska družina razpolaga s tremi lovskimi kočami: pri izvirih Tolminke, na Vrtičih in na planini Dobrenjščica. Prvi dve predstavljata potencial za ustvarjanje dohodka, saj imata urejena tudi ležišča za goste. kot Vir dohodka je, predVsem V Času od oktobra do decembra, pomemben loVni turizem. Temu lovska družina nameni 10‒12 gamsov, štiri srnjake in enega kozoroga. Slednjega zaradi redkosti ponujajo skupaj z LD Smast. Med gosti prevladujejo lovci iz Italije, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Lovski gost mora poleg dnevnice v višini 50 evrov, ki vključuje vstop v lovišče, vodnika in oskrbo v koči, plačati še trofejo. Za slovenske lovce je aktualen tudi osebni odstop svizca.

Poleg skrbi za živali sodijo med aktivnosti lovcev na tem območju še vzdrževanje številnih poti (na planino Lašca, pod Osojnico, Dobrenjščico), posekov na katerih so običajno postavljene preže (dve v Pologu, po ena nad Vrtiči in pod Dobrenjščico), oskrba krmišča v Pologu ter več solnic. Divji prašiči spadajo med največje povzročitelje škode na tem območju. Velik problem predstavljajo tudi jeleni, ki jih je relativno veliko in izpodrivajo gamse, zaradi njihove velike telesne mase pa predstavljajo tudi težavo pri odstrelu oziroma spravilu plena.

Sosednja LD Ljubinj zajema 345 ha zemljišč, ki so zaradi geografsko zelo razgibanega območja težko dostopna. Obsegajo levi breg Tolminke do vrha pobočja nad Čadrgom, vse do meje z LD Tolmin. Meja med obema lovskima družinama poteka od sotočja Soče in Tolminke, ob slednji gorvodno do grape pod Ozidjem, po grapi mimo Čadrga do Rešljeve planine in planine na Kalu. LD Ljubinj vključuje 79 lovcev, polovica pa je aktivnih. Lovni turizem na tem območju zaradi težko dostopnega terena ni aktualen.

7170

KMETIJSTVO

Prednosti Slabosti

ekološka vas Čadrg

sorazmerna urejenost infrastrukture

delujoče planine

sir Tolminc

avtentičnost in ohranjenost kulturne krajine

tradicija sodelovanja v pašnih skupnostih

nedostopnost

nizko število prebivalcev

razdrobljeno lastništvo

omejena raba naravnih virov

slaba povezanost turizma in kmetijstva

Priložnosti Nevarnosti

povezovanje turizma in kmetijstva

dviganje dodane vrednosti izdelkov s pridobitvijo oznak zaščite

povezovanje in izobraževanje kmetov

avtohtone kulture, zeliščarstvo

določitev nosilcev vsebin praznih objektov (Blekova domačija …)

dodatna sredstva za kmetijstvo na javnih razpisih

neizvajanje razvojnega dela Zakona o Triglavskem narodnem parku

opuščanje pašništva

zapostavljanje sektorja kmetijstva

zaraščanje zaradi opuščanja dejavnosti

cenejši izdelki iz doline in drugih trgov

upadanje števila prebivalstva

11SWOT ANALIZA

TURIZEM

Prednosti Slabosti

naravna, kulturna in zgodovinska dediščina

številne kolesarske, pohodniške in tematske poti

bližina Tolmina

Triglavski narodni park (zaščita)

vas Čadrg

težka dostopnost

pomanjkanje gostinske ponudbe

nepovezanost deležnikov

sezonskost turizma

infrastruktura in zemljišča v solastništvu

Priložnosti Nevarnosti

zaključena turistična ponudba

nišni turizem

Triglavski narodni park (razvoj)

opustitev planin in zaraščanje, odseljevanje

pritiski na okolje, uničevanje naravne dediščine

nesodelovanje, navzkrižje interesov

prometna obremenjenost

7372

• opredelitev »managerja« doline;

• ureditev celovite tematske učne poti naravnih, zgodovinskih, kulturnih in kulinaričnih značilnosti doline;

• vzdrževanje ostalin prve svetovne vojne;

• poenotenje in postavitev manjkajočih označb in smerokazov;

• vzpostavitev GPS- sistema vodenja;

• priprava vodenega programa obiska doline (hrana, prevoz …);

• prodaja izdelkov v okviru obstoječih turističnih dejavnosti v dolini;

• vzpostavitev javnega prevoza in umirjanje prometa v turistični sezoni;

