REPUBLIKA MAKEDONIJA Dr`aven zavod za statistika …

REPUBLIKA MAKEDONIJADràven zavod za statistika

Skopje, 2006 godina

REPUBLIC OF MACEDONIAState Statistical Office

Izdava~:DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA,

ul. "Dame Gruev" br.4, Skopje

Telefon:+389/02/3295-600Faks:+389/02/3111-336

WEB-stranica: http://www.stat.gov.mk

Odgovaram-r Blagica Novkovska, direktor

VE MOLIME PRI KORISTEWETO NA OVAA PUBLIKACIJA, NAVEDETE GO IZVOROT

CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека "Св. Климент Охридски", Скопје 311.2:339.56 МЕТОДОЛОГИЈА на статистиката за стоковниот промет со странство. - Скопје : Државен завод за статистика на Република Македонија, 2006. - 51 стр. : табели ; 30 см. - (Класификации, методологии, номенклатури и стандарди / Државен завод за статистика на Република Македонија, ISSN 1409-7044) ISBN 9989-167-67-2 а) Статистичка методологија - Надворешнотрговска размена COBISS.MK-ID 67935754

PREDGOVOR

Vo ova izdanie Dràvniot zavod za statistika go objavuva metodolo{koto upatstvo zaredovnoto mese~no istraùvawe “Stokoven promet so stranstvo”. So ova statisti~ko istraùvawese opfateni site elementi na statisti~koto istraùvawe za stokovniot promet so stranstvo, atoa se metodolo{kite osnovi na istraùvaweto, organizacijata na istraùvaweto, obrabotkatai publikuvaweto na podatocite.

Ova metodolo{ko upatstvo e dopolneto izdanie na Metodologijata na statistikata zanadvore{nata trgovija, izdadena vo 1998 godina od strana na Dràvniot zavod za statistika. Vonea se usvoeni osnovnite standardi, definicii i preporaki od OON i statisti~kata slu`ba naEU - Eurostat, prilagodeni kon ekonomskata politika i pravniot sistem na na{ata zemja.

Ova metodolo{ko upatstvo e nameneto na u~esnicite vo realizacijata na ovie statisti~kiistraùvawa i na korisnicite na statisti~ki podatoci. Zavodot za statistika se zablagodaruvana Carinskata uprava, Narodnata banka, Ministerstvoto za ekonomija i Ministerstvoto zanadvore{ni raboti, koi so svojata stru~nost, od domenot na svoeto rabotewe, dadoa pridones vopodgotvuvaweto na ovoj metodolo{ki materijal.

Skopje, 2006 godina Direktor

m-r Blagica Novkovska

4

SODR@INA

PREDGOVOR ...................................................................................................................................................... 3

VOVED ................................................................................................................................................................ 5

GLAVA IPRAVEN OSNOV NA ISTRA@UVAWETO ....................................................................................................... 6

GLAVA IICEL NA STATISTIKATA ZA NADVORE[NA TRGOVIJA .............................................................................. 7

METODOLO[KI OSNOVI .............................................................................................................................. 7

PREDMET I OPFAT .......................................................................................................................................... 7

EDINICA NA NABQUDUVAWE ....................................................................................................................... 8

TERITORIJA .................................................................................................................................................... 8

VREME NA NABQUDUVAWE I OBRABOTKA ................................................................................................. 9

IZVOREN DOKUMENT ...................................................................................................................................... 9

KLASIFIKACII I NOMENKLATURI ........................................................................................................... 9

- KLASIFIKACII I NOMENKLATURI NA STOKITE ..................................................................... 9- KLASIFIKACIJA NA DEJNOSTI .................................................................................................. 10- KLASIFIKACIJA NA ZEMJI ......................................................................................................... 10- OSTANATI KLASIFIKACII ......................................................................................................... 16

REGISTRIRAWE NA ZEMJATA-PARTNER ................................................................................................... 16

ISKA@UVAWE NA KOLIÊSTVATA NA STOKITE.................................................................................... 17

OPFA]AWE NA TRO[OCITE VO IZVOZOT I VO UVOZOT ..................................................................... 19

STATISTI^KA VREDNOST ........................................................................................................................... 19

GLAVA IIIORGANIZACIJA NA ISTRA@UVAWETO ..................................................................................................... 20

UPOTREBA I NAÎN NA POPOLNUVAWE NA RUBRIKITE VO EDINSTVENIOT CARINSKIDOKUMENT ...................................................................................................................................................... 20

GLAVA IVSTATISTI^KO SLEDEWE NA STOKOVNATA RAZMENA SO STRANSTVO ............................................. 43

GLAVA VMETODOLOGIJA ZA PRESMETUVAWE INDEKSI NA CENI I VOLUMEN NA IZVEZENATA IUVEZENATA STOKA........................................................................................................................................ 45

PRILOG 1: IZLEZNI TABELI ..................................................................................................................... 51

5

VOVED

Podatocite za stokovniot promet so stranstvo se dvojno zna~ajni: od aspekt na doma{nataekonomija tie sodràt informacii za namaluvaweto, odnosno zgolemuvaweto na materijalnite resursipo osnov na izvozot, odnosno uvozot na stoki i od aspekt na svetskata ekonomija, ovie podatoci zboruvaatza u~estvoto na na{ata zemja vo me|unarodnata podelba na trudot.

Razvojot na svetskata ekonomija dovede i do intenziven razvoj na ekonomskite odnosi me|u zemjite.Potrebata od nivno detalno sledewe i me|usebno sporeduvawe ukaà na neophodnosta od formirawena odredeni standardi i definicii kon koi }e se pridrùvaat site zemji. Taka, statisti~kiot zavodna OON objavi publikacija pod naslov "Statistika na nadvore{nata trgovija - koncepti i definicii"{to gi sodrì preporakite za definirawe i statisti~ko sledewe na stokovnite tekovi vome|unarodnata razmena.

Dràvniot zavod za statistika na Republika Makedonija gi primenuva osnovnite statisti~kistandardi, definicii i preporaki na OON vo sledeweto na stokovnata razmena so stranstvo. Me|utoa,osnovata na statistikata na stokovniot promet so stranstvo ja determiniraat i konkretnata ekonomskapolitika i pravniot sistem na zemjata.

6

GLAVA I

PRAVEN OSNOV NA ISTRA@UVAWETO

Statisti~kite istraùvawa na prometot na stoki so stranstvo se vr{i spored Metodologijatana statistikata za stokovniot promet so stranstvo objavena od Dràvniot zavod za statistika vo 1998godina.

Osnovnite principi, standardi i proceduri za sproveduvawe na statisti~koto istraùvawe naprometot na stoki so stranstvo, se baziraat vrz preporakite na Obedinetite nacii za konceptite idefiniciite na statistikata na nadvore{nata trgovija1), vrz koi se bazira i metodologijata zanadvore{no-trgovskiot promet na statisti~kata slu`ba na Evropskata unija (EUROSTAT), i na odredbiod Carinskiot zakon (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”, br.39/05), Zakonot za Carinskatatarifa (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”, br. 23/03 i 69/04), Zakonot za trgovija (“Slu`benvesnik na Republika Makedonija”, br. 15/04), i Pravilnikot za na~inot na popolnuvawe na carinskatadeklaracija i kodeksot na {ifri koi se upotrebuvaat vo carinskite postapki (“Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija”, br. 97/05).

1) “International Trade Statistics: Concepts and definitions” United Nations Statistical Papers, Series M, No.52,Rev 1 New York, 1982)

7

GLAVA II

OSNOVNI STANDARDI NA STATISTIKATA NA IZVOZ I UVOZ NA STOKI

CEL NA STATISTIKATA ZA NADVORE[NA TRGOVIJA

Celta na statisti~koto istraùvawe na prometot na stoki so stranstvo, e obrabotka, analiza iprikaùvawe na podatocite vo nadvore{no-trgovskata dejnost so {to se ovozmoùva prou~uvawe nadinamikata i strukturata na nadvore{no-trgovskiot promet od stokovna gledna to~ka. Odnosno,statistikata za nadvore{nata trgovija ima za cel da obezbedi adekvatni, konzistentni, aùrni, to~nii lesno dostapni podatoci i informacii od ovaa oblast, a so cel zadovoluvawe na potrebite na siteop{testveni subjekti, nau~ni ustanovi i institucii, me|unarodni statisti~ki i drugi organizacii.

METODOLO[KI OSNOVI

Postojat dva principa na obrabotka i publikuvawe na nadvore{no-trgovskite podatoci: principna specijalna trgovija i princip na op{ta trgovija.

Principot na specijalna trgovija se bazira na konceptot na pominuvawe na stokite nacarinskata granica. Spored principot na specijalna trgovija, vo izvozot se opfa}a seta stoka izvezenavo stranstvo i vo stranskite carinski skladi{ta i komercijalnite slobodni zoni, a {to poteknuva oddoma{niot stokov promet, prostoriite za vnatre{no oblagoroduvawe i industriskite slobodni zoni.Vo uvozot se opfa}aat site stoki, bez razlika dali se uvezeni direktno od stranstvo, od carinskitranzit ili od carinski skladi{ta i komercijalni slobodni zoni. Ova zna~i deka vo uvozot se opfa}aseta stoka {to e ocarineta i pu{tena vo sloboden promet, vo industriskite slobodni zoni i e uvezenazaradi oblagoroduvawe.

Principot na op{ta trgovija se bazira na konceptot na preminuvawe na stokite na dràvnitegranici. Spored principot na op{ta trgovija, vo izvozot se opfa}a seta stoka {to poteknuva oddoma{niot stokov promet, prostoriite za vnatre{no oblagoroduvawe, industriskite slobodni zoni,carinskite skladi{ta i komercijalnite slobodni zoni nameneti za stranstvo. Vo uvozot se opfa}astokata {to e uvezena od stranstvo i carinskiot tranzit i e nameneta za doma{niot stokov promet,prostoriite za vnatre{no oblagoroduvawe, industriskite slobodni zoni, carinskite skladi{ta ikomercijalnite slobodni zoni.

PREDMET I OPFAT

Vo statisti~koto istraùvawe na prometot na stoki so stranstvo, podatocite se obrabotuvaat iobjavuvaat spored principot na specijalna trgovija.

Pokraj komercijalniot promet se opfa}aat i stokite ~ij {to promet, odnosno izvoz/uvoz se vr{ibez pla}awe na protivvrednosta. Imaj}i go ova vo predvid, statisti~koto istraùvawe na prometotna stoki so stranstvo opfa}a:

• nemonetarno zlato;

• banknoti i moneti {to ne se vo optek i hartii od vrednost {to ne se vo optek;

• redoven (komercijalen) izvoz i uvoz na stoki {to pretstavuvaat stokovni transakcii vrz osnovana komercijalen zaklu~ok, so pla}awe na protivvrednost;

• izvoz i uvoz na stoki za komisiona proda`ba;

• izvoz i uvoz na elektri~na energija, voda i gas;

• izvoz i uvoz na po{tenski pratki {to se pla}aat;

• izvoz na doma{ni stoki nameneti za snabduvawe na stranski brodovi i avioni;

• izvoz na stoki zaradi investiciona izgradba vo stranstvo;

• izvoz na stoki {to na{ata zemja mu gi dava na stranstvo kako pomo{ i uvoz na stoki {to giprima kako pomo{ od stranstvo;

• izvoz i uvoz na stoki na ime na organite na uprava i Vladata na Republika Makedonija;

8

• izvoz i uvoz na podareni i drugi besplatni pratki;

• izvoz i uvoz na stopanski inventar na iselenicite i doselenicite;

• izvoz na stoki vo stranstvo zaradi oblagoroduvawe (obrabotka, dorabotka i prerabotka);

• izvoz na stoki vo stranstvo po izvr{enoto oblagoroduvawe vo zemjata;

• uvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe;

• uvoz na stoki po izvr{enoto oblagoroduvawe vo stranstvo;

• stoki na finansiski lizing;

• brodovi, avioni i druga mobilna oprema;

• izvoz i uvoz {to go vr{at neposredno fizi~ki lica;

• stoki {to kako neprodadeni ili nesoodvetni se vra}aat vo zemjata.

Vrednosta na stokata za oblagoroduvawe se presmetuva na bruto-osnova pred i po izvr{enotooblagoroduvawe.

Statisti~koto istraùvawe na prometot na stoki so stranstvo ne gi opfa}a slednitetransakcii {to se predmet na carinskata evidencija:

• monetarno zlato;

• moneti i banknoti {to se vo optek i hartii od vrednost vo optek;

• snabduvawe so gorivo na doma{ni motorni vozila vo stranstvo i stranski motorni vozila vozemjata;

• snabduvawe na diplomatski pretstavni{tva vo stranstvo;

• snabduvawe na doma{ni brodovi i avioni vo stranstvo;

• li~en baga` na patnici i turisti~ki podvi`ni predmeti, vklu~uvaj}i i vozila;

• komercijalni mostri so mala vrednost;

• stoki uvezeni vo operativen lizing;

• stoki privremeno izvezeni ili uvezeni {to ne se predmet na komercijalni transakcii i za koise o~ekuva po odredeno vreme da bidat vrateni bez nikakvi promeni osven normalnata amortizacijazaradi upotrebata na stokite (na primer: izlo`bena oprema za trgovski saemi i izlo`bi, komercijalnimostri, pedago{ki materijal, ìvotni za priplod, stoki za {ou ili trki, ambalaà, transportnisredstva, kontejneri i oprema povrzana so transport);

• stoki vo tranzit;

• stoki {to se dostavuvaat vo zemjata, a za potrebite na me|unarodnite organizacii i diplomatskipretstavni{tva;

• transakcii so nefinansiski sredstva (prenos na sopstvenost) {to ne vklu~uvaat minuvawe nagranica;

• stoki uni{teni ili zagubeni pred vleguvaweto vo zemjata;

• stoki za popravka;

• reeksport - izvoz na stoki {to bile uvezeni zaradi povtoren izvoz vo nepromeneta ili bitnonepromeneta sostojba.

EDINICA NA NABQUDUVAWE

Edinica na nabquduvawe vo statistikata na nadvore{nata trgovija e sekoja stokovna isporaka{to se vr{i vo ramkite na izvozot, odnosno uvozot na stoki, koja {to mora da bide homogena od glednato~ka na vidot na stokata, zemjata na poteklo, odnosno namenata, na~inot na pla}awe i momentot naminuvawe na granicata.

TERITORIJA

Teritorijata na nabquduvawe vo statistikata na nadvore{nata trgovija, e ekonomskatateritorija, koja vo osnova se sovpa|a so carinskoto podra~je.

9

VREME NA NABQUDUVAWE I OBRABOTKA

Statisti~kata obrabotka na podatocite za izvozot i uvozot se vr{i mese~no i godi{no.

Podatocite za izvozot i uvozot se rasporeduvaat vo mesecot vo koj e izvr{ena transakcijataspored vremeto na priemot na obrazecot za edinstven carinski dokument. Mese~nite podatoci zatekovnata godina se dopolnuvaat i korigiraat tekovno. So prvata obrabotka na podatocite se opfa}aatokolu 95% od vkupnite podatoci. Podatocite {to dopolnitelno }e se opfatat i site korekcii vopodatocite, se vklu~uvaat vo mesecot na nabquduvawe spored datumot na priemot na obrazecot zaedinstveniot carinski dokument. Poradi toa podatocite vo tekot na godinata se tretiraat kakoprethodni, sé do publikuvaweto na definitivnite podatoci.

IZVOREN DOKUMENT

Izvoren dokument za statisti~ko sledewe na izvozot i uvozot na stoki e Edinstveniot carinskidokument, ~ija sodrìna e prilagodena na negovata pove}estrana namena. Vo dokumentot se vpi{uvaatpodatoci zna~ajni za samata carinska postapka, kako i podatoci za potrebite na statisti~kataobrabotka na podatocite i za organite i sistemite na bankite.

Spored Carinskiot zakon, deklaracijata ja podnesuva deklarant. Deklarant e lice koe japodnesuva carinska deklaracija vo svoe ime ili lice vo ~ie ime se podnesuva carinskata deklaracija

Sodrìnata, formata i na~inot na popolnuvawe na edinstveniot carinski dokument se propi{aniso Prira~nikot za popolnuvawe na carinskata deklaracija i kodeksot na {ifri koi se upotrebuvaatvo carinskite postapki.

So cel da se obezbedi celosen opfat na podatocite za stokovniot promet so stranstvo vo onieslu~ai koga odredeni podatoci ne se opfa}aat so edinstveniot carinski dokument treba da se koristatdopolnitelni izvori (na pr. administrativni dokumenti).

KLASIFIKACII I NOMENKLATURI

Vo statistikata na nadvore{na trgovija se primenuvaat slednive klasifikacii inomenklaturi:

- KLASIFIKACII I NOMENKLATURI NA STOKITE

Podatocite se sobiraat spored carinskata nomenklatura, a spored nea se vr{i i rasporeduvawetona stokite pri izvozot i uvozot.

Obrabotkata i objavuvaweto na podatocite se vr{i spored slednite klasifikacii inomenklaturi:

- Carinskata nomenklatura bazirana vrz Harmoniziraniot sistem na {ifrenite oznaki i nazivina stokite (HS).

Sovetot za carinska sorabotka go razvi Harmoniziraniot sistem na nazivi i {ifri na stoki,{to se bazira na Briselskata Konvencija za harmoniziran sistem i vtorata revizija na SMTK(Standardna me|unarodna trgovska klasifikacija).

Celta na HS e da se olesni opi{uvaweto i kodiraweto na proizvodite vo site dokumenti vrzaniza me|unarodniot promet, odnosno za potrebite na carinata, transporterite, magacinite,administracijata i sl.

Najvisoko nivo na agregirawe pretstavuva dvaeset i ednata glava so slednava struktura:

I - IV - Zemjodelski proizvodi

V - VII - Minerali, hemiski i srodni proizvodi, plastika, guma i proizvodi od niv

VIII - X - @ivotinski proizvodi kako {to se koà, krzna, kako i drvo, pluta, slama, hartija iproizvodi od niv

XI - XII - Tekstil, obuvki, {apki

XIII - XV - Stoki dobieni od mineralni materii, biseri, besceneti kamewa, blagorodni metali,nakit, metalni pari, prosti metali i artikli od niv

XVI - Ma{ini, aparati i elektri~na oprema

XVII - Vozila, vozduhoplovi, plovila i pridru`na transportna oprema

10

XVIII - Opti~ki, fotografski, kinematografski, merni, kontrolni, precizni, medicinski ihirur{ki instrumenti i aparati, ~asovnici, muzi~ki instrumenti, nivni delovi i pribor

XIX - Oru`je i municija

XX - XXI - Razni proizvodi

- Standardna me|unarodna trgovska klasifikacija (SMTK)

Osnovna klasifikacija vo statistikata na nadvore{nata trgovija e Standardnata me|unarodnatrgovska klasifikacija (SMTK) od Organizacijata na Obedinetite nacii. Taa e hierarhiska, ekonomskaklasifikacija na proizvodite {to u~estvuvaat vo stokovnata razmena me|u zemjite.

Hierarhiskata struktura na klasifikacijata, spored mestata na {ifrite, go ima sledniovredosled:

Sektori H

Otseci HH

Grupi HHH

Podgrupi HHH-H

Pozicii HHH-HH

Najvisoko nivo na agregirawe pretstavuvaat desette sektori {to se kodirani so ednocifrenibroevi od 0 do 9:

0 - Hrana i ìvi ìvotni;

1 - Pijalaci i tutun;

2 - Surovi materii {to ne se jadat, osven goriva;

3 - Mineralni goriva, maziva i srodni proizvodi;

4 - Masla, masti i vosoci od ìvotinsko ili rastitelno poteklo;

5 - Hemiski proizvodi;

6 - Industriski proizvodi, raspredeleni spored vidot na surovinata;

7 - Ma{ini i transportni sredstva;

8 - Razni gotovi proizvodi;

9 - Proizvodi i transakcii, nespomenati na drugo mesto.

Sektorite natamu se delat na otseci {to se kodirani so dve cifri od koi prvata go ozna~uvasektorot na koj mu pripa|a. Otsekot go ~inat grupi {to se delat na podgrupi i pozicii. Spored SMTKrev.1, utvrdeni se 1312 pozicii, spored SMTK rev.2-1918 pozicii, spored SMTK rev.3 utvrdeni se 3118pozicii, a spored SMTK rev.4 utvrdeni se 2970 pozicii . Opravdanosta na edna pozicija, spored grupataeksperti na statisti~kata komisija na OON, e odredena so najmalku 0.004% u~estvo vo vkupniot iznosna svetskata trgovija.

- KLASIFIKACIJA NA DEJNOSTI

Nacionalna klasifikacija na dejnosti (NKD)

- Proizvodite {to se izvezuvaat i uvezuvaat se raspredeluvaat spored proizvodniot princip,t.e. vo oblast, granka i podgrupa na NKD, vo koja prete`no se proizveduvaat.

- KLASIFIKACIJA NA ZEMJI

Vo nadvore{nata trgovija se primenuva klasifikacija na zemji spored standardite naMe|unarodnata organizacija za standardi -3166 ISO alfa -2 kod. Ekonomskite grupacii na zemjite sepodgotveni vrz osnova na rangiraweto na Svetska Banka koe e vr{eno spored visinata na BDP poìtel (presmetana spored “World Bank Atlas method”) i nadvore{nata zadolènost na zemjata. Razvienitezemji se so BDP po ̀ itel vo iznos od nad 10 000 SAD$, zemjite vo razvoj se so BDP po ̀ itel vo iznos od826 do 10 000 SAD $ i nerazvienite zemji se so BDP po ìtel od 825 SAD $ ili pomalku.

11

Alfa 2 kod

Alfa numeri~ki

kod

Zemja-nazivEkonomska grupacija

(Svetska banka)Kontinent

AD 20 Andora Drugi razvieni zemji Evropa

AE 784 Obedineti Arapski Emirati Drugi razvieni zemji Azija

AN 532 Holandski Antili Drugi razvieni zemji Amerika

AU 36 Avstralija Drugi razvieni zemji Avstralija i Okeanija

AW 533 Aruba Drugi razvieni zemji Amerika

BH 48 Bahrein Drugi razvieni zemji Azija

BM 60 Bermudi Drugi razvieni zemji Amerika

BN 96 Brunei Drugi razvieni zemji Azija

BS 44 Bahamski Ostrovi Drugi razvieni zemji Amerika

BV 74 Buve Drugi razvieni zemji Avstralija i Okeanija

CA 124 Kanada Drugi razvieni zemji Amerika

CK 184 Kukovi Ostrovi Drugi razvieni zemji Avstralija i OkeanijaFK 238 Folklandski Ostrovi Drugi razvieni zemji AmerikaFO 234 Farski Ostrovi Drugi razvieni zemji EvropaGF 254 Francuska Gvajana Drugi razvieni zemji AmerikaGI 292 Gibraltar Drugi razvieni zemji EvropaGL 304 Grenland Drugi razvieni zemji AmerikaGP 312 Gvadelup Drugi razvieni zemji AmerikaGU 316 Guam Drugi razvieni zemji Avstralija i OkeanijaHK 344 Hong Kong Drugi razvieni zemji AzijaIL 376 Izrael Drugi razvieni zemji Azija

IM 833 ôve~ki ostrov Drugi razvieni zemji EvropaJP 392 Japonija Drugi razvieni zemji Azija

KR 410 Ju`na Koreja Drugi razvieni zemji AzijaKW 414 Kuvajt Drugi razvieni zemji Azija

KY 136 Kajmanski Ostrovi Drugi razvieni zemji AmerikaMC 492 Monako Drugi razvieni zemji Evropa

MO 446 Makao Drugi razvieni zemji AzijaMS 500 Monserat Drugi razvieni zemji Amerika

NC 540 Nova Kaledonija Drugi razvieni zemji Avstralija i OkeanijaNF 574 Norfolk Ostrov Drugi razvieni zemji Avstralija i Okeanija

NN 0 Kanalski Ostrovi Drugi razvieni zemji OstanatiNZ 554 Nov Zeland Drugi razvieni zemji Avstralija i Okeanija

PF 258 Francuska Polinezija Drugi razvieni zemji Avstralija i OkeanijaPR 630 Porto Riko Drugi razvieni zemji Amerika

QA 634 Katar Drugi razvieni zemji AzijaSA 682 Saudiska Arabija Drugi razvieni zemji Azija

SG 702 Singapur Drugi razvieni zemji Azija

SH 654 Sveta Elena Drugi razvieni zemji Afrika

SJ 744 Svalbard Drugi razvieni zemji Evropa

SM 674 San Marino Drugi razvieni zemji Evropa

TW 158 Tajvan Drugi razvieni zemji Azija

US 840 SAD Drugi razvieni zemji Amerika

VA 336 Vatikan Drugi razvieni zemji Evropa

VG 92 Britanski Devstveni Ostrovi Drugi razvieni zemji Amerika

VI 850 Devstveni Ostrovi na Obedinetite Dràvi

Drugi razvieni zemji Amerika

WK 872 Vejk Ostrov Drugi razvieni zemji Avstralija i OkeanijaCH 756 [vajcarija EFTA EvropaIS 352 Island EFTA Evropa

12

Alfa 2 kod

Alfa numeri~ki

kod



LI 438 Lihten{tajn EFTA EvropaNO 578 Norve{ka EFTA Evropa

AT 40 Avstrija EU EvropaBE 56 Belgija EU Evropa

CY 196 Kipar EU EvropaCZ 200 ê{ka EU Evropa

DE 280 Germanija EU EvropaDK 208 Danska EU Evropa

EE 233 Estonija EU EvropaES 724 [panija EU Evropa

FI 246 Finska EU EvropaFR 250 Francija EU Evropa

GB 826 Velika Britanija EU EvropaGR 300 Grcija EU Evropa

HU 348 Ungarija EU EvropaIE 372 Irska EU Evropa

IT 380 Italija EU EvropaLT 440 Litvanija EU Evropa

LU 442 Luksemburg EU EvropaLV 428 Latvija EU Evropa

MT 470 Malta EU EvropaNL 528 Holandija EU Evropa

PL 616 Polska EU EvropaPT 620 Portugalija EU Evropa

SE 752 [vedska EU EvropaSI 705 Slovenija EU Evropa

SK 902 Slova~ka EU EvropaAF 4 Avganistan Nerazvieni zemji Azija

BD 50 Banglade{ Nerazvieni zemji AzijaBF 854 Burkina Faso Nerazvieni zemji Afrika

BI 108 Burundi Nerazvieni zemji AfrikaBJ 204 Benin Nerazvieni zemji Afrika

BT 64 Butan Nerazvieni zemji AzijaCF 140 Centralna Afrikanska Republika Nerazvieni zemji Afrika

CG 178 Kongo Nerazvieni zemji AfrikaCI 384 Bregot na Slonovata Koska Nerazvieni zemji Afrika

CM 120 Kamerun Nerazvieni zemji AfrikaER 232 Eritreja Nerazvieni zemji Afrika

ET 230 Etiopija Nerazvieni zemji AfrikaGH 288 Gana Nerazvieni zemji Afrika

GM 270 Gambija Nerazvieni zemji AfrikaGN 324 Gvineja Nerazvieni zemji Afrika

GW 624 Gvineja Bisao Nerazvieni zemji AfrikaHT 332 Haiti Nerazvieni zemji Amerika

IN 356 Indija Nerazvieni zemji AzijaKE 404 Kenija Nerazvieni zemji Afrika

KG 417 Kirgistan Nerazvieni zemji AzijaKH 116 Kamboxa Nerazvieni zemji Azija

KM 174 Komorski Ostrovi Nerazvieni zemji AfrikaKP 408 Severna Koreja Nerazvieni zemji Azija

LA 418 Laos Nerazvieni zemji Azija

13

Alfa 2 kod

Alfa numeri~ki

kod



LR 430 Liberija Nerazvieni zemji Afrika

LS 426 Lesoto Nerazvieni zemji Afrika

MD 498 Moldavija Nerazvieni zemji Evropa

MG 450 Madagaskar Nerazvieni zemji Afrika

ML 466 Mali Nerazvieni zemji Afrika

MM 104 Majnmar (Burma) Nerazvieni zemji Azija

MN 496 Mongolija Nerazvieni zemji Azija

MR 478 Mavritanija Nerazvieni zemji Afrika

MW 454 Malavi Nerazvieni zemji Afrika

MZ 508 Mozambik Nerazvieni zemji Afrika

NE 562 Niger Nerazvieni zemji Afrika

NG 566 Nigerija Nerazvieni zemji Afrika

NI 558 Nikaragva Nerazvieni zemji Amerika

NP 524 Nepal Nerazvieni zemji Azija

PG 598 Papua i Nova Gvineja Nerazvieni zemji Avstralija i Okeanija

PK 586 Pakistan Nerazvieni zemji Azija

RW 646 Ruanda Nerazvieni zemji Afrika

SB 90 Solomonski Ostrovi Nerazvieni zemji Avstralija i Okeanija

SD 736 Sudan Nerazvieni zemji Afrika

SL 694 Siera Leone Nerazvieni zemji Afrika

SN 686 Senegal Nerazvieni zemji Afrika

SO 706 Somalija Nerazvieni zemji Afrika

ST 678 Sao Tome i Principi Nerazvieni zemji Afrika

TD 148 âd Nerazvieni zemji Afrika

TG 768 Togo Nerazvieni zemji Afrika

TJ 762 Taxikistan Nerazvieni zemji Azija

TP Timor - Lest Nerazvieni zemji Ostanati

TV 798 Tuvalu Nerazvieni zemji Avstralija i Okeanija

TZ 834 Tanzanija Nerazvieni zemji Afrika

UG 800 Uganda Nerazvieni zemji Afrika

UZ 860 Uzbekistan Nerazvieni zemji Azija

VN 704 Vietnam Nerazvieni zemji Azija

YE 886 NDR Jemen Nerazvieni zemji Azija

ZM 894 Zambija Nerazvieni zemji AfrikaZR 180 Kongo Nerazvieni zemji AfrikaZW 716 Zimbabve Nerazvieni zemji AfrikaNT NATO Ostanati nepoznatoPN 612 Pitkairn Ostanati Avstralija i OkeanijaTF 0 Francuska Ju`na Teritorija Ostanati AmerikaUN UN Ostanati DrugoAL 8 Albanija Zapaden Balkan EvropaBA 70 Bosna i Hercegovina Zapaden Balkan EvropaCS 890 Srbija i Crna Gora Zapaden Balkan EvropaHR 191 Hrvatska Zapaden Balkan EvropaMK 807 Makedonija Zapaden Balkan EvropaAG 28 Antigua i Barbuda Zemji vo razvoj AmerikaAI 660 Angvila Zemji vo razvoj AmerikaAM 51 Ermenija Zemji vo razvoj AzijaAO 24 Angola Zemji vo razvoj AfrikaAQ 10 Antartik Zemji vo razvoj Avstralija i Okeanija

14

Alfa 2 kod

Alfa numeri~ki

kod



AR 32 Argentina Zemji vo razvoj AmerikaAS 16 Amerikanska Samoa Zemji vo razvoj Avstralija i Okeanija

AX 0 Alandski Ostrovi Zemji vo razvoj OstanatiAZ 31 Azerbejxan Zemji vo razvoj Azija

BB 52 Barbados Zemji vo razvoj AmerikaBG 100 Bugarija Zemji vo razvoj Evropa

BO 68 Bolivija Zemji vo razvoj AmerikaBR 76 Brazil Zemji vo razvoj Amerika

BW 72 Bocvana Zemji vo razvoj AfrikaBY 112 Belorusija Zemji vo razvoj Evropa

BZ 84 Belize Zemji vo razvoj AmerikaCC 166 Kokosovi Ostrovi Zemji vo razvoj Avstralija i Okeanija

CL 152 île Zemji vo razvoj AmerikaCN 156 Kina Zemji vo razvoj Azija

CO 170 Kolumbija Zemji vo razvoj AmerikaCR 188 Kosta Rika Zemji vo razvoj AmerikaCU 192 Kuba Zemji vo razvoj AmerikaCV 132 Zelenortski Ostrovi (Kape Verde) Zemji vo razvoj AfrikaCX 162 Boì}ni Ostrovi Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaDJ 262 Xibuti Zemji vo razvoj AfrikaDM 212 Dominika Zemji vo razvoj AmerikaDO 214 Dominikanska Republika Zemji vo razvoj AmerikaDZ 12 Alìr Zemji vo razvoj AfrikaEC 218 Ekvador Zemji vo razvoj AmerikaEG 818 Egipet Zemji vo razvoj AfrikaEH 732 Zapadna Sahara Zemji vo razvoj AfrikaFJ 242 Fixi Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaFM 583 Federalni Dràvi (Mikronezija) Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaGA 266 Gabon Zemji vo razvoj AfrikaGD 308 Grenada Zemji vo razvoj AmerikaGE 268 Gruzija (Xorxija) Zemji vo razvoj AzijaGQ 226 Ekvatorijalna Gvineja Zemji vo razvoj Afrika

GS 0 Ju`na Xorxija i Ju`ni Ostrovi Sendvi~

Zemji vo razvoj Ostanati

GT 320 Gvatemala Zemji vo razvoj Amerika

GY 328 Gvajana Zemji vo razvoj Amerika

HM 0 Heardov Ostrov i Mekdonaldovi Ostrovi


HN 340 Honduras Zemji vo razvoj Amerika

ID 360 Indonezija Zemji vo razvoj AzijaIO 86 Britanska Teritorija na IO Zemji vo razvoj Afrika

IQ 368 Irak Zemji vo razvoj AzijaIR 364 Iran Zemji vo razvoj Azija

JF 260 Ju`na Francuska Teritorija Zemji vo razvoj AfrikaJM 388 Jamajka Zemji vo razvoj Amerika

JO 400 Jordan Zemji vo razvoj AzijaJT 396 Xonston Ostrov Zemji vo razvoj Azija

KI 296 Kiribati Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaKN 659 Sent Kristofer i Nevis Zemji vo razvoj Amerika

KZ 398 Kazahstan Zemji vo razvoj AzijaLB 422 Liban Zemji vo razvoj AzijaLC 662 Sveta Lu~ija Zemji vo razvoj Amerika

15

Alfa 2 kod

Alfa numeri~ki

kod



LK 144 [ri Lanka Zemji vo razvoj AzijaLY 434 Libija Zemji vo razvoj Afrika

MA 504 Maroko Zemji vo razvoj AfrikaMH 584 Mar{alski Ostrovi Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaMI 488 Midvejski Ostrovi Zemji vo razvoj AzijaMP 580 Severni Marijanini Ostrovi Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaMQ 474 Martinik Zemji vo razvoj AmerikaMU 480 Mauricius Zemji vo razvoj AfrikaMV 462 Maldivski Ostrovi Zemji vo razvoj AzijaMX 484 Meksiko Zemji vo razvoj AmerikaMY 458 Malezija Zemji vo razvoj AzijaNA 516 Namibija Zemji vo razvoj AfrikaNN 0 Zapadna Banka i Gaza Zemji vo razvoj OstanatiNR 520 Nauru Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaNU 570 Niue Zemji vo razvoj AzijaOM 512 Oman Zemji vo razvoj Azija

OP 849 Obedineti Dràvi na Pac. Ostrovi

Zemji vo razvoj Azija

PA 590 Panama Zemji vo razvoj AmerikaPE 604 Peru Zemji vo razvoj AmerikaPH 608 Filipini Zemji vo razvoj AzijaPM 666 Sent Pjer i Mikelan Zemji vo razvoj Amerika

PO 582 Pacifi~ki Ostrovi Zemji vo razvoj AzijaPS 0 Palestinsko podra~je Zemji vo razvoj Azija

PW 585 Palau Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaPY 600 Paragvaj Zemji vo razvoj Amerika

RE 638 Reunion Zemji vo razvoj AfrikaRO 642 Romanija Zemji vo razvoj Evropa

RU 643 Rusija Zemji vo razvoj EvropaSC 690 Sej{elski Ostrovi Zemji vo razvoj Afrika

SR 740 Surinam Zemji vo razvoj AmerikaSV 222 El Salvador Zemji vo razvoj Amerika

SY 760 Sirija Zemji vo razvoj AzijaSZ 748 Svazilend Zemji vo razvoj Afrika

TC 796 Turk i Kaikos Ostrovi Zemji vo razvoj AmerikaTH 764 Tajland Zemji vo razvoj Azija

TK 0 Tokelau Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaTM 795 Turkmenistan Zemji vo razvoj AzijaTN 788 Tunis Zemji vo razvoj AfrikaTO 776 Tonga Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaTR 792 Turcija Zemji vo razvoj EvropaTT 780 Trinidad i Tobago Zemji vo razvoj AmerikaUA 804 Ukraina Zemji vo razvoj Evropa

UM 0 Stranski Nadvore{ni Ostrovi na Zdruèni Dràvi


UY 858 Urugvaj Zemji vo razvoj AmerikaVC 670 Sent Vinsent Zemji vo razvoj AmerikaVE 862 Venecuela Zemji vo razvoj AmerikaVU 548 Vanuatu Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaWF 876 Volis i Fortuna Ostrovi Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaWS 882 Zapadna Samoa Zemji vo razvoj Avstralija i OkeanijaYT 0 Majota Zemji vo razvoj OstanatiZA 710 Ju`na Afrika Zemji vo razvoj Afrika

16

- OSTANATI KLASIFIKACII

Klasifikacija na stoki spored ekonomskata namena

Klasifikacijata na proizvodite spored ekonomskata namena se vr{i spred klasifikacionata{ema na Organizacijata na Obedinetite nacii, koja se primenuva vo sistemot na nacionalnite smetki.