• organiziranje tematskih delavnic za izobraževalne ustanove;

• razvijanje turizma na planinah z osnovno gostinsko ponudbo in možnostjo prenočevanja;

• spodbujanje ekološkega kmetijstva in planinskega pašništva;

• promocija in ponudba tradicionalne hrane in izdelkov;

• registriranje planinskega sira (Tolminc);

• organiziranje izobraževanj in usposabljanj za prebivalce doline;

• spodbujanje gojenja avtohtonih vrst rastlin in živalskih pasem;

• …

12UKREPI

Nekateri ukrepi, ki bi pripomogli k razvoju doline Tolminke:

• ureditev parkirišč v Pologu in Čadrgu;

• osvetlitev notranjosti bunkerjev v Pologu;

• odkup zemljišč, potrebnih za urejanje infrastrukture;

• subvencioniranje rabe obnovljivih virov energije;

• čiščenje odpadnih voda;

• dograjevanje sistema gozdnih vlak nad vasjo Čadrg, v okolici Zastenarjeve domačije in nad Pologom;

• ureditev boljšega dostopa do planin za večnamensko rabo (kolesarstvo, pohodništvo, intervencije);

• ureditev statusa poti, primernih za gorsko kolesarjenje;

• ureditev pohodniških in kolesarskih poti z bližnjih destinacij (Čadrg, podkrnske planine);

• definiranje nosilcev vsebine praznih objektov (npr. Blekova domačija) in oblikovanje programov;

• trženje doline Tolminke kot celovit turistični produkt;

• Čadrg, Javorca in Tolminska korita kot ključni tržni elementi turističnega produkta doline Tolminke;

7574

– Omejc, A., Habjanič, M.: (2009): Javorca, spominska cerkev Sv. Duha – prospekt. Tolmin, LTO Sotočje.

– Pipan, P. (2004): Čadrg. Geografski obzornik, 51,4. Ljubljana, 25‒31.

– Placer, L. (2008): Osnove tektonske razčlenitve Slovenije. Geologija, 51, 2. Ljubljana, 205‒217.

– Podgornik, J. (2011): Geografski oris doline Tolminke, diplomsko delo. Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije.

– Pravilnik o označbi geografskega porekla Tolminc, Ur. l. RS, št. 101/2003 (2014–08). Dostopno na naslovu: http://www.uradni–list.si/1/objava.jsp?urlurid=20034509.

– Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1996.

– Rejec, P. (2011): Kako je bohinjska proga vplivala na življenje prebivalstva v Baški grapi, diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

– RS Ministrstvo za kulturo. Register nepremične kulturne dediščine (2014–05). Dostopno na naslovu: http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nepremicne_kulturne_dediscine/izpisek_iz_registra_nepremicne_kulturne_dediscine.

– Smaragdna pot (2014–02). Sir Tolminc. Dostopno na naslovu: http://www.smaragdna–pot.com/vino_in_kulinarika/lokalne_specialitete/2012042508185250.

– Statistični urad Republike Slovenije (2001–12). Državljani RS po naseljih, Občina Tolmin.



– Statistični urad Republike Slovenije (2011–02). Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2915.

– Statistični urad Republike Slovenije (2014–01). Podatkovni portal SI–STAT. Dostopno na naslovu: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp.

– Šubelj, G. (2010): Zavarovana območja narave v občini Tolmin. V: Klar, T., Ortar, J.: Občina Tolmin, Sotočje mladih možganov in aktualnih izzivov, 14. geografski raziskovalni tabor, Volče, 12.−21. 7. 2010. Tolmin, Društvo mladih geografov Slovenije, Občina Tolmin, 65‒70.

– Triglavski narodni park – Davorin Koren (2014): ustni vir.

– Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, Ur. l. RS št. 88/2005 (2014–05). Dostopno na naslovu: http://www.uradni–list.si/1/content?id=58055#!/Uredba–o–varovalnih–gozdovih–in–gozdovih–s–posebnim–namenom.

– Uršič, H. (1975): Gibanje prebivalstva na Tolminskem. V: Dolenc, J. (ur.): Tolminski zbornik 1975, Tolmin, str. 429‒432.

– Vegetacijska karta gozdnih združb v merilu 1:400.000 (2002). Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU.

– Vidrih, R. (2004): Tolminka od izvira do izliva. Življenje in tehnika, 55, 8. Ljubljana. 34‒45.

– Vidrih, R. (2008): Potresna dejavnost Zgornjega Posočja. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo.