1. Proizvodi za reprodukcija, vo koi se vklu~eni surovinite i poluproizvodite, pogonskitegoriva i gotovite proizvodi za reprodukcija;

2. Proizvodi za investicii, pogonski ma{ini, zemjodelski ma{ini, ma{ini i uredi za obrabotkana metal, ostanati ma{ini i uredi, elektri~ni motori i ostanati elektri~ni uredi, transportnisredstva i ostanata investiciona stoka;

3. Proizvodi za {iroka potro{uva~ka, hrana, pijalak, tutun, obleka i obuvki, mebel, tekstil(osven obleka), medicinski, farmacevtski i kozmeti~ki proizvodi i druga stoka za {irokapotro{uva~ka.

Pripadnosta kon odredena ekonomska namena se opredeluva spored principot na prete`nost.

Klasifikacija na proizvodite spored stepenot na obrabotkata

Spored stepenot na obrabotkata proizvodite se delat vo tri osnovni grupi:

1. Neobraboteni proizvodi;

2. Proizvodi od obi~na prerabotka;

3. Proizvodi od visoka prerabotka.

Vo prvata grupa spa|aat proizvodi koi se dobivaat neposredno od prirodata, pri {to e vloènsamo trud neophoden za nivno odvojuvawe od prirodata. Vo vtorata grupa spa|aat proizvodi {to soobrabotkata samo se podgotveni za natamo{na obrabotka, a vo tretata grupa spa|aat proizvodi {to seso visok stepen na prerabotka i sluàt za investiciona ili individualna potro{uva~ka.

Pripadnosta kon odreden stepen se opredeluva spored principot na prete`nost.

Pokraj navedenite klasifikacii i nomenklaturi vo Zavodot za statistika se primenuva iKlasifikacija spored golemite ekonomski kategorii (BEC)

REGISTRIRAWE NA ZEMJATA-PARTNER

Prikaùvaweto na stokovnata razmena po zemji ili grupacii na zemji, ovozmoùva analiza iprou~uvawe na trgovskite, ekonomskite i finansiskite odnosi me|u zemjite, a vo zavisnost odkriteriumot vrz osnova na koj se vr{i registrirawe na zemjite vo izvozot i uvozot.

Raznite potrebi na oddelni zemji i nivnite odnosi vo me|unarodnata trgovija pridonesuvaat,pri registrirawe na zemjite vo izvozot i uvozot, da se primenuvaat pove}e principi. Kako posledicana ova se javuvaat razliki vo podatocite za me|unarodnata stokovna razmena so oddelni zemji.

Postojat nekolku osnovni principi za registrirawe na zemjite, i toa:

1. stokoven princip;

2. princip na konsignacija;

3. trgovski princip;

4. finansiski princip.

Stokovniot princip e osnoven princip za registrirawe na zemjite vo statistikata nanadvore{nata trgovija. Negov osnoven kriterium e proizvodstvoto vo izvozot i potro{uva~kata vouvozot.

- Zemjata na proizvodstvo ili poteklo, kaj neprerabotenite proizvodi, e onaa zemja kade {to seodgleduvaat zemjodelskite kulturi i proizvodite na {umarstvoto, kako i onaa koja ima rudninao|ali{ta na soodvetni mineralni proizvodi. Kaj prerabotenite proizvodi toa e zemjata kade {tosurovinite pristignale, pretrpele zna~ajna prerabotka i dobile nova upotrebna vrednost. Prerabotkikako {to se sortirawe, klasirawe, pakuvawe i sl. ne se smetaat za prerabotki {to bitno vlijaat nasvojstvoto i upotrebnata vrednost na stokata, pa vo takov slu~aj kako zemja na poteklo se registrirazemjata vo koja se proizvedeni surovinite.

- Zemja na potro{uva~ka ili namena e onaa zemja vo koja navistina se tro{i uvezenata stoka,bilo vo finalna ili reprodukciona potro{uva~ka. Toa e zemjata na krajnata namena bez razlika dalistokata vo nea do{la direktno ili privremeno se skladira vo drugi zemji.

Ovoj princip pri registrirawe na zemjite vo nadvore{no-trgovskiot stokoven promet e naj{irokoprimenuvan princip vo me|unarodnite stokovni odnosi. No postojat i problemi pri negovata primena,

17

osobeno ako nadvore{no-trgovskiot promet ne se vr{i direktno so zemjite na proizvodstvo i zemjite napotro{uva~ka, tuku indirektno so posredstvo na treti zemji. Vo toj slu~aj ne moè so sigurnost da seutvrdi zemjata na proizvodstvo i zemjata na potro{uva~ka, zatoa {to e poznato samo mestoto napristignuvaweto, odnosno ispra}aweto. Osven toa, principot na proizvodstvo pretstavuva poseben problemkoga stokata se prerabotuva vo pove}e zemji, pa ne moè da se utvrdi vo koja zemja kolku e zgolemenavrednosta na stokata i ne moè da se utvrdi koja zemja da se zeme kako zemja na proizvodstvo. Poradinavedenite te{kotii vo primenata na ovoj princip doa|a do razliki vo statisti~kite podatoci me|u zemjite.

Principot na konsignacija ja beleì zemjata na ispra}awe, odnosno pristignuvawe na stokata.Ovoj princip ima prometen karakter i go sledi me|unarodnoto dvièwe na stokite.

Zemja na ispra}awe e zemjata vo koja stokata se izvezuva bez razlika dali taa e ili ne e krajniotpotro{uva~, a zemja na pristignuvawe e onaa zemja od koja stokata se uvezuva bez razlika dali vo neae proizvedena ili samo ja uvezla za da ja izveze.

Ovoj princip ovozmoùva najdobra me|unarodna sporedlivost na podatocite.

Trgovskiot princip na registracija na zemjata-partner vo me|unarodnata stokovna razmena,kako zemja-uvoznik ja smeta zemjata vo koja kupuva~ot ima sedi{te, a kako zemja-izvoznik se smetazemjata vo koja se nao|a sedi{teto na prodava~ot.

Finansiskiot princip ovozmoùva analiza na finansiskite transakcii so stranstvo, taka{to kaj uvozot se registrira zemjata na pla}awe, a kaj izvozot zemjata na naplata bez razlika kade eproizvedena stokata, kade }e se tro{i, kade se nao|a kupuva~ot odnosno prodava~ot ili od kade epristignata, odnosno kade }e pristigne stokata.

Vo statistikata na Republika Makedonija se primenuva stokovniot princip so slednivedefinicii:

- zemja na namena e onaa zemja kade {to stokata se tro{i ili natamu se prerabotuva;

- zemja na poteklo se smeta onaa zemja vo koja vrednosta na stokata e zgolemena najmalku za 51%.

Vo slu~aj koga ne e poznata zemjata na namena, kaj izvozot se zema zemjata vo koja stokata eispratena.

Kaj uvozot vo slednive slu~ai , namesto zemja na poteklo, kako zemja-partner se koristi zemjataod koja stokata e uvezena (pristignata):

- kaj stoki uvezeni po oblagoroduvawe;

- kaj vrateni stoki;

- kaj stoki za koi ne se znae zemjata na nivnoto poteklo (obi~no toa se umetni~ki dela iliantikviteti).

ISKA@UVAWE NA KOLIÊSTVATA NA STOKITE

Iskaùvaweto na koli~estvata vo izvozot i uvozot na stokite vo kilogrami i toni e osobeno va`nozatoa {to koli~estvoto e eden od pokazatelite na statistikata na nadvore{nata trgovija koj moè sekoga{to~no da se utvrdi i na koj ne vlijaat razni faktori kako {to e slu~ajot so vrednosta vrz koja vlijaatkursnite razliki, razli~nite principi na deklarirawe, procenuvaweto na vrednostite i sl.

Vo Me|unarodnata konvencija {to se odnesuva na ekonomskite statistiki2), navedeni se slednivepreporaki {to se odnesuvaat na edinica merka:

1. Edinicite merki vo koi se izrazuvaat koli~estvata na sekoj poedine~en proizvod (teìna,dolìna, povr{ina, zapremina i t. n.) moraat da bidat precizno definirani.

2. Dokolku koli~estvoto na stoka od bilo koj vid e izrazeno vo edinica merka koja ne e teìna,procenkata na prose~nata teìna na sekoja edinica ili pove}e edinici, mora da bide prikaàna vogodi{niot izve{taj.

3. Vo slu~ajot na teìnata, mora da se dade precizna definicija na poimite kako {to se bruto-teìna, neto-teìna i sl., vodej}i smetka za razli~noto zna~ewe na istiot izraz dokolku se primenuvana razli~ni klasi na stoki.

Statisti~kiot ured na OON gi prepora~uva slednive definicii za odreduvawe na teìnata na stokata:

1. Bruto-teìna - teìna na stokata zaedno so ambalaàta, no bez opremata za prenos;

2) Proceeding of the International Conference Relating to Economic Statistics, League of Nations, Geneve,November 26th to December 14th 1928, document c 163 m 64 1929 II, annx I, part I, par.IV.

18

2. Neto-teìna - teìna na stokata zaedno so ambalaàta koja pretstavuva sostaven del priisporakata na krajniot kupuva~ ili vo trgovijata na golemo.

3. Neto-neto -teìna - teìna na samata stoka bez ambalaà.

Osven iskaùvaweto vo teìnski edinici (toni i kilogrami), stokata se iskaùva i vospecifi~ni edinici merki. Za da se obezbedi ednoobrazno iskaùvawe na koli~estvata stoki voedinici merki, pri popolnuvaweto na carinskata dokumentacija, za sekoj tarifen stav se zapi{uvazadolìtelnata edinica merka, od Odlukata za rasporeduvawe na stokite spored formite na izvoz ina uvoz spored soodvetnata {ifra od Kodeksot na {ifri za edinici merki.

Propi{anite edinici merki se:

Prikaùvaweto na koli~estvata vo poedine~ni edinici merki ne se objavuva oficijalno zaradinedovolnata verodostojnost {to e posledica pred sé na grupiraweto na osnovnite proizvodi i nivnitedelovi vo ist tarifen stav, a nivnite edinici merki se razlikuvaat.

Edinici merki [ifra

BROJ

Par~e PCS

100 par~iwa CEN

1000 par~iwa MIL

Broj na parovi PRS

Broj na kelii NCL

DOL@INA

Metar MTR

Metar kvadraten MTK

Metar kuben MTQ

1000 metri kubni EAB

ZAFATNINA

Litar LTR

1000 litri MAL

Litar ~ist (100%) alkohol LPA

MASA

Gram GRM

Gram na fisilen izotop GFI

Kilogram KGM

Kilogram isu{ena neto-teìna KDW

Kilogram na azot (kg N) KNI

Kilogram na difosforpentoksid (kg P2O5) KPP

Kilogram na holin hlorid (kg C5H14CINO) KCC

Kilogram na kaliumhidroksid (kausti~na pota{a) (kg KOH) KOH

Kilogram na kaliumoksid (kg K2O2) KPO

Kilogram na materija koja e 90% suva KSD

Kilogram na metilamini (kg met.am) KMA

Kilogram na natriumhidroksid (kausti~na soda) (kg NaOH) KSH

Kilogram na uranium (kg U) KUR

Kilogram na vodorod peroksid (kg H2O2) KHY

Gros tonaà (1000 kg) CTN

Kapacitet na nosivost vo ton CCT

Karat (2h10-4 kg) CTM

OSTANATO

Megavat ~as (1000 kW/h) MWH

Teraxul (kalori~na vrednost) TJO

19

OPFA]AWE NA TRO[OCITE VO IZVOZOT I VO UVOZOT

Pravilnoto presmetuvawe na vrednosta na izvozot i uvozot e edno od osobeno va`nite pra{awana statistikata na nadvore{nata trgovija i toa kako za potrebite na sledewe na razvojot iutvrduvaweto na trgovskiot i platniot bilans, taka i za presmetuvawe na relativnite pokazateli nadinamikata i strukturata na nadvore{no-trgovskiot promet.

Vo bazata na podatoci vo statistikata se zemaat fakturnite vrednosti bazirani na cenite prisklu~uvaweto na dogovorite me|u kupuva~ite i prodava~ite. Vo zavisnost od dogovorite, fakturnitevrednosti se zgolemuvaat za tro{ocite za transport i osiguruvawe, manipulacii i drugi obvrski itro{ocite okolu isporakata ili priemot na stokata i delovniot rizik. Me|utoa statistikata mora dagi presmetuva vrednostite po edinstven paritet za sekoja nadvore{no-trgovska transakcija, zavrednostite da bidat sporedlivi i me|usebno i vremenski i za da pretstavuvaat odredeno merilo zasite analizi. Sporedlivosta na podatocite na me|unarodno nivo e mo{ne biten faktor vo edinstvenatapresmetka na vrednostite vo statistikata za nadvore{na trgovija. Zaradi ova u{te vo 1928 godinaLigata na narodite vo Me|unarodnata konvencija {to se odnesuva na ekonomskite statistiki, postavistandardi za odreduvawe na vrednostite na stokite. Tie standardi gi prezema i Ekonomsko-socijalniotsovet na OON, kako i pove}eto zemji vo svetot. Definicijata {to Sovetot ja prepora~al glasi:

- Za potrebite na statistikata treba da se koristi vrednosta na granica (na kopno ili more vozavisnost od slu~ajot), a ova zna~i deka vo slu~aj na uvoz toa e vrednosta na mestoto na isporakataplus transportnite tro{oci i osiguruvaweto od toa mesto do granicata na zemjata na uvozot, a voslu~aj na izvoz toa e vrednosta franko na granicata na zemjata na izvozot.

Vo slu~aj na uvoz, uvoznite dava~ki, doma{nite taksi i sli~nite tro{oci propi{ani vo zemjatana uvozot treba da se isklu~at od vrednosta na stokata. Vo slu~aj na izvoz, izvoznite dava~ki,doma{nite taksi i sl. tro{oci treba da se isklu~at od vrednosta vo onaa merka vo koja tie ostanuvaatoptovaruvawe na izvezenata stoka.

STATISTI^KA VREDNOST

Vo nadvore{no-trgovskata statistika na Republika Makedonija vrednosta na izvezenata iuvezenata stoka se presmetuva vrz osnova na paritetot franko makedonska granica, odnosno izvozotse presmetuva vrz baza na f.o.b. paritet, a uvozot vrz baza na c.i.f. paritet.

Toa zna~i deka ako pri izvozot e dogovoreno isporakata na stokite da se vr{i vo stranstvo,fakturnata vrednost se namaluva za tro{ocite na prevozot, osiguruvaweto i ispra}aweto na stokiteod makedonskata granica do mestoto na isporakata vo stranstvo. Ako e dogovoreno isporakata na stokiteda se vr{i vo Republika Makedonija, fakturnata vrednost se zgolemuva za tro{ocite na prevozot,osiguruvaweto i ispra}aweto na stokite od mestoto na isporakata vo Republika Makedonija domakedonska granica. Ako se izvezuvaat stoki od oblagoroduvawe, vgraduvawe ili popravka, vostatisti~kata vrednost se vklu~uva vkupnata vrednost na privremeno uvezenite stoki, vrednosta nauslugite, vrednosta na vgradeniot doma{en materijal, kako i tro{ocite za ispra}awe odprerabotuva~ot do makedonskata granica, ako tie ne se presmetani vo cenata na uslugite.

Pri uvozot, ako e dogovoreno isporakata na stokite da se vr{i vo stranstvo, fakturnata vrednostse zgolemuva za tro{ocite na prevozot, osiguruvaweto i prenosot na stokite od mestoto na isporakado makedonskata granica. Ako e dogovoreno isporakata na stokite da se vr{i vo Republika Makedonija,fakturnata vrednost se namaluva za tro{ocite na prevoz, osiguruvaweto i prenosot na stokite odmakedonskata granica do mestoto na isporaka vo Republika Makedonija, osven vo vozdu{niot soobra}aj.Ako se uvezuvaat stoki od oblagoroduvawe, vgraduvawe ili popravka, vo statisti~kata vrednost sevklu~uva vkupnata vrednost na privremeno izvezenite stoki, vrednosta na uslugite, vrednosta navgradeniot stranski materijal, kako i tro{ocite na ispra}awe od prerabotuva~ot do makedonskatagranica, ako tie ne se presmetani vo cenata na uslugite. Uvoznite dava~ki i doma{nite taksi ne sevklu~uvaat vo statisti~kata vrednost.

Statisti~ka vrednost e vrednosta na stokata izrazena vo denari spored paritet "ispora~ano namakedonska granica". Fakturnata cena na stokata se presmetuva vo denari spored tekovnata dnevnakursna lista na NBRM. Kako tekoven dneven kurs se koristi kursot {to vaì na denot na priemot naobrazecot za edinstveniot carinski dokument za stokite {to se izvezuvaat, odnosno uvezuvaat.

Statisti~kata vrednost vo originalnata valuta po tekoven dneven kurs se dobiva taka {tostatisti~kata denarska vrednost na originalnata valuta presmetana po tekovnite dnevni kursevi sedeli so denarskata vrednost na soodvetnata valuta od dnevnata kursna lista.

20

GLAVA III

ORGANIZACIJA NA ISTRA@UVAWETO

Carinskata uprava na Republika Makedonija, preku carinarnicite i carinskite ispostavi gisobira i kontrolira site obele`ja od carinskiot dokument. Kontrolata se sproveduva avtomatski soprimena na softverot ASYCUDA. Ovoj softver vr{i logi~ka i matemati~ka kontrola na vnesenitepodatoci. Taka iskontroliranite podatoci za stokovnata razmena so stranstvo, smesteni na magnetenmedium, se dostavuvaat do Dràvniot zavod za statistika na Republika Makedonija, najdocna do 20 votekovniot mesec za prethodniot mesec. Dokolku ova e ispolneto DZS statisti~ki gi obrabotuva idopolnitelno (vizuelno) gi kontrolira podatocite i e dolèn do krajot na tekovniot mesec (ilinajdocna za 40 dena od zavr{uvaweto na mesecot), da gi prezentira podatocite za prethodniot mesecvo statisti~ko soop{tenie.

Carinskata uprava objavuva Pravilnik za na~inot na popolnuvawe na carinskata deklaracija ikodeks na {ifri koi se upotrebuvaat vo carinskite postapki. Vo prodolènie e dadena sodrìna naovoj Pravilnik.

UPOTREBA I NAÎN NA POPOLNUVAWE NA RUBRIKITE VO EDINSTVENIOT CARINSKIDOKUMENT

I. Upotreba na setovi na ECD

(1) ECD i dopolnitelniot ECD-BIS se sostaveni od osum listovi, odnosno od pet listovi zadvonamenskiot komplet. Nivnata namena e:

- list so reden broj 1 i crvena polna linija po desniot rab - za pojdovniot carinski organ ilicarinski organ na izvozno carinewe;

- list so reden broj 2 i zelena polna linija po desniot rab - za obrabotka na podatocite zaispra}awe/izvoz;

- list so reden broj 3 i ̀ olta polna linija po desniot rab - za ispra}a~ot/izvoznikot na stokata;

- list so reden broj 4 i sina isprekinata linija po desniot rab - za odredi{niot carinski organ;

- list so reden broj 5 i sina polna linija po desniot rab - za potvrduvawe na priem na stokata napojdovniot carinski organ;

- list so reden broj 6 i crvena isprekinata linija po desniot rab - za carinski organ na uvoznocarinewe;

- list so reden broj 7 i zelena isprekinata linija po desniot rab - za obrabotka na podatociteza uvozot;

- list so reden broj 8 i ̀ olta isprekinata linija po desniot rab - za prima~ot/uvoznikot na stokata;

(2) Sekoj list na dvonamenskiot komplet na ECD moè da se upotrebuva alternativno.Neupotrebeniot broj na listot mora da se precrta.

(3) Ako stokata se deklarira vo izvozna postapka, izvoz za oblagoroduvawe ili povtoren izvoz,se upotrebuva set na ECD, koj se sostoi od listovite 1, 2 i 3.

(4) Ako stokata se deklarira vo tranzitna postapka, se upotrebuva set na ECD, koj se sostoi odlistovite 1, 4 i 5.

Listovite broj 4 i 5 sluàt za carinski nadzor na stokata. Prevoznikot e dolèn listovitebroj 4 i 5 da gi predade na odredi{niot carinski organ. Odredi{niot carinski organ so listot broj 5go potvrduva izlezot na stokata od carinskoto podra~je ili priemot na stokata kaj pojdovniot carinskiorgan.

(5) Setot na ECD koj se upotrebuva za pu{tawe na stokata vo sloboden promet, stavawe vo postapkana carinsko skladirawe, uvoz za oblagoroduvawe, prerabotka pod carinska kontrola, privremen uvozi za vnesuvawe na stoka vo slobodni zoni i slobodni skladovi, se sostoi od listovite 6, 7 i 8.

(6) Za istovremeno deklarirawe na stokata vo izvozna i tranzitna postapka (zaedni~ka izvozno-tranzitna postapka) se upotrebuva set na ECD koj se sostoi od listovite 1, 2, 3, 4 i 5. Ako za izvr{uvawena tranzitnata postapka se upotrebuva TIR Karnet, za izvozot na stokata se priloùva ECD vosoglasnost so stav (3) od ovoj prilog.

(7) Deklarantot moè da upotrebi dopolnitelen list na ECD bez numeri~ka oznaka sozadolìtelno dijagonalno ispi{an tekst "DOPOLNITELEN LIST".

21

II. Popolnuvawe na rubrikite vo ECD

(1) Rubrikite na ECD i dopolnitelniot ECD se popolnuvaat so ma{ina za pi{uvawe ili pe~atar.Zaradi pravilno popolnuvawe so ma{ina za pi{uvawe ili pe~atar, obrazecot na ECD treba da bidepostaven na takov na~in {to prvata bukva od podatocite {to treba da se vnesat vo rubrika 2 }e bideot~ukana vo gorniot lev agol na istata rubrika.

(2) Obrazecot ECD ne smee da sodrì bri{ani podatoci ili dopi{uvawa.

(3) Koga rubrikata ne se popolnuva, se ostava prazna.

(4) Rubrikite ozna~eni so broj se popolnuvaat od strana na deklarantot, kako {to e propi{anoza izbranata carinska postapka.

(5) Rubrikite ozna~eni so golemi bukvi gi popolnuva carinskiot organ ili drug ovlasten organvo soglasnost so odredbite na del II.3 od ovoj prilog.

(6) Rubrikite koi se popolnuvaat za sekoja postapka se navedeni vo tabelata koja sledi, bezogled dali se primenuvaat poednostaveni postapki. Specifi~nite odredbi koi se odnesuvaat na sekojarubrika kako {to e navedeno vo del II.1, II.2 i II.3 od ovoj prilog se primenuvaat bez ogled na ona {to edefinirano vo tabelata.

A B V G D \ E @ Z

1(1) A A A A A A A A1(2) A A A A A A A A1(3) A

2 A A A A A A A A A2(Br) A[1] A[1] A[1] A[1] A[1]

3 A A A A A A A A A4 A[11]5 A A A A A A A A A6 A A A A A A A A A7 A A A A A A A A A8 A A A A A A A A A

8(Br) A[1] A[1] A[1] A[1] A[1]11 A A A A A A12 A A A A A A A14 A A A A A A A A

14(Br) A A A A A A A A15 A A A A

15a A A A A16 A A A17 A A A A A

17a A A A A A18 (Identitet) A[2] A[2] A[2] A[2] A[2] A[2] A[2] A[2] A[2]18 (Zemja) A[2] A[2] A[2] A[2] A[2] A[2] A[2] A[2] A[2]

19 A A A A A A A A A20 A A A A A A A

21 (Identitet) A[3] A[3] A[3] A[3] A[3] A[3] A[3]21 (Zemja) A[3] A[3] A[3] A[3] A[3] A[3] A[3]22 (Valuta) A A A A A A A A22 (Iznos) A A A A A A A A

23 A A A A A A A24 A A A A A A25 A A A A A A26 A[4] A[4] A[4] A[4] A[5] A[5]29 A A A A A A A A30 A[14] A[14] A[14] A[14] A[14] A[14] A[14] A31 A A A A A A A A A32 A A A A A A A A A

33(1) A A A [6] A A [7] A A A33(2) A A A [6] A A A A33(3) A A A [6] A A A A33(4) A33(5) A

Broj na rubrika

22

A B V G D \ E @ ZBroj na rubrika

Naslov na kolona[ifra koja se koristi za rubrika 37,

prva podrubrika

A: Izvoz/Ispra}awe 10, 11, 23

B: Povtoren izvoz po carinska postapka so ekonomski efekt razli~na od postapka na carinsko skladirawe (uvoz za oblagoroduvawe, privremen uvoz, prerabotka pod carinska kontrola)

31

V: Povtoren izvoz po carinsko skladirawe 31

G: Izvoz za oblagoroduvawe 21

D: Tranzit

\: Pu{tawe na stoka vo sloboden promet 40, 41, 47, 48, 61

E: Stavawe vo carinska postapka so ekonomski efekt razli~na od izvoz za oblagoroduvawe i postapka na carinsko skladirawe (uvoz za oblagoroduvawe (sistem na odloèno pla}awe), privremen uvoz, prerabotka pod carinska kontrola)

51, 53, 56, 91

@: Skladirawe vo carinski skladovi od tip A, B, C, E i F3) 71, 78

Z: Skladirawe vo carinski sklad od tip D4)5) 71, 78

3) Kolona J isto taka go pokriva vnesuvaweto na stokata vo slobodni zoni4) Ova kolona isto taka se odnesuva za slu~ai navedeni vo ^len 334 stav (3) od Uredbata5) Kolona K isto taka go pokriva vnesuvaweto na stokata vo slobodni zoni

Legenda

34a A A A35 A A A A A A A A A36 A A

37(1) A A A A A A A A37(2) A A A A A A A A

38 A A A A A A A A39 A[9] A[9]40 A A A A A A A A A41 A A A A A A A42 A A A A A A A A43 A A A44 A A A A A A A A A45 A A A46 A A A A A A A

47(Vid) A[12] A[12] A[12] A[12] A [8] A [8] A47 (Osnova) A[12] A[12] A[12] A[12] A [8] A [8] A47(Stapka) A[12] A[12] A[12] A[12] A [8] A [8] 47(Iznos) A[12] A[12] A[12] A[12] A [8] A [8] 47(Vkupno) A[12] A[12] A[12] A[12] A [8] A [8]47(NP) A[12] A[12] A[12] A[12] A [8] A [8]

48 A[13] A[13] A[13] A[13] A[13] A[13]49 A [10] A [10] A [10] A [10] A [10] A [10] A50 A52 A53 A54 A A A A A A A A55 A56 A

23

Simbol upotreben vo poliwata na tabelata

Ako vo poliwata na tabelata e zapi{an simbolot "A" toa zna~i deka taa rubrika (ili del odrubrikata) se popolnuva. Vo sprotivno, ako vo poliwata vo tabelata ne e zapi{an simbolot "A" (poletoe prazno) toa zna~i deka taa rubrika (ili del od rubrikata) ne se popolnuva.

Rubrikite koi ne se navedeni vo tabelata ne se popolnuvaat.

Zabele{ki

[1] Ovoj broj ne se popolnuva koga ispra}a~ot/prima~ot nema sedi{te vo Republika Makedonijaili koga e fizi~ko lice.

[2] Ne se koristi vo slu~aj na po{tenska pratka ili za prevoz so posebni vidovi na transport(cevovod ili elektri~ni vodovi).

[3] Ne se koristi vo slu~aj na po{tenska pratka ili za prevoz so posebni vidovi na transport(cevovod ili elektri~ni vodovi) ili èleznica.

[4] Ovaa rubrika ne se popolnuva koga izvoznite carinski formalnosti se sproveduvaat vograni~na izlezna carinska ispostava.

[5] Ovaa rubrika ne se popolnuva koga uvoznite carinski formalnosti se sproveduvaat vo grani~navlezna carinska ispostava.

[6] Zadolìtelno vo slu~aj na povtoren izvoz posle postapka na carinsko skladirawe vo skladod tip D.

[7] Ovaa podrubrika mora da bide popolneta koga:

- deklaracijata za tranzit e izgotvena od istoto lice vo istoto vreme so carinska deklaracijavo koja e zapi{ana tarifna oznaka za stokata, ili koga deklaracijata za tranzit sleduva posle carinskadeklaracija vo koja e zapi{ana tarifna oznaka za stokata,

- koga tranzitnata deklaracija opfa}a stoka od listata vo Prilog 28 na Uredbata,

- koga so posebni propisi poinaku ne e propi{ano.

[8] Ovie podatoci ne se zapi{uvaat za stoka koja e oslobodena od uvozni dava~ki.

[9] Koga kvotata ja raspredeluva carinskiot organ, ovie podatoci gi zapi{uva carinskiot organ..

[10] Ovaa rubrika se popolnuva koga deklaracijata za stavawe na stoka vo carinska postapka sekoristi za razdolùvawe na carinska postapka na skladirawe vo sklad od tip "D".

[11] Ovaa rubrika se popolnuva dokolku kon deklaracijata se priloèni tovarnici ili listi nastoka potvrdeni od strana na carinskiot organ.

[12] Ovaa rubrika se popolnuva dokolku pri carineweto se pla}aat dava~ki (vklu~uva i odloènopla}awe na dava~kite).

[13] Ovaa rubrika se popolnuva pri odloèno pla}awe na dava~kite.

[14] Ovaa rubrika se popolnuva koga stokata vo prethodnata postapka bila skladirana vo carinskisklad od tipot "A", "B", "C", "E" ili "F".

II.1. Popolnuvawe na rubrikite vo ECD za izvoz, povtoren izvoz, izvoz za oblagoroduvawei tranzit na stoka

RUBRIKA 1 - DEKLARACIJA

Ovaa rubrika e podelena na tri podrubriki i se popolnuva na sledniov na~in:

- prvata podrubrika: se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri.

- vtorata podrubrika: se zapi{uva prvata brojka od {ifrata navedena vo prvata podrubrika narubrika 37.

- tretata podrubrika: se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri. Ovaa podrubrika se popolnuvai vo zaedni~ka izvozno-tranzitna postapka.

24

RUBRIKA 2 - ISPRA]A^/IZVOZNIK

Vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv i adresa na ispra}a~ot/izvoznikot. Vo desniot goren agolposle oznakata "Br."se zapi{uva negoviot dano~niot broj, ako ispra}a~ot e so sedi{te na carinskotopodra~je na Republika Makedonija.

Ispra}a~/izvoznik e lice za ~ija smetka se izgotvuva deklaracijata i koj vo momentot naprifa}awe na deklaracijata e sopstvenik na stokata ili ima pravo da raspolaga so stokata.

Ako so izvozot na stokata zapo~nuva ili zavr{uva postapka so ekonomski efekt, se zapi{uvanaziv i adresa na imatelot na odobrenie. Vo desniot goren agol posle oznakata "Br."se zapi{uvanegoviot dano~niot broj.

Ako ispra}a~/izvoznik e fizi~ko lice-rezident (lice so ìveali{te ili odobren prestoj) naRepublika Makedonija, desniot goren agol posle oznakata "Br." ne se popolnuva, a vo ostanatite redovise zapi{uva:

- prv red: edinstven mati~en broj na gra|aninot.

- vtor red: ne se popolnuva.

- tret i ~etvrt red: ime i prezime i adresa na gra|aninot.

Ako ispra}a~/izvoznik e fizi~ko koj ne e rezident na Republika Makedonija, desniot goren agolposle oznakata "Br." ne se popolnuva, a vo ostanatite redovi se zapi{uva:

- prv red: ne se popolnuva.

- vtor red: brojot na negovata patna isprava.


Vo slu~aj na zbirna pratka od pove}e ispra}a~i/izvoznici, vo ovaa rubrika se zapi{uva"RAZLI^NI", a kon deklaracijata se priloùva lista na ispra}a~i/izvoznici.

RUBRIKA 3 - OBRASCI

Ovaa rubrika e podelena na dve podrubriki vo koi se zapi{uvaat podatoci za redosledniot brojna obrazecot ECD ili dopolnitelniot obrazec ECD-BIS vo odnos na vkupniot broj na obrasci.

Vo prvata podrubrika, so dolìna od dve mesta, se zapi{uva redosledniot broj na obrazecot.

Vo vtorata podrubrika, so dolìna od dve mesta, se zapi{uva vkupen broj na obrasci, koi jaso~inuvaat deklaracijata.

Na primer, eden obrazec ECD so 5 naimenuvawa treba da sodrì eden obrazec ECD i dva obrasciECD-BIS. Na prviot obrazec, t.e. na ECD se zapi{uva "1" vo prvata podrubrika i "3" vo vtoratapodrubrika. Na vtoriot obrazec, t.e. na prviot obrazec ECD-BIS, se zapi{uva "2" i "3" soodvetno, i,na kraj, na tretiot obrazec, t.e. vtoriot obrazec ECD-BIS, se zapi{uva "3" i "3" soodvetno.

Ako kon obrazecot ECD ne se priloùva dopolnitelen obrazec ECD-BIS, ovaa rubrika ne sepopolnuva.

RUBRIKA 4 - TOVARNICI

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vkupen broj na priloèni tovarnici, dokolku se priloèni, ilivkupniot broj na listi za opis na stokata potvrdeni od strana na carinskiot organ.