– Zakon o ohranjanju narave, Ur. l. RS št. 56/1999 (2014–06). Dostopno na naslovu: http://www.uradni–list.si/1/objava.jsp?urlid=199956&stevilka=2655.

– Zakon o Triglavskem narodnem parku, Ur. l. RS št. 52/2010 (2014–06). Dostopno na naslovu: http://www.uradni–list.si/1/objava.jsp?urlid=201052&stevilka=2821.

– Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin – Edo Kozorog (2013): ustni vir.

– Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Tolmin (2011‒2020) (2014–06). Dostopno na naslovu: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/gozdnogospodarsko_nacrtovanje/gozdnogospodarski_in_lovsko_upravljavski_nacrti_obmocij_2011_2020/gozdnogospodarski_nacrt_gozdnogospodarskega_obmocja_tolmin_2011_2020.

– Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. Lovsko upravljavski načrt za XI. Triglavsko upravljavsko območje (2011‒2020) (2014–06). Dostopno na naslovu: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/GGO/LUO/DLUN_11._Triglavsko_LUOn_2011_2020.pdf.

VIRI IN LITERATURA

– Agencija Republike Slovenije za okolje (2011a–07): GIS ARSO. Dostopno na naslovu: http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx.

– Agencija Republike Slovenije za okolje (2011b–03): Arhiv površinskih voda. Dostopno na naslovu: http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Tolminka.

– Agencija Republike Slovenije za okolje (2014–01): Atlas okolja. Dostopno na naslovu: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso.

– Barbič, M., Benedejčič, M. (1993): Družbeno geografske značilnosti doline Zadlašce in Čadrga. V: Lipušček R. (ur.): Dolini Tolminke in Zadlašce. Tolmin, ZOTK Slovenije – RO gibanje Znanost mladini, Triglavski narodni park, 88‒101.

– Buser, S. (1986a): Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100 000. Tolmač listov Tolmin in Udine (Videm). Beograd, Zvezni geološki zavod.

– Buser, S. (1986b): Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100 000, list Tolmin in Udine (Videm). Beograd, Zvezni geološki zavod.

– Cipra Slovenije (2011): Alpska konvencija v Sloveniji in njeno izvajanje na lokalni ravni. Innsbruck, Stalni sekretariat Alpske konvencije.

– Dolinar, M. (2008): Padavine. V: Frantar, P.: Vodna bilanca Slovenije 1971−2000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 29‒34.

– Fazarinc, R., Mikoš, M., Mrak, J., Kokalj, A.(1999): Posledice potresa na povodjih Tolminke in Lepence. V: Mišičev vodarski dan 1999. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor, 156‒161.

– Frantar, P., Hrvatin, M. (2008): Pretočni režimi. V: Frantar, P. (ur.): Vodna bilanca Slovenije 1971−2000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 43‒50.

– Geodetska uprava Republike Slovenije (2011–07): Portal Prostor. Dostopno na naslovu: http://e–prostor.gov.si.

– Habič, P. (1970): Pološka jama ‒ najgloblja v Jugoslaviji. Naše jame, 12. Ljubljana, 23‒34.

– Imperial College Caving Club (2014–09): 2013 Surveys. Dostopno na naslovu:https://www.union.ic.ac.uk/rcc/caving/slovenia/slov2014.

– Jamarska zveza Slovenije (2014–9): Najdaljše in najgloblje jame v Sloveniji. Dostopno na naslovu: http://stara.jamarska–zveza.si/post/0/najdaljse–in–najgloblje–jame.

– Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko svetovalna služba Tolmin (KSS Tolmin) (2014): posredovanje podatkov po e–pošti.

– Koren, D. (2006): Mlečne planine v Zgornjem Posočju. Bled, Triglavski narodni park.

– Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, zahodni del Slovenije, DZS, Ljubljana, 1968, str. 391‒393.

– Krajnc, Š. (2010): Ekološka vas s trmastimi domačini, ponosno mladino in komuno odvisnikov. V: Duša, Z. (ur.): Tolminski zbornik 2010. Tolmin, Občina Tolmin, 184‒195.

– Kunaver, J. (1993): Prispevek k poznavanju pokrajine in geomorfologije dolin Tolminke in Zadlašce. V: Lipušček R. (ur.): Dolini Tolminke in Zadlašce. Tolmin, ZOTK Slovenije – RO gibanje Znanost mladini, Triglavski narodni park, 7‒25.