RUBRIKA 5 - NAIMENUVAWA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vkupniot broj na naimenuvawa, koi gi deklarira deklarantot soobrazecot ECD i so dopolnitelniot obrazec ECD-BIS (ili so tovarnicite ili so listite za opis nastokata). Brojot na naimenuvawa mora da odgovara so brojot na popolnetite rubriki za "OPIS NASTOKATA".

RUBRIKA 6 - BROJ NA KOLETI

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vkupniot broj na koleti koi ja so~inuvaat predmetnata pratka.

Ako stokata e vo rasturliva sostojba, vo ovaa rubrika se zapi{uva "1".

RUBRIKA 7 - REFERENTEN BROJ

Vo ovaa rubrika se zapi{uva redniot broj, sostaven samo od numeri~ki oznaki, na deklarantot/zastapnikot.

25

RUBRIKA 8 - PRIMA^

Vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv/ime i adresa na firmata ili liceto, na koi stokata sedostavuva i za koi e nameneta. Vo slu~aj na tranzitna postapka, vo desniot goren agol posle oznakata"Br."se zapi{uva dano~niot broj na prima~ot ako e so sedi{te na carinskoto podra~je na RepublikaMakedonija.

Ako prima~ e fizi~ko lice-rezident (lice so ìveali{te ili odobren prestoj) na RepublikaMakedonija, desniot goren agol posle oznakata "Br." ne se popolnuva, a vo ostanatite redovi se zapi{uva:




Ako prima~ e fizi~ko koj ne e rezident na Republika Makedonija, desniot goren agol posleoznakata "Br." ne se popolnuva, a vo ostanatite redovi se zapi{uva:




Vo slu~aj na zbirna pratka za pove}e prima~i, vo ovaa rubrika se zapi{uva "RAZLI^NI", a kondeklaracijata se priloùva lista na prima~i.

RUBRIKA 9 - FINANSISKO ODGOVORNO LICE

Ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovaa rubrika ne se popolnuva.

RUBRIKA 10 - ZEMJA NA PRV PRIEM


RUBRIKA 11 - ZEMJA SO KOJA SE TRGUVA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifrata na zemjata od kodeksot na {ifri vo koja e sedi{teto nastranskata firma zapi{ana vo rubrika 8.

RUBRIKA 12 - POEDINOSTI ZA VREDNOSTA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vkupnata vrednost na tro{ocite (prevoz, osiguruvawe, ambalaà idrugi tro{oci), izrazena vo denari presmetana po kursot koj e zapi{an vo rubrika 23. Ovaa vrednostja zgolemuva ili namaluva vrednosta na stokite vo rubrika 46, vo zavisnost od uslovot na isporaka(paritet) naveden vo rubrikata 20 od obrazecot ECD.

Ako tro{ocite ja namaluvaat statisti~kata vrednost pred iznosot na vrednosta se zapi{uva znakot "-".

Ako pogore navedenite tro{oci ne postojat, vo ovaa rubrika se zapi{uva "0"(nula).

RUBRIKA 13 - ZZP (ZAEDNI^KA ZEMJODELSKA POLITIKA)


RUBRIKA 14 - DEKLARANT/ZASTAPNIK

Vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv i adresa na deklarantot ili zastapnikot. Vo desniot gorenagol posle oznakata "Br."se zapi{uva negoviot dano~niot broj.

Vo slu~aj koga nema zastapuvawe ovaa rubrika e identi~na so rubrika 2.

Vo slu~aj na zastapuvawe, bez ogled na vidot na zastapuvawe, vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv iadresa na zastapnikot, a vo desniot goren agol posle oznakata "Br."se zapi{uva negoviot dano~niot broj.

Za da se odredi deklarantot ili statusot na zastapnikot, se zapi{uva soodvetnata {ifra odkodeksot na {ifri.

RUBRIKA 15 - ZEMJA NA POA\AWE/IZVOZ

Vo ovaa rubrika se zapi{uva nazivot na zemjata od kade stokata e izvezena, odnosno nazivot nazemjata od kade stokata bila ispratena.

Za stoka, koja pristignala od stranstvo i na carinskoto podra~je ne e pu{tena vo sloboden promet,

26

odnosno vo carinskoto podra~je samo tranzitirala ili bila skladirana, vo ovaa rubrika ne se zapi{uva"Makedonija", odnosno se zapi{uva nazivot na zemjata od kade stokata prethodno bila ispratena/izvezena za Makedonija.

RUBRIKA 15a i 15b - [IFRA NA ZEMJA NA POA\AWE/ IZVOZ

Vo rubrikata 15a se zapi{uva {ifrata na zemjata od rubrika 15, od kodeksot na {ifri.

Ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, rubrikata 15b ne se popolnuva.

RUBRIKA 16 - ZEMJA NA POTEKLO


RUBRIKA 17 - ZEMJA NA NAMENA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva ime na zemjata kade stokata se ispra}a (zemja vo koja stokata }e sekoristi, obrabotuva ili prerabotuva).

RUBRIKA 17a i 17b - [IFRA NA ZEMJA NA NAMENA

Vo rubrikata 17a se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri za zemjata {to e navedena vorubrika 17.

Ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, rubrikata 17b ne se popolnuva.

RUBRIKA 18 - IDENTITET I ZEMJA NA TRANSPORTNOTO SREDSTVO PRI POA\AWE

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaat podatoci za identitetot na transportnoto sredstvo vo koe stokatae direktno natovarena vo momentot na izvoznite ili tranzitnite formalnosti, posle koi se zapi{uva{ifrata na zemjata na transportnoto sredstvo (ili na voziloto koe {to gi vle~e drugite ako postojatnekolku sredstva za transport) od kodeksot na {ifri. Ako vleka~ot i prikolkata imaat razli~niregistarski broevi, se zapi{uvaat i dvata registarski broja, a za {ifra na zemja na transportnosredstvo se naveduva {ifrata na zemjata na vleka~ot.

Vo zavisnost od vidot na transportot, vo tabelata koja sledi se dadeni podatoci za identitetotkoi treba da bidat zapi{ani:

Za pratki vo po{tenskiot promet, kako i pri pratki koi se transportiraat so posebni vidovi natransport (cevovod ili elektri~ni vodovi), ovaa rubrika ne se popolnuva.

RUBRIKA 19 - KONT. (KONTEJNER)

Vo ovaa rubrika se zapi{uva soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri vo zavisnost odsituacijata koja {to se predviduva koga }e se preminuva granicata, vrz osnova na informacijata koja{to e raspoloìva vo vremeto na zavr{uvawe na izvoznite formalnosti.

RUBRIKA 20 - USLOVI NA ISPORAKA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri vo zavisnost od usloviteod komercijalniot dogovor i toa:

- vo prvata podrubrika, so dolìna od tri mesta, se zapi{uva {ifra po INKOTERMS od kodeksotna {ifri.

Vid na transport Metod na identifikacija

Ezerski transport Ime na plovilo

Vozdu{en transportBroj i datum na letot (vo slu~aj da nema broj na let, se zapi{uva registarskiot broj na vozduhoplovot)

Paten transport Registarskiot broj na voziloto

@elezni~ki transport Broj na vagonot

27

- vo vtorata podrubrika se zapi{uva imeto na mestoto na koj se odnesuva uslovot na isporaka(paritetot).

- vo tretata podrubrika, so dolìna od edno mesto, se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri,koja go opredeluva navedenoto mesto od vtorata podrubrika dali se nao|a vnatre ili nadvor odcarinskoto podra~je ili na granica.

RUBRIKA 21 - IDENTITET I ZEMJA NA AKTIVNOTO TRANSPORTNOTO SREDSTVO [TO JAMINUVA GRANICATA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri za zemjata na aktivnoto (vle~noto)transportnoto sredstvo so koe stokata ja minuva granicata vo momentot na zavr{uvawe naformalnostite.

Vo slu~aj na kombiniran transport ili koga se koristat razli~ni transportni sredstva, aktivnototransportno sredstvo e ona {to ja vle~i celata kombinacija. Vo slu~aj na vleka~ i prikolka, aktivnotransportno sredstvo e vleka~ot.



RUBRIKA 22 - VALUTA I VKUPEN IZNOS NA FAKTURATA

Vo prvata podrubrika se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri na valuti vo koja se iskaùvavrednosta na stokata.

Vo vtorata podrubrika se zapi{uva vkupnata fakturna cena na stokata, iskaàna vo valuta odprvata podrubrika na ovaa rubrika, zaokruèna na dve decimalni mesta. Vkupnata fakturna cena nastokata e zbir na iznosite od rubrikite 42 vo site naimenuvawa.

Ako cenata na stokata e iskaàna vo pove}e valuti, za sekoj vid na valuta treba da se podneseposeben set na ECD.

RUBRIKA 23 - KURS NA VALUTA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva kursot pome|u valutata od fakturata i makedonskiot denar, koj seupotrebuva za presmetka na dava~kite na denot na podnesuvawe na ECD. Pri upotreba na poednostavenipostapki, soglasno ~len 88 od Zakonot, pri dopolnitelnata deklaracija se zapi{uva kursot koj bilupotreben na denot na prifa}awe na nepotpolnata (poednostavenata) deklaracija.

RUBRIKA 24 - PRIRODA NA TRANSAKCIJATA


- prva podrubrika: se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri (kolona A).

- vtora podrubrika: se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri (kolona B).

- treta podrubrika: ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovaa podrubrika ne sepopolnuva.






28

RUBRIKA 25 - VID NA TRANSPORT NA GRANICA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri za vidot na predvidenoto aktivnoto(vle~noto) transportno sredstvo so koe stokata }e izleze od carinskoto podra~je na RepublikaMakedonija.

RUBRIKA 26 - VID NA VNATRE[EN TRANSPORT

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri za vidot na aktivnoto (vle~noto)transportno sredstvo vo momentot na poa|awe.

RUBRIKA 27 - MESTO NA UTOVAR


RUBRIKA 28 - FINANSISKI I BANKARSKI PODATOCI


RUBRIKA 29 - IZLEZEN CARINSKI ORGAN

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaa soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri na carinskata ispostavakade stokata }e go napu{ti carinskoto podra~je na Republika Makedonija.

RUBRIKA 30 - STOKATA E SMESTENA

Ovaa rubrika se popolnuva koga stokata vo prethodnata postapka bila skladirana vo carinskisklad od tipot "A", "B", "C", "E" ili "F". Vo ovoj slu~aj, vo rubrikata se zapi{uva {ifrata na skladotnaveden vo odobrenieto za otvorawe na carinski sklad.

RUBRIKA 31 - KOLETI I OPIS NA STOKATA; OZNAKI I BROEVI; BROJ NA KONTEJNER;BROJ I VID

Ovaa rubrika se sostoi od osum reda i se popolnuva na sledniov na~in:

prv red:

Ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovoj red ne se popolnuva

vtor red:

Ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovoj red ne se popolnuva

tret red:

Ovoj red se sostoi od tri dela i se popolnuva na sledniov na~in:

prv del (broj na koleti):

- vo ovoj del se zapi{uva vkupniot broj na koleti. Vo slu~aj na stoka nespakuvana vo koleti, sezapi{uva brojot na takvata stoka opfatena so deklaracijata zaedno so podatoci potrebni za nejzinoidentifikuvawe.

vtor del ({ifra za vid na koleti):

- vo ovoj del se zapi{uva {ifrata za vidot na koletite od kodeksot na {ifri.

tret del (vid na koleti):

- vo ovoj del se zapi{uva vidot na koletite

~etvrti i petti red (identifikacionen broj na kontejneri):

- ako vo rubrikata 19 e zapi{an brojot "1", se zapi{uva identifikacioniot broj na kontejnerot.Vkupno moè da se zapi{at ~etiri identifikacioni broevi na kontejneri

{esti i ostanati redovi (opis na stokata):

- vo ovoj i vo ostanatite redovi se zapi{uva voobi~aeniot trgovski naziv na stokata so sitepotrebni podatoci koi ovozmoùvaat identifikacija na stokata.

Ako vo ECD se popolnuva rubrika 33 (tarifna oznaka), opisot na stokata mora da obezbedinedvosmisleno rasporeduvawe spored Carinskata tarifa i pravilna primena na site drugi propisipovrzani so vidot na stokata za izbranata carinska postapka.

Ako ECD se upotrebuva za tranzitna postapka, opisot na stokata treba da bide naveden dovolnoprecizno, od koj proizleguva jasna identifikacija na koli~inata i vidot na stokata, zaradiobezbeduvawe na presmetkata na carinskiot dolg koj bi moèl da nastane.

29

Ako vo tranzitnata postapka se upotrebuva tovarnica od ~len 231 od Uredbata ili listi za opisna stokata, vo {estiot red se zapi{uva op{t opis na stokata so povikuvawe na tovarnicata ili listiteza opis na stokata. Vo tovarnicata ili vo listite za opis na stokata, opisot na stokata treba da bidenaveden dovolno precizno, od koj proizleguva jasna identifikacija na koli~inata i vidot na stokata,zaradi obezbeduvawe na presmetkata na carinskiot dolg koj bi moèl da nastane.

Po isklu~ok, {estiot i ostanatite redovi se popolnuvaat na sledniov na~in:

- ako vo stranstvo se ispra}a stoka za besplatna raspredelba odnosno potro{uva~ka na saemiizlo`bi i drugi priredbi, ili ako pravno lice koe izveduva raboti vo stranstvo izvezuva na svoigradili{ta potro{en materijal bez naplata na protivvrednosta, se zapi{uva zaedni~ko naimenuvawe"Potro{en materijal".

- ako se carini doma{na stoka, osven gorivo i mazivo, koi se prodadeni zaradi snabduvawe naprevozni sredstva vo me|unarodniot soobra}aj se zapi{uva "Snabduvawe na prevozni sredstva vome|unaroden soobra}aj".

- ako se izvezuva voena oprema i delovi na predmeti za vooruùvawe, se zapi{uva zaedni~konaimenuvawe "Voena oprema i delovi na predmeti za vooruùvawe".

- ako izvezuva ili se vr{i povtoren izvoz na privremeno uvezena stoka zaradi izlagawe iliureduvawe na me|unarodni saemi, izlo`bi i drugi priredbi, se zapi{uva "Stoka za izlagawe", odnosno"Stoka za ureduvawe".

- ako povtorno se izvezuva alat, siten inventar i mostri, vo ovaa rubrika se zapi{uva "Alat,siten inventar i mostri".

- ako fizi~ki lica, izvezuvaat predmeti za sopstveno doma}instvo, vo ovaa rubrika se zapi{uva"Predmeti za sopstveno doma}instvo". Ako predmetite za doma}instvo, spored posebni propisipodleàt na odredeni odobrenija/dozvoli od drugi organi, se zapi{uvaat i drugi podatoci potrebniza identifikacija na tie predmeti.

RUBRIKA 32 - REDEN BROJ NA NAIMENUVAWE

Vo ovaa rubrika se zapi{uva redniot broj na naimenuvaweto vo odnos na vkupniot broj nanaimenuvawa naveden vo rubrika 5.

RUBRIKA 33 - TARIFNA OZNAKA

Ovaa rubrika e podelena na pet podrubriki i se popolnuva na sledniov na~in:

- prva podrubrika: se zapi{uvaat prvite osum brojki od tarifnata oznaka na carinskata tarifa.

- vtora podrubrika: se zapi{uva devetata i desetata brojka od tarifnata oznaka na carinskata tarifa.

- treta podrubrika: se zapi{uva soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri na zadolìtelnataedinica merka propi{ana so Zakonot za carinska tarifa.

- ~etvrta i peta podrubrika: ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovie podrubrikine se popolnuvaat.

Vo tranzitnata postapka ovaa rubrika se popolnuva koga:

- tranzitnata deklaracija e izgotvena od istoto lice vo istoto vreme so carinska deklaracijavo koja e zapi{ana tarifna oznaka za stokata, ili koga tranzitnata deklaracija sleduva posle carinskadeklaracija vo koja e zapi{ana tarifna oznaka za stokata,

- koga tranzitnata deklaracija opfa}a stoka so pogolem rizik od izmami navedena vo Prilog 28na Uredbata,

- koga so posebni propisi poinaku ne e predvideno.

Po isklu~ok, prvata i vtorata podrubrika se popolnuvaat na sledniov na~in:

- ako vo stranstvo se ispra}a stoka za besplatna raspredelba odnosno potro{uva~ka na saemiizlo`bi i drugi priredbi, ili ako pravno lice koe izveduva raboti vo stranstvo izvezuva na svoigradili{ta potro{en materijal bez naplata na protivvrednosta, se zapi{uva zaedni~ka {ifra: "980120 00 00".

- ako se carini doma{na stoka, osven gorivo i mazivo, koi se prodadeni zaradi snabduvawe naprevozni sredstva vo me|unarodniot soobra}aj se zapi{uva zaedni~ka {ifra: "9801 10 00 00".

- ako se izvezuva voena oprema i delovi na predmeti za vooruùvawe, se zapi{uva: "9801 80 00 00".

- ako se izvezuva ili se vr{i povtoren izvoz na privremeno uvezena stoka zaradi izlagawe iliureduvawe na me|unarodni saemi, izlo`bi i drugi priredbi, se zapi{uva zaedni~ka {ifra: "9801 40 00 00".

30

- ako se izvezuva ili povtorno se izvezuva alat, siten inventar i mostri, vo ovaa rubrika sezapi{uva zaedni~ka {ifra: "9801 90 00 00".

- ako fizi~ki lica, izvezuvaat predmeti za sopstveno doma}instvo, vo ovaa rubrika se zapi{uvazaedni~ka {ifra: "9801 30 00 00".

RUBRIKA 34 - [IFRA NA ZEMJA NA POTEKLO


RUBRIKA 35 - BRUTO-MASA (KG)

Vo ovaa rubrika se zapi{uva bruto-masata na stokata dadena vo komercijalniot dokument,izrazena vo kilogrami, zaokruèna na dve decimalni mesta.

Bruto-masata e zbirna masa na stokata so nejzinata ambalaà, isklu~uvaj}i gi kontejnerite idrugata transportna oprema.

Ako bruto-masata ne e mo`no da se opredeli (prenos na stoka so posebni vidovi na transport:cevovod ili elektri~ni vodovi), ovaa rubrika ne se popolnuva.

RUBRIKA 37 - POSTAPKA

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaa soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri.

RUBRIKA 38 - NETO-MASA (KG)

Vo ovaa rubrika se zapi{uva neto-masata na stokata opi{ana vo soodvetnata rubrika 31, izrazenavo kilogrami. Neto-masata e masata na samata stoka bez nejzinata ambalaà.

Ako neto-masata ne e mo`no da se opredeli (prenos na stoka so posebni vidovi na transport:cevovod ili elektri~ni vodovi), ovaa rubrika ne se popolnuva.

RUBRIKA 39 - KVOTA


RUBRIKA 40 - ZBIRNA DEKLARACIJA/PRETHODEN DOKUMENT


RUBRIKA 41 - KOLIÎNA VO EDINICA MERKA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva koli~inata na stokata za predmetnoto naimenuvawe izrazena voedine~na merka navedena vo tretata podrubrika na rubrika 33.

RUBRIKA 42 - VREDNOST NA NAIMENUVAWETO

Vo ovaa rubrika se zapi{uva fakturnata cena na stokata izrazena vo valutata od prvatapodrubrika na rubrikata 22, koja se odnesuva na soodvetnoto naimenuvawe, zaokruèna na dvedecimalni mesta.

Za ECD so edno naimenuvawe, ovaa rubrika mora da bide identi~na so vtorata podrubrika narubrikata 22.

RUBRIKA 43 - VREDNOSEN METOD


RUBRIKA 44 - DOPOLNITELNI INFORMACII, PRILO@ENI DOKUMENTI, POTVRDI IODOBRENIJA

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaat podatoci za vidot i brojot na priloènite dokumenti, podatociza baranite odobruvawa, podatoci potrebni za utvrduvawe na carinskata vrednost na stokata, podatociza broevite na dokumentite koi se priloèni kon ECD i drugi podatoci zaradi sproveduvawe nacarinskata postapka.

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaat slednive podatoci i toa za:

- fakturite,

- brojot na nepotpolnata ili poednostavenata izvozna deklaracija, upotrebena pripoednostavenata postapka,

31

- oznaka "RET-EXP", ako deklarantot ili negoviot zastapnik saka da mu se vrati listot broj 3od ECD kaj izleznata carinska ispostava,

- nadzoren carinski organ, dokolku deklaracijata za povtoren izvoz e podnesena so istovremenozavr{uvawe na postapkata na carinski skladirawe i toa kaj carinski organ koj ne e nadzoren zaevidencijata na carinskiot sklad,

- dozvoli i odobrenija vo soglasnost so propisite za zabrani i ograni~uvawa,

- broj i datum na razni dozvoli/odobrenija,

- posebni barawa vo soglasnost so propisite za akcizi,

- vid i broj na priloèni preferencijalni dokazi,

- drugi priloèni dokumenti,

- drugi zabele{ki.

Vo delot ozna~en "[ifra", se zapi{uva {ifrata na formata na izvoz od kodeksot na {ifri.

RUBRIKA 46 - STATISTI^KA VREDNOST

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vrednosta na stokata izrazena vo denari na paritet "ispora~anona makedonska granica". Fakturnata cena na stokata se presmetuva vo denari po kursot, koj e zapi{anvo rubrika 23.

Za povtoren izvoz na stoka koja bila uvezena za oblagoroduvawe, vo ovaa rubrika se zapi{uvavkupnata presmetana vrednost na uvezenata stoka, vrednosta na uslugite, vrednosta na vgradeniotdoma{en materijal, kako i vrednosta na tro{ocite nastanati na carinskoto podra~je na RepublikaMakedonija.

RUBRIKA 47 - PRESMETKA NA DAVA^KI

Ovaa rubrika e podelena na pet koloni i se popolnuva na sledniov na~in:

- prva kolona "VID": {ifrata na dava~ka spored kodeksot na {ifri.

- vtora kolona "OSNOVA": vrednosta ili koli~inata ili druga propi{ana osnova za presmetkana dava~kata.

- treta kolona "STAPKA": stapkata ili druga merna edinica po koja se presmetuva dava~kata.

- ~etvrta kolona "IZNOS": dava~ka {to se pla}a za soodvetnoto naimenuvawe.

Ako edinstveniot carinski dokument se sostoi od pove}e naimenuvawa, iznosot na nadomestokotza carinska usluga se popolnuva vo rekapitulacijata na poslednoto ECD-BIS.

- petta kolona "NAÎN NA PLA]AWE": {ifra od kodeksot na {ifri.

Ako so eden obrazec ECD e deklarirana stoka koja se rasporeduva vo pove}e tarifni oznaki nanomenklaturata na Carinskata tarifa, rekapitulacijata na vkupniot iznos na dava~kite po vidovi sezapi{uva vo poslednata podelba na obrazecot ECD-BIS.

RUBRIKA 48 - ODLO@ENO PLA]AWE

Vo ovaa rubrika se zapi{uva broj na odobrenie na carinskiot organ za odloèno pla}awe na dava~kite.

RUBRIKA 49 - OZNAKA NA SKLADOT

Ovaa rubrikata se popolnuva koga stokata vo prethodnata postapka bila skladirana vo carinskisklad od tipot "D". Vo ovoj slu~aj, vo rubrikata se zapi{uva {ifrata na skladot naveden vo odobrenietoza otvarawe na carinski sklad.

RUBRIKA 50 - GLAVEN OBVRZNIK

Vo ovaa rubrika se zapi{uva ime i prezime/naziv (fizi~ko lice/pravno lice) i adresa na glavniotobvrznik i negov dano~en broj ili drug identifikacionen broj vo soglasnost so carinskite propisi.Ako se raboti za ovlasten zastapnik na glavniot obvrznik, mora da se zapi{e i ime i prezime naovlasteniot zastapnik koj se potpi{uva za smetka na glavniot obvrznik.

Listot broj 1 od ECD koj go zadrùva pojdovniot carinski organ, glavniot obvrznik ili negoviotovlasten zastapnik (ovlasteno lice) mora svoera~no da go potpi{e. Ako glavniot obvrznik e pravnolice, pokraj svoera~niot potpis mora da bide navedeno ime, prezime i funkcija (pozicija) na licetokoe se potpi{alo.

32

RUBRIKA 51 - PREDVIDENI CARINSKI ORGANI NA TRANZIT (I ZEMJI)


RUBRIKA 52 - GARANCIJA

Vo prvata podrubrika se zapi{uva evidentniot broj na garancijata od potvrdata za garancijaili od potvrdata za izzemawe na garancijata ili od poedine~nata garancija vo forma na vau~eri.

Vo vtorata podrubrika se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri.

RUBRIKA 53 - ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri na carinskata ispostava kade stokatae prezentirana za zavr{uvawe na tranzitnata postapka.

RUBRIKA 54 - MESTO I DATUM, IME I PREZIME I POTPIS NA DEKLARANTOT ILI NEGOVIOTZASTAPNIKOT

Vo ovaa rubrika se zapi{uva mesto i datumot na podnesuvawe na deklaracijata.

Vo slu~aj koga nema zastapuvawe, vo ovaa rubrika se zapi{uva ime, prezime i potpis na licetokoe e ovlasteno za potpi{uvawe kaj deklarantot. Deklarantot ja zaveruva ovaa rubrika so pe~at.

Vo slu~aj na zastapuvawe, bez ogled na vidot na zastapuvawe, ovaa rubrika ja zaveruva so pe~atzastapnikot i se zapi{uvaat slednive podatoci:

- brojot na odobrenie za vr{ewe na raboti za zastapuvawe na zastapnikot,

- brojot na carinskata licenca za vr{ewe na raboti za zastapuvawe na liceto kaj zastapnikot,kako i negovo ime, prezime i potpis.

RUBRIKA 55 - PRETOVAR

Vo ovaa rubrika, na listot obeleàn so broj 4 i 5 se zapi{uvaat mestoto na pretovar, registracijai zemja na novoto transportno sredstvo vo koe stokata e pretovarena, broj na kontejner, ako se vr{ipretovar vo nov kontejner. Podatocite moè da se zapi{at ra~no, so mastilo i pe~atni bukvi.

Prevoznikot moè da ja pretovara stokata posle dobivawe na odobrenie od carinskiot organ.

Ako carinskiot organ oceni deka prevozot moè da prodolì po voobi~aeni pati{ta, }e gi zaverilistovite broj 4 i 5 na ECD.

RUBRIKA 56 - DRUGI NEZGODI ZA VREME NA TRANZITOT / PREZEMENI MERKI

Ovaa rubrika se popolnuva vo soglasnost so propisite koi vaàt za tranzitnata postapka.

Dokolku stokata bila natovarena na poluprikolka i vo tekot na patuvaweto dojde do promena navle~noto vozilo (bez pretovar na stokata), vo ovaa rubrika se zapi{uva registarskiot broj i {ifratana zemjata na novoto vle~no vozilo. Vo ovoj slu~aj ne e potrebno zaveruvawe od strana na nadleèncarinski organ.

II.2. Popolnuvawe na rubrikite vo ECD za pu{tawe na stoka vo sloboden promet, zapo~nuvawena postapka za carinsko skladirawe, uvoz za oblagoroduvawe, prerabotka pod carinska kontrola,privremen uvoz i uni{tuvawe na stoka pod carinski nadzor

RUBRIKA 1 - DEKLARACIJA


- prvata podrubrika: se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri.

- vtorata podrubrika: se zapi{uva prvata brojka od {ifrata navedena vo prvata podrubrika narubrika 37.

- tretata podrubrika: ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovaa podrubrika ne sepopolnuva.

RUBRIKA 2 - ISPRA]A^/IZVOZNIK

Vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv i adresa na stranskata firma ili ime, prezime i adresa naliceto, {to ja ispra}a ili prodava stokata.

33

RUBRIKA 3 - OBRASCI

Ovaa rubrika e podelena na dve podrubriki vo koi se zapi{uvaat podatoci za redosledniot brojna obrazecot ECD ili dopolnitelniot obrazec ECD-BIS vo odnos na vkupniot broj na obrasci.

Vo prvata podrubrika, so dolìna od dve mesta, se zapi{uva redosledniot broj na obrazecot.

Vo vtorata podrubrika, so dolìna od dve mesta, se zapi{uva vkupen broj na obrasci, koi jaso~inuvaat deklaracijata.

Na primer, eden obrazec ECD so 5 naimenuvawa treba da sodrì eden obrazec ECD i dva obrasciECD-BIS. Na prviot obrazec t.e. na ECD se zapi{uva "1" vo prvata podrubrika i "3" vo vtoratapodrubrika. Na vtoriot obrazec t.e. na prviot obrazec ECD-BIS se zapi{uva "2" i "3" soodvetno, i nakraj na tretiot obrazec t.e. vtoriot obrazec ECD-BIS se zapi{uva "3" i "3" soodvetno).

Ako kon obrazecot ECD ne se priloùva dopolnitelen obrazec ECD-BIS, ovaa rubrika ne sepopolnuva.

RUBRIKA 4 - TOVARNICI

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vkupen broj na priloèni tovarnici, dokolku se priloèni, ilivkupniot broj na listi za opis na stokata potvrdeni od strana na carinskiot organ.

RUBRIKA 5 - NAIMENUVAWA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vkupniot dvocifren broj na naimenuvawa deklarirani so obrazecotECD i so dopolnitelniot obrazec ECD-BIS. Brojot na naimenuvawa mora da odgovara so brojot napopolnetite rubriki za "OPIS NA STOKATA"

RUBRIKA 6 - BROJ NA KOLETI

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vkupniot broj na koleti koi ja so~inuvaat predmetnata pratka.

Ako stokata e vo rasturliva sostojba, vo ovaa rubrika se zapi{uva "1".

RUBRIKA 7 - REFERENTEN BROJ

Vo ovaa rubrika se zapi{uva redniot broj, sostaven samo od numeri~ki oznaki, na deklarantot/zastapnikot.

RUBRIKA 8 - PRIMA^

Vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv i adresa na firmata, na koja stokata i se dostavuva. Vodesniot goren agol posle oznakata "Br." se zapi{uva nejziniot dano~niot broj.

Ako prima~ e fizi~ko lice-rezident (lice so ìveali{te ili odobren prestoj) na RepublikaMakedonija, desniot goren agol posle oznakata "Br." ne se popolnuva, a vo ostanatite redovi sezapi{uva:




Ako prima~ e fizi~ko koj ne e rezident na Republika Makedonija, desniot goren agol posleoznakata "Br." ne se popolnuva, a vo ostanatite redovi se zapi{uva:




Ako zapo~nuva postapkata na carinsko skladirawe vo privaten carinski sklad od tipot "C" "D"i "E", vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv i adresa na korisnikot na carinskiot sklad. Vo desniotgoren agol posle oznakata "Br."se zapi{uva negoviot dano~en broj.

Ako zapo~nuva ili zavr{uva postapka so ekonomski efekt, razli~na od postapka na carinskoskladirawe, vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv i adresa na imatelot na odobrenie za takvata postapka.Vo desniot goren agol posle oznakata "Br."se zapi{uva negoviot dano~en broj.

Vo slu~aj na zbirna pratka za pove}e prima~i, vo ovaa rubrika se zapi{uva "RAZLI^NI", a kondeklaracijata se priloùva lista na prima~i.

34

RUBRIKA 9 - FINANSISKO ODGOVORNO LICE


RUBRIKA 10 - ZEMJA NA POSLEDEN PRIEM


RUBRIKA 11 - ZEMJA SO KOJA SE TRGUVA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifrata na zemjata od kodeksot na {ifri vo koja e sedi{teto nastranskata firma zapi{ana vo rubrika 2.

RUBRIKA 12 - POEDINOSTI ZA VREDNOSTA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vkupnata vrednost na tro{ocite (prevoz, osiguruvawe, ambalaà idrugi tro{oci), od deklaracijata za carinska vrednost izrazena vo denari spored kursot na denarotza utvrduvawe na carinskata vrednost, koja ja zgolemuva ili namaluva carinskata vrednost.

Ako tro{ocite ja namaluvaat carinskata vrednost pred iznosot na vrednosta se zapi{uva znakot "-".

Ako pogore navedenite tro{oci ne postojat, vo ovaa rubrika se zapi{uva "0"(nula).

RUBRIKA 13 - ZZP (ZAEDNI^KA ZEMJODELSKA POLITIKA)


RUBRIKA 14 - DEKLARANT/ZASTAPNIK

Vo ovaa rubrika se zapi{uva naziv i adresa na deklarantot ili zastapnikot. Vo desniot gorenagol posle oznakata "Br."se zapi{uva negoviot dano~niot broj.

Vo slu~aj koga nema zastapuvawe ovaa rubrika e identi~na so rubrika 8.

Vo slu~aj na zastapuvawe, bez ogled na vidot na zastapuvawe, vo ovaa rubrika se zapi{uva nazivi adresa na zastapnikot, a vo desniot goren agol posle oznakata "Br."se zapi{uva negoviot dano~niotbroj.

Za da se odredi deklarantot ili statusot na zastapnikot, se zapi{uva soodvetnata {ifra odkodeksot na {ifri.

RUBRIKA 15 - ZEMJA NA POA\AWE/IZVOZ

Vo ovaa rubrika se zapi{uva nazivot na zemjata od kade stokata e izvezena, odnosno nazivot nazemjata na poa|awe od kade stokata bila ispratena.

RUBRIKA 15a i 15b - [IFRA NA ZEMJA NA POA\AWE/ IZVOZ

Vo rubrikata 15a se zapi{uva {ifrata na zemjata od rubrika 15, od kodeksot na {ifri.

Rubrikata 15b, ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ne se popolnuva.

RUBRIKA 16 - ZEMJA NA POTEKLO

Se zapi{uva nazivot na zemjata od koja stokata poteknuva spored propisite za poteklo na stokatai ispravite so koi se dokaùva potekloto na stokata, a nejzinata {ifra od kodeksot na {ifri sezapi{uva vo rubrika 34a.

Ako deklaracijata se odnesuva na pove}e naimenuvawa so razli~no poteklo na stokata, vo ovaarubrika se zapi{uva "RAZLI^NO".

RUBRIKA 17 - ZEMJA NA NAMENA


RUBRIKA 17a i 17b - [IFRA NA ZEMJA NA NAMENA


35

RUBRIKA 18 - IDENTITET I ZEMJA NA TRANSPORTNOTO SREDSTVO PRI DOA\AWE

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaat podatoci za identitetot na transportnoto sredstvo vo koe stokatae direktno natovarena vo momentot na prezentirawe na carinskiot organ koga formalnostite kajodredi{niot carinski organ se zavr{eni. Ako vleka~ot i prikolkata imaat razli~ni registarskibroevi, se zapi{uvaat i dvata registarski broja.



RUBRIKA 19 - KONT. (KONTEJNER)

Vo ovaa rubrika se zapi{uva soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri vo zavisnost odsituacijata koga se preminuva granicata.

RUBRIKA 20 - USLOVI NA ISPORAKA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri vo zavisnost od usloviteod komercijalniot dogovor i toa:

- vo prvata podrubrika, so dolìna od tri mesta, se zapi{uva {ifra po INKOTERMS od kodeksotna {ifri.

- vo vtorata podrubrika se zapi{uva imeto na mestoto na koj se odnesuva uslovot na isporaka(paritetot).

- vo tretata podrubrika, so dolìna od edno mesto, se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri,koja go opredeluva navedenoto mesto od vtorata podrubrika dali se nao|a vnatre ili nadvor odcarinskoto podra~je ili na granica.