– Lobnik, F. (1986): Pedološko kartiranje SR Slovenije – list Tolmin. Ljubljana, ZRC.

– Lovska družina Ljubinj – Costantini, D. (2013): ustni vir.

– Lovska družina Tolmin – Čarga, D. (2013): ustni vir.

– LTO Sotočje – Bohorc, H., Humar, J., Lešnik, K., (2014): ustni vir, posredovanje podatkov po e–pošti.

– LTO Sotočje (2007): Tolminska korita – prospekt. Tolmin, LTO Sotočje.

– Natura 2000 (2013–12): O Naturi 2000. Dostopno na naslovu: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=18.

– Občina Tolmin, Prebivalstvo občine Tolmin, Tolmin, 1997, str. 30‒37.

7776

SINTESI

Il Posoški razvojni center ha preparato il programma di sviluppo della valle della Tolminka al fine di ottenere un’analisi completa della valle e una verifica delle sue possibilità di sviluppo. Il comune di Tolmin nel suo programma di sviluppo ha definito tale area un potenziale, con il presente documento combiniamo invece i punti di vista di diversi promotori che riconoscono questo potenziale. Il documento servirà da base a varie istituzioni per svolgere le attività raccolte nella fase conclusiva del programma di sviluppo.

La valle della Tolminka con le sue straordinarie bellezze naturali, culturali e storiche rimane tuttora un potenziale parzialmente scoperto del comune di Tolmin, all’interno del Parco nazionale del Triglav. L’elevato grado di natura protetta, le attività tradizionali ancora vive, il villaggio ecologico di Čadrg, le numerose montagne, i sentieri, il punto d’ingresso al parco … si meritano un’attenzione speciale. Il programma di sviluppo della valle della Tolminka consiste in una descrizione

geografica generale e un’analisi delle attività economiche, nell’ultima sezione sono invece messi in rilievo i punti di forza e di debolezza, le opportunità e i rischi. Questi elementi sono la base per l’insieme di misure proposte che possono contribuire allo sviluppo della valle della Tolminka, principalmente in termini economici. La valle è già adesso visitata da un gran numero di visitatori, soprattutto giornalieri, le misure sono progettate in modo da fornire un’offerta più versatile, un’infrastruttura migliore, le attività tradizionali oggetto di maggiori incentivi, sarà consentita un’efficace commercializzazione del raccolto e dei prodotti locali. Le misure di cui sopra possono contribuire in modo significativo a conservare e promuovere le attività tradizionali di quest’area, a creare nuovi posti di lavoro e a fermare il trend demografico negativo.Il programma di sviluppo è una sezione trasversale che riflette la situazione attuale e le proprietà percepite che, anche sulla base di tale documento, possono essere più facilmente realizzabili.

7978

Naslov: Razvojni program doline TolminkeIzdajatelj: Posoški razvojni centerBesedilo: Jana Podgornik, Nataša Klobučar Štrancar, Miro KristanJezikovni pregled (slo): Polona Hadalin BašaPrevod: Optimus LinguaFotografije: Nataša Klobučar Štrancar, Miro Kristan, Gorazd Kutin, Mateja Kutin, Miljko Lesjak, Jana Podgornik, Primož Skrt, Aleš ZdešarOblikovanje: HelikopterdesignTisk: A-media d.o.o.Naklada: 50 izvodovKraj in datum: Tolmin, marec 2015

Razvojni program doline Tolminke je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Posoškega razvojnega centra www.prc.si in na spletni strani projekta CAMIS www.camisproject.eu.

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije je odgovoren izključno Posoški razvojni center.

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione TransfrontalieraItalia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Il contenuto della presente pubblicazione non rispecchia necessariamente le posizioni ufficiali dell’Unione europea. La responsabilità del contenuto della presente pubblicazione appartiene a Posoški razvojni center.

80

Vodilni partner: Posoški razvojni center

Projektni partnerji: • Inštitut za vode Republike Slovenije• Občina Bovec• Občina Kobarid• Občina Tolmin• Občina Idrija• Provincia di Gorizia• Autorità di bacino dei fiumi Isonzo, Tagliamento, Livenza,

Piave, Brenta-Bacchiglione• Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia• Comune di Turriaco• Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Spletna stran: www.camisproject.eu

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007—2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007—2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell'economia e delle finanze

Documents

RAZVOJNI - Camis · PDF file11 SWOT ANALIZA str68 12 UKREPI str70 KAZALO ... zadnjem delu pa so na podlagi SWOT ... Travnik v zatrepnem delu