RUBRIKA 21 - IDENTITET I ZEMJA NA AKTIVNOTO TRANSPORTNOTO SREDSTVO [TO JAMINUVA GRANICATA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri za zemjata na aktivnoto (vle~noto)transportnoto sredstvo so koe stokata ja minuva granicata vo momentot na zavr{uvawe naformalnostite.

Vo slu~aj na kombiniran transport ili koga se koristat razli~ni transportni sredstva, aktivnototransportno sredstvo e ona {to ja vle~i celata kombinacija. Vo slu~aj na vleka~ i prikolka, aktivnotransportno sredstvo e vleka~ot.


RUBRIKA 22 - VALUTA I VKUPEN IZNOS NA FAKTURATA

Vo prvata podrubrika se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri za vidovi na valuti vo koja seiskaùva vrednosta na stokata.

Vo vtorata podrubrika se zapi{uva vkupnata fakturna cena na stokata, iskaàna vo valuta odprvata podrubrika na ovaa rubrika, zaokruèna na dve decimalni mesta. Vkupnata fakturna cena nastokata e zbir na iznosite od rubrikite 42 vo site naimenuvawa.

Ako vrednosta na stokata e iskaàna vo pove}e valuti, za sekoj vid na valuta treba da se podneseposeben set na ECD.






36

RUBRIKA 23 - KURS NA VALUTA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva kursot pome|u valutata od fakturata i makedonskiot denar, koj seupotrebuva za presmetka na dava~kite na denot na podnesuvawe na ECD. Pri upotreba na poednostavenipostapki, soglasno ~len 88 od Zakonot, pri dopolnitelnata deklaracija se zapi{uva kursot koj bilupotreben na denot na prifa}awe na nepotpolnata (poednostavenata) deklaracija.

RUBRIKA 24 - PRIRODA NA TRANSAKCIJATA


- prva podrubrika: se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri (kolona A).

- vtora podrubrika: se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri (kolona B).

- treta podrubrika: ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovaa podrubrika ne sepopolnuva.

RUBRIKA 25 - VID NA TRANSPORT NA GRANICA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri za vidot na aktivnoto (vle~noto)transportno sredstvo so koe stokata }e vleze vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija.

RUBRIKA 26 - VID NA VNATRE[EN TRANSPORT

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri za vidot na aktivnoto (vle~noto)transportno sredstvo vo momentot na pristignuvawe.

RUBRIKA 27 - MESTO NA UTOVAR


RUBRIKA 28 - FINANSISKI I BANKARSKI PODATOCI


RUBRIKA 29 - VLEZEN CARINSKI ORGAN

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaa soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri na carinskata ispostavakade stokata vlegla vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija.

RUBRIKA 30 - STOKATA E SMESTENA

Ovaa rubrikata se popolnuva pri zapo~nuvaweto na postapkata na carinsko skladirawe ilikoga stokata vo prethodnata postapka bila skladirana vo carinski sklad od tipot "A", "B", "C", "E"ili "F". Vo ovoj slu~aj, vo rubrikata se zapi{uva {ifrata na skladot naveden vo odobrenieto zaotvarawe na carinski sklad.

RUBRIKA 31 - KOLETI I OPIS NA STOKATA; OZNAKI I BROEVI; BROJ NA KONTEJNER;BROJ I VID

Ovaa rubrika se sostoi od osum reda i se popolnuva na sledniov na~in:

prv red:

Ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovoj red ne se popolnuva.

vtor red:

Ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno, ovoj red ne se popolnuva.

tret red:

Ovoj red se sostoi od tri dela i se popolnuva na sledniov na~in:

prv del (broj na koleti):

- vo ovoj del se zapi{uva vkupniot broj na koleti. Vo slu~aj na stoka nespakuvana vo koleti, sezapi{uva brojot na takvata stoka opfatena so deklaracijata zaedno so podatocite potrebni za nejzinaidentifikacija.

vtor del ({ifra za vid na koleti):

- vo ovoj del se zapi{uva {ifrata za vidot na koletite od kodeksot na {ifri.

37

tret del (vid na koleta):

- vo ovoj del se zapi{uva vidot na koletata

~etvrti i petti red (identifikacionen broj na kontejneri):

- ako vo rubrika 19 e zapi{an brojot "1" se zapi{uva identifikacioniot broj na kontejnerot.Vkupno moè da se zapi{at ~etiri identifikacioni broevi na kontejneri.

{esti i ostanati redovi (opis na stokata):

- vo ovoj i vo ostanatite redovi se zapi{uva voobi~aeniot trgovski naziv na stokata so sitepotrebni podatoci koi ovozmoùvaat identifikacija na stokata.

Ako vo ECD se popolnuva rubrika 33 (tarifna oznaka), opisot na stokata mora da obezbedinedvosmisleno rasporeduvawe spored Carinskata tarifa i pravilna primena na site drugi propisipovrzani so vidot na stokata za izbranata carinska postapka.

Ako se upotrebuva tovarnica od ~len 231 od Uredbata ili listi za opis na stokata, vo {estiotred se zapi{uva op{t opis na stokata so povikuvawe na tovarnicata ili listite za opis na stokata.Vo tovarnicata ili vo listite za opis na stokata, opisot na stokata treba da bide naveden dovolnoprecizno, od koj proizleguva jasna identifikacija na koli~inata i vidot na stokata, zaradiobezbeduvawe na presmetkata na carinskiot dolg koj bi moèl da nastane.

Po isklu~ok, {estiot i ostanatite redovi se popolnuvaat na sledniov na~in:

- ako se uvezuva voena oprema i delovi na predmeti za vooruùvawe, se zapi{uva zaedni~konaimenuvawe "Voena oprema i delovi na predmeti za vooruùvawe".

- ako privremeno se uvezuva ili se vr{i povtoren uvoz na privremeno izvezena stoka zaradiizlagawe ili ureduvawe na me|unarodni saemi, izlo`bi i drugi priredbi, se zapi{uva "Stoka zaizlagawe", odnosno "Stoka za ureduvawe".

- ako privremeno se uvezuva alat, siten inventar i mostri, vo ovaa rubrika se zapi{uva "Alat,siten inventar i mostri".

- ako fizi~ki lica, uvezuvaat predmeti za sopstveno doma}instvo oslobodeni od pla}awe nacarina, vo ovaa rubrika se zapi{uva "Predmeti za sopstveno doma}instvo". Ako predmetite zadoma}instvo, spored posebni propisi podleàt na odredeni odobrenija/dozvoli od drugi organi, sezapi{uvaat i drugi podatoci potrebni za identifikacija na tie predmeti.

RUBRIKA 32 - REDEN BROJ NA NAIMENUVAWE

Vo ovaa rubrika se zapi{uva redniot broj na naimenuvaweto vo odnos na vkupniot broj nanaimenuvawa naveden vo rubrika 5.

RUBRIKA 33 - TARIFNA OZNAKA

Ovaa rubrika e podelena na pet podrubriki i se popolnuva na sledniov na~in:

- prva podrubrika: se zapi{uvaat prvite osum brojki od tarifnata oznaka.

- vtora podrubrika: se zapi{uva devetata i desetata brojka od tarifnata oznaka.

- treta podrubrika: e zapi{uva soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri na zadolìtelnataedinica merka propi{ana so Zakonot za carinska tarifa.

- ~etvrta podrubrika: se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri.

- petta podrubrika: se zapi{uva brojot "7000" ako se primenuva ~len 7 od Zakonot za carinskatarifa;

se zapi{uva brojot "5000" ako se pu{taat vo sloboden promet akcizni proizvodi za koi akcizatae platena so kupuvaweto na kontrolnite marki (na ambalaàta na proizvodite koi se carinat e zalepenakontrolna marka);

se zapi{uva brojot "6000" ako se transportiraat akcizni proizvodi, vo postapka na nepostoewena uslovi za nastanuvawe na akcizen dolg, do akcizen sklad ili do imatel na akcizno odobrenie soakcizen dokument (akcizata ne e platena pri uvozot);

vo sprotivno, ovaa podrubrika ne se popolnuva.

Po isklu~ok, prvata i vtorata podrubrika se popolnuvaat na sledniov na~in:

- ako se uvezuva voena oprema i delovi na predmeti za vooruùvawe, se zapi{uva: "9801 80 00 00".

- ako privremeno se uvezuva ili se vr{i povtoren uvoz na privremeno izvezena stoka zaradiizlagawe ili ureduvawe na me|unarodni saemi, izlo`bi i drugi priredbi, se zapi{uva "9801 40 00 00".

- ako privremeno se uvezuva alat, siten inventar i mostri, vo ovaa rubrika se zapi{uva "9801 90 00 00".

38

- ako fizi~ki lica, uvezuvaat predmeti za sopstveno doma}instvo oslobodeni od pla}awe nacarina, vo ovaa rubrika se zapi{uva "9801 30 00 00".

RUBRIKA 34 - [IFRA NA ZEMJA NA POTEKLO

Vo rubrikata 34a se zapi{uva {ifrata na zemjata od kodeksot na {ifri za zemji, koja e navedenavo rubrika 16. Ako vo rubrika 16 e zapi{ano "RAZLI^NO" se zapi{uva {ifra na zemjata od koja stokataod soodvetnoto naimenuvawe poteknuva.

RUBRIKA 35 - BRUTO-MASA (KG)

Vo ovaa rubrika se zapi{uva bruto-masata na stokata dadena vo komercijalniot dokument,izrazena vo kilogrami, zaokruèna na dve decimalni mesta.

Bruto-masata e zbirna masa na stokata so nejzinata ambalaà, isklu~uvaj}i gi kontejnerite idrugata transportna oprema.

Ako bruto-masata ne e mo`no da se opredeli (prenos na stoka so posebni vidovi na transport:cevovod ili elektri~ni vodovi), ovaa rubrika ne se popolnuva.

RUBRIKA 36 - PREFERENCIJALI

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaat podatoci za tarifniot tretman na stokata so zapi{uvawe na{ifrata od kodeksot na {ifri. Ako ne se baraat posebni povlastuvawa se zapi{uva "100".

RUBRIKA 37 - POSTAPKA


RUBRIKA 38 - NETO-MASA (KG)

Vo ovaa rubrika se zapi{uva neto-masata na stokata opi{ana vo soodvetnata rubrika 31, izrazenavo kilogrami. Neto-masata e masata na samata stoka bez nejzinata ambalaà.

Ako neto-masata ne e mo`no da se opredeli (prenos na stoka so posebni vidovi na transport:cevovod ili elektri~ni vodovi), ovaa rubrika ne se popolnuva.

RUBRIKA 39 - KVOTA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva brojot na odobrenieto za koristewe na tarifna kvota.

RUBRIKA 40 - ZBIRNA DEKLARACIJA/PRETHODEN DOKUMENT

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaa soodvetnata {ifra od kodeksot na {ifri koja ozna~uva odredenipoedinosti za zbirnata deklaracija ili za prethodniot dokument.

RUBRIKA 41 - KOLIÎNA VO EDINICA MERA

Vo ovaa rubrika se zapi{uva koli~inata na stokata za predmetnoto naimenuvawe izrazena voedine~na merka navedena vo tretata podrubrika na rubrika 33.

Ako sukcesivno se carini stoka, a koja e nedeliva po koli~ina, ovaa rubrika }e se popolnuva sodecimalni broevi srazmerno na fakturnata vrednost vo odnos na vkupnata vrednost od re{enieto zasukcesiven uvoz (na primer, ako vo re{enieto za sukcesiven uvoz koli~inata vo edinica mera e 1 sovkupna vrednost 115.624 pari~ni edinici i pri prvata pratka se uvezuva del od pratkata so fakturnavrednost od 67.823 pari~ni edinici, vo ovaa rubrika se zapi{uva "0,59". Ovoj broj se dobiva kogafakturnata vrednost na del od pratkata }e se podeli so vkupnata vrednost od re{enieto za sukcesivenuvoz (67823:115624=0,586583)).

RUBRIKA 42 - VREDNOST NA NAIMENUVAWETO

Vo ovaa rubrika se zapi{uva fakturnata cena na stokata za soodvetnoto naimenuvawe izrazenavo valutata od prvata podrubrika na rubrikata 22.

Za ECD so edno naimenuvawe, ovaa rubrika mora da bide identi~na so vtorata podrubrika narubrikata 22.

39

RUBRIKA 43 - VREDNOSEN METOD

Vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifra od kodeksot na {ifri vo zavisnost od upotrebenata metodaza utvrduvawe na carinskata vrednost.

RUBRIKA 44 - DOPOLNITELNI INFORMACII, PRILO@ENI DOKUMENTI, POTVRDI IODOBRENIJA

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaat podatoci za vidot i brojot na priloènite dokumenti, podatociza baranite odobruvawa, podatoci potrebni za utvrduvawe na carinskata vrednost na stokata iosnovicata za presmetka na danok na dodadena vrednost, podatoci za broevite na dokumentite koi sepriloèni kon ECD i drugi podatoci zaradi sproveduvawe na carinskata postapka.

Koga deklaracijata za stavawe na stoka vo postapka na carinsko skladirawe se podnesuva kajcarinski organ razli~en od nadzorniot carinski organ, vo ovaa rubrika se zapi{uva {ifra i imeto nanadzorniot carinskiot organ.

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaat slednive podatoci i toa za:

- iznosot na akcizata platen so upotreba na kontrolni marki koj se vklu~uva vo osnovicata zapresmetka na danokot na dodadena vrednost,

- fakturite,

- brojot na nepotpolnata ili poednostavenata uvozna deklaracija, upotrebena pripoednostavenata postapka,

- dozvoli i odobrenija vo soglasnost so propisite za zabrani i ograni~uvawa,

- broj i datum na uvozni dozvoli/odobrenija/re{enija ili dokumenti za nadzor,

- broj na priloèna garancija,

- broj i datum na razni dozvoli/odobrenija,

- posebni barawa vo soglasnost so propisite za akcizi,

- vid i broj na priloèni preferencijalni dokazi,

- drugi priloèni dokumenti,

- drugi zabele{ki.

Vo delot ozna~en "[ifra", se zapi{uva {ifrata na formata na uvoz od kodeksot na {ifri.

RUBRIKA 45 - PRILAGODUVAWE

Vo ovaa rubrika se zapi{uva koeficient za zgolemuvawe/namaluvawe na vrednosta od rubrika42 potreben zaradi utvrduvawe na carinskata vrednost ili primena na drugi carinski propisi. Akone e potrebno zgolemuvawe/namaluvawe na vrednosta od rubrika 42 se zapi{uva "1".

RUBRIKA 46 - STATISTI^KA VREDNOST

Vo ovaa rubrika se zapi{uva vrednosta na stokata izrazena vo denari na paritet "ispora~anona makedonska granica". Fakturnata cena na stokata se presmetuva vo denari po kursot, koj e zapi{anvo rubrika 23.

Za povtoren uvoz na stoka koja bila izvezena za oblagoroduvawe, se zapi{uva vkupnata presmetanavrednost na izvezenata stoka, vrednosta na uslugite, vrednosta na vgradeniot materijal, kako ivrednosta na tro{ocite nastanati nadvor od carinskoto podra~je na Republika Makedonija.

RUBRIKA 47 - PRESMETKA NA DAVA^KI

Ovaa rubrika e podelena na pet koloni i se popolnuva na sledniov na~in:

- prva kolona "VID": {ifrata na dava~ka spored kodeksot na {ifri.

- vtora kolona "OSNOVA": carinska vrednost, koli~ina ili druga propi{ana osnova za presmetkana dava~kata.

- treta kolona "STAPKA": stapkata ili druga merna edinica po koja se presmetuva dava~kata.

- ~etvrta kolona "IZNOS": dava~ka {to se pla}a za soodvetnoto naimenuvawe.

Ako edinstveniot carinski dokument se sostoi od pove}e naimenuvawa, iznosot na nadomestokotza carinska usluga se popolnuva vo rekapitulacijata na poslednoto ECD-BIS.

- petta kolona "NAÎN NA PLA]AWE": {ifra od kodeksot na {ifri.

40

Ako so eden obrazec ECD e deklarirana stoka koja se rasporeduva vo pove}e tarifni oznaki nanomenklaturata na Carinskata tarifa, rekapitulacijata na vkupniot iznos na dava~kite po vidovi sezapi{uva vo poslednata podelba na obrazecot ECD-BIS.

RUBRIKA 48 - ODLO@ENO PLA]AWE

Vo ovaa rubrika se zapi{uva broj na odobrenie na carinskiot organ za odloèno pla}awe nadava~kite.

Vo slu~aj koga odobrenieto za odloèno pla}awe na dava~kite e del od odobrenieto zapoednostaveni postapki vo soglasnost so ~len 88 od Zakonot, brojot na odobrenieto za odloènopla}awe e ednakvo so brojot na odobrenieto za poednostavena postapka.

RUBRIKA 49 - OZNAKA NA SKLADOT

Ovaa rubrikata se popolnuva pri zapo~nuvaweto na postapkata na carinsko skladirawe vocarinski sklad od tipot "D", ili koga stokata vo prethodnata postapka bila skladirana vo carinskisklad od tipot "D". Vo ovoj slu~aj, vo rubrikata se zapi{uva {ifrata na skladot naveden vo odobrenietoza otvarawe na carinski sklad.

RUBRIKA 50 - GLAVEN OBVRZNIK


RUBRIKA 51 - PREDVIDENI CARINSKI ORGANI NA TRANZIT (I ZEMJI)


RUBRIKA 52 - GARANCIJA


RUBRIKA 53 - ODREDI[EN CARINSKI ORGAN


RUBRIKA 54 - MESTO I DATUM, IME I PREZIME I POTPIS NA DEKLARANTOT ILI NEGOVIOTZASTAPNIKOT

Vo ovaa rubrika se zapi{uva mesto i datumot na podnesuvawe na deklaracijata.

Vo slu~aj koga nema zastapuvawe, vo ovaa rubrika se zapi{uva ime, prezime i potpis na licetokoe e ovlasteno za potpi{uvawe kaj deklarantot. Deklarantot ja zaveruva ovaa rubrika so pe~at.

Vo slu~aj na zastapuvawe, bez ogled na vidot na zastapuvawe, ovaa rubrika ja zaveruva so pe~atzastapnikot i se zapi{uvaat slednive podatoci:

- brojot na odobrenie za vr{ewe na raboti za zastapuvawe na zastapnikot,

- brojot na carinskata licenca za vr{ewe na raboti za zastapuvawe na liceto kaj zastapnikot,kako i negovo ime, prezime i potpis.

II.3. Popolnuvawe na tekstualnite rubriki

Rubrikite koi vo ECD se ozna~eni so golemi pe~atni bukvi gi popolnuva carinskiot ili drugnadleèn organ, ako taka e predvideno so propisite, vo zavisnost od postapkata {to deklarantot/zastapnikot ja bara. Koga rubrikite gi popolnuva carinskiot organ, carinskiot rabotnik mora na sitelistovi na ECD, kako {to e propi{ano, da stavi svoera~en potpis dodeka stavaweto na faksimil esamo na listovite od ECD koi se nameneti za carinskiot organ.

Po isklu~ok:

- deklarantot vo gorniot del na rubrikata A i V zapi{uva ime i {ifra na carinskata ispostavakade e podnesena deklaracijata,

- vo dopolnitelnata carinska deklaracija deklarantot vo rubrikata (Y) odnosno (G) go zapi{uvadatumot od odobrenieto za zavr{uvawe na postapkata so ekonomski efekt.

41

RUBRIKA A - POJDOVEN/IZVOZEN (list 1, 2 i 3 na ECD) /ODREDI[EN (list 6, 7 i 8 na ECD)CARINSKI ORGAN

Ovaa rubrika se sostoi od tri reda, se popolnuva pri izvozna postapka, zaedni~ka izvozno-tranzitna postapka, uvozna postapka i toa na sledniov na~in:

Prv red:

Se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri i imeto na pojdovniot/izvozniot carinskiot organ.

Vtor red:

Ovoj red ne se popolnuva.

Tret red:

Se zapi{uva brojot pod koj ECD e registriran vo soodvetniot kontrolnik i datumot i ~asot naprifa}awe na carinskata deklaracija kako i potpis i faksimil na carinskiot rabotnik.

Vo dopolnitelna deklaracija za nepotpolna deklaracija od ~len 88 stav 1 to~ka a) od Zakonot,vo ovaa rubrika se zapi{uva broj i datum na prifa}awe na nepotpolnata carinska deklaracija.Podatocite se odvoeni so kosa crta.

RUBRIKA B - PODATOCI ZA KNI@EWE (list 1, 2, 3 i 6, 7, 8 na ECD)

Ovaa rubrika e nameneta za zapi{uvawe na podatoci i zabele{ki vo vrska so presmetkata ipla}aweto na dava~kite. Se popolnuva pri izvozna postapka, zaedni~ka izvozno-tranzitna postapka iuvozna postapka.

Vo gorniot del na ovaa rubrika se zapi{uva, odvoen so kosa crta brojot i datumot na utvrduvawena ECD.

Vo sredniot del na ovaa rubrika se zapi{uva, odvoen so kosa crta redniot broj i datumot odprihodnata kniga pod koj e proknièn ECD, koj se zaveruva so potpis i faksimil na odgovorniot carinskirabotnik.

RUBRIKA V - POJDOVEN CARINSKI ORGAN (list 4, 5 na ECD)

Ovaa rubrika se popolnuva pri tranzitna i zaedni~ka izvozno-tranzitna postapka.

Vo gorniot del na ovaa rubrika se zapi{uva {ifrata od kodeksot na {ifri i imeto na pojdovniotcarinskiot organ kade zapo~nuva tranzitnata postapka.

Vo dolniot del na ovaa rubrika se zapi{uva:

- brojot pod koj ECD e registriran vo soodvetniot kontrolnik i datumot i ~asot na prifa}awena carinskata deklaracija;

- potpis i faksimil na carinskiot rabotnik kako i pe~at na pojdovniot carinski organ.

RUBRIKA G - KONTROLA NA POJDOVEN/IZVOZEN CARINSKI ORGAN (list 1, 2, 3, 4, 5 na ECD)

Ovaa rubrika se popolnuva pri:

- izvozna postapka (list 1, 2 i 3 na ECD),

- zaedni~ka izvozno-tranzitna postapka (list 1, 2, 3, 4 i 5 na ECD),

- tranzitna postapka (list 1, 4 i 5 na ECD), i toa na sledniov na~in:

prv red "REZULTAT": naodite od pregledot na stokata,

vtor red "STAVENI PLOMBI - VKUPNO": vkupen broj na staveni carinski plombi.

tret red "IDENTITET": identifikaciski oznaki na stavenite carinski obele`ja.

~etvrt red "ROK-DATUM": rokot-datumot za predavawe na stokata na odredi{niot carinski organ.

peti red "POTPIS": potpis i faksimil na carinskiot rabotnik, odnosno carinskite rabotnicikoi go izvr{ile pregledot na stokata.

del "PEÂT": pe~at na pojdoven/izvozen carinski oran.

RUBRIKA D - KONTROLA KAJ POJDOVEN/IZVOZEN CARINSKI ORGAN

Ovaa rubrika se nao|a odzadi na listot broj 1 na ECD i se popolnuva pri:

- izvozna postapka (list 1, 2 i 3 na ECD),

- zaedni~ka izvozno-tranzitna postapka (list 1, 2, 3, 4 i 5 na ECD),

- tranzitna postapka (list 1, 4 i 5 na ECD), i toa na sledniov na~in:

42

Gorniot del od ovaa rubrika ja popolnuva veterinarniot, pazarniot, sanitarniot ili drugovlasten organ, dokolku takva kontrola e propi{ana za predmetnata postapka.

Vo dolniot del na ovaa rubrika moè da se zapi{uvaat i podetalnite naodi na carinskiotorgan za pregledot na stokata.

RUBRIKA \ - POTVRDA OD NADLE@NIOT ORGAN

Ovaa rubrika se nao|a odzadi na listot broj 4 i 5 na ECD i e nameneta za potvrduvawe na pretovarna stokata vo drugo transportno sredstvo, navedeno vo rubrikata 55 na ECD. Se zapi{uva vkupniotbroj i oznakite na novo stavenite carinski obele`ja, pe~at na nadle`niot carinski organ i ime iprezime potpis i faksimil na odgovorniot carinski rabotnik.

RUBRIKA E - POTVRDA OD NADLE@NI ORGANI

Vo ovaa rubrika se zapi{uvaat potvrdi od nadle`ni organi (na primer, carina, policija....) a vovrska so vonrednite slu~ki za vreme na tranzitot, koi se zapi{ani vo rubrika 56 odzadi na listotbroj 4 i 5 na ECD.

Potvrdite, nadle`nite organi gi zaveruvaat so slu`ben pe~at i potpis.

RUBRIKA @ - DOPOLNITELNA KONTROLA (ako listot se upotrebuva za utvrduvawe na statusotna stokata vo tranzitna postapka na EU)

Ovaa rubrika se nao|a odzadi na listot broj 4 na ECD. Ako so posebni propisi ne e poinakuopredeleno, ovaa rubrika ne se popolnuva.

RUBRIKA Z - KONTROLA NA ODREDI[EN CARINSKI ORGAN (potvrda na priem)

Ovaa rubrika se nao|a odzadi na listovite broj 4 i 5 na ECD, se sostoi od dva dela i se popolnuvapri tranzitna i zaedni~ka izvozno-tranzitna postapka na sledniov na~in:

Vo prviot del na rubrikata se zapi{uva:

- datum na pristignuvawe na stokata vo odredi{niot carinski organ;

- utvrdena sostojba na carinskite obele`ja i stokata i toa so zborot "SE SOVPA\A" ako nemazabele{ki, odnosno so zborot "RAZLIKA", ako se utvrdi razlika vo koli~inata na stokata. Vo slu~ajna razlika, se naveduva i na~inot kako bila utvrdena razlikata (pri pregledot, vrz osnova nadokumenti), i predloènite merki vo toj slu~aj.

Vo vtoriot del na rubrikata se zapi{uva:

- {ifra na odredi{niot carinski organ od kodeksot na {ifri, kako i brojot i datumot odkontrolnikot pod koj e evidentiran ECD kaj odredi{niot carinski organ;

- datum na ispra}awe na potvrdata na priem;

- potpis i faksimil na odgovorniot carinski rabotnik i pe~at na odredi{niot carinski organ.

ZABELE[KA ZA POTVRDA NA PRIEM (se popolnuva od soodvetno lice pred prezentirawe naodredi{niot carinski organ)

Na barawe na soodvetno lice, odredi{niot carinski organ go potvrduva popolnetiot ise~ok(ise~ok koj se nao|a na zadnata strana na listot broj 5 na ECD).

RUBRIKA Y - KONTROLA NA ODREDI[EN CARINSKI ORGAN

Ovaa rubrika se nao|a na listovite broj 6, 7 i 8 na ECD, se popolnuva pri uvozna postapka sozapi{uvawe na podatocite kako {to e predvideno za rubrikata "G" pri izvozna i tranzitna postapka.

Rubrikata "Y" koja se nao|a od zadnata strana na listot broj 6 na ECD, se zapi{uvaat podatocitekako {to e predvideno za rubrikata "D".

43

GLAVA IV

STATISTI^KO SLEDEWE NA STOKOVNATA RAZMENA SO STRANSTVO

Priroda na transakcijata

Prirodata na transakcijata vsu{nost ozna~uva dali uvozot odnosno izvozot e privremen ili nei dali se pla}a ili ne izvezenata odnosno uvezenata stoka. Postojat slednive vidovi transakcii:

[ifra [ifra 1 podrubrika

1 0 Zanaet~ii 10

1 Redovna kupoproda`ba na stoki 11

2 Konsignaciska proda`ba i komisiona kupoproda`ba 12

3 Barter trgovija - kompenzacija 13

4 Kupoproda`ba na stoki zaradi naplata/pla}awe na uslugi - dorabotka

14

5 Kupuvawe na stoki od fizi~ki lica 15

6 Finansiski lizing 16

7 Snabduvawe na prevozni sredstva vo me|unarodniot soobra}aj

17

8 Kredit 18

9 Stransko vloùvawe 19

2 0 Vra}awe na stoki koi nema da bidat zameneti 20

1 Vra}awe na stoki koi }e bidat zameneti 21

2 Zamena za vrateni stoki 22

3 Zamena za stoki koi ne bile vrateni 23

3 1 Ispra}awe na stoki spored programa za pomo{ 31

2 Ispra}awe na stoki kako me|uvladina pomo{ 32

3 Ispra}awe na druga pomo{ (fizi~ki lica i nevladini organizacii)

33

4 Drugo (~len 46 od ZNTR - mora da bide pojasneto vo rubrika 44)

34

5 Reekspedicija 35

4 1 Oblagoroduvawe na stoka 41

2 Popravka na stoka so pla}awe 42

3 Besplatna popravka na stoka 43

5 1 Oblagoroduvawe na stoka 51

2 Popravka na stoka so pla}awe 52

3 Besplatna popravka na stoka 53

4 Vra}awe vo nepromeneta sostojba na nesoodvetni stoki, privremeno uvezeni/izvezeni zaradi oblagoroduvawe, koi }e bidat zameneti so soodvetni stoki

54

5 Vra}awe vo nepromeneta sostojba na nesoodvetni stoki, privremeno uvezeni/izvezeni zaradi oblagoroduvawe, koi nema da bidat zameneti so soodvetni stoki

55

6 1 Operativen lizing - zakup 61

2 Preproda`ba (reeksport) 62

3 Stoka besplatno dadena na ispituvawe, izlagawe ili vr{ewe probi

63

4 Stoka zaradi izlagawe na me|unarodni saemi, izlo`bi i drugi priredbi

64

5 Ambalaà, tovaren pribor i pribor za za{tita nameneti za dostavuvawe na stoka

65

6 Ispra}awe na stoki za politi~ki pretstavni{tva i ambasadi

66

7 Skladirawe na stoka za tu|a smetka 67

8 Drugo 68

Opis1Opis

Zavr{uvawe na oblagoroduvawe ili popravka na stoka; Vra}awe vo nepromeneta sostojba na nesoodvetni stoki, privremeno uvezeni/izvezeni zaradi oblagoroduvawe

Transakcija pri koja ne e promeneta sopstvenosta na stokata, na primer operativen lizing - zakup i druga privremena upotreba na stoki osven onaa po 4 i 5 (oblagoroduvawe i popravka - ispra}awe i vra}awe)

Transakcija pri koja e promeneta ili }e se promeni sopstvenosta na stokata so pla}awe - nadomest (finansiski ili drug) (isklu~uvaj}i gi transakciite so {ifra 2, 7 ili 8)

Vra}awe na stoka koja prethodno bila ocarineta so {ifrata 1 ili 6.2; besplatna zamena na stoka

Transakcija (koja ne e privremena) pri koja e promeneta ili }e se promeni sopstvenosta na stokata bez pla}awe - nadomest (finansiski ili drug)

Zapo~nuvawe na oblagoroduvawe ili popravka na stoka

44

Site vidovi na postapki {to se predmet na carinskoto evidentirawe, definirani vo Pravilnikotza edinstveniot carinski dokument i drugite ispravi vo carinskata postapka, ne se vklu~eni vonadvore{no-trgovskata statistika (kako {to e slu~ajot so transakciite pod {ifra 6) .

Vidovi na postapki

Ima tri vida izvoz i tri vida uvoz, odnosno se sledi redovniot izvoz/uvoz, privremeniot izvoz/uvoz i povtorniot izvoz/uvoz:

Carinskite postapki za potrebite na statisti~koto sledewe na stokovnata razmena so stranstvose grupirani vo slednive statisti~ki postapki:

1. Izvoz

11. Redoven izvoz

13. Izvoz za oblagoroduvawe (pasivna dorabotka)

15.Izvoz po oblagoroduvawe (aktivna dorabotka)

2.Uvoz

21. Redoven uvoz

23. Uvoz po oblagoroduvawe (pasivna dorabotka)

25. Uvoz za oblagoroduvawe (aktivna dorabotka)

Vid na postapka [ifraIZVOZIzvoz / ispra}awe na stoki 10

PRIVREMEN IZVOZPrivremen izvoz na stoki zaradi popravka bez sistem na zamena 20

Privremen izvoz na stoki zaradi popravka so sistem na zamena 21

Privremen izvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe 22

Izvoz na stoki koi }e se vratat vo neizmenet vid (privremen izvoz) 23

POVTOREN IZVOZPovtoren izvoz na privremeno uvezeni stoki 31

UVOZPu{tawe na stoki vo sloboden promet 40

Pu{tawe na stoki vo sloboden promet vo ramkite na sistemot na vra}awe na carina - draw back sistem

41

Pu{tawe na stoki vo sloboden promet vo slobodna zona koi se upotrebuvaat vo procesot na proizvodstvo vo ramkite na odobreni dejnosti

47

PRIVREMEN UVOZPrivremen uvoz na stoki zaradi popravka od ~len 97 alinea 2 od CZ 51

Privremen uvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe od ~len 97 alinea 2 od CZ (osven popravka)

52

Privremen uvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe od ~len 97 alinea 2 od CZ so upotreba na istovetni (identi~ni) stoki od ~len 99 od CZ

53

Privremen uvoz na stoki 54

Privremen uvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe vo slobodna zona vo ramkite na odobreni dejnosti

56

5

1

2

3

4

7 1 Za odbranbeni nameni 71

2 Za zaedni~ki me|uvladini programi 72

3 Za drugi nameni 73

8 0 Izveduvawe na investicioni raboti vo stranstvo 80

1 Izveduvawe na investicioni raboti vo Republika Makedonija

81

Dolgoro~na proizvodna kooperacija

Izveduvawe na investicioni raboti

[ifra [ifra 1 podrubrikaOpis1Opis

45

GLAVA V

METODOLOGIJA ZA PRESMETUVAWE INDEKSI NA CENI I VOLUMEN NA IZVEZENATA IUVEZENATA STOKA

METODOLO[KI OSNOVI

1. Cel na istraùvaweto

Mese~noto sledewe na indeksite na ceni na izvozot i uvozot na stoki ima za cel da se sledianaliti~ki, dinamikata na dvièweto na ovie ceni, koja se koristi vo drugite makroekonomskiistraùvawa vo zemjata. Izrazot ”ceni” e zemen uslovno zatoa {to se raboti za prose~ni vrednosti naizvezenata i uvezenata stoka.

Nadvore{no trgovskite indeksi se indikatori za promenite vo koli~estvata i cenite na izvozoti uvozot vo odnos na vremeto.

Edna od osnovnite pri~ini za presmetuvawe na indeksite na cena za nadvore{nata trgovija e dase podgotvat deflatori za nacionalnite smetki. Pokraj toa, indeksite na cenite i koli~inite glavnose koristat za naso~uvawe na proizvodstvoto i me|unarodnata trgovija, za sporeduvawe na nacionalnitei me|unarodnite serii so ceni i koli~estva, da se sledat promenite kaj glavnite izvezeni i uvezeniproizvodi vo ramkite na nadvore{nata trgovija.

Zna~ajno merilo za razvojot na stopanstvoto na edna zemja e na~inot na nejzinoto trguvawe.Na~inot na trguvawe e definiran kako odnos me|u prose~nite ceni na stokite {to edna zemja gi izvezuvai prose~nite ceni na stokite {to gi uvezuva.

Pexp = Pexp /Pimp

Dokolku se podobri na~inot na trguvawe toa moè da bide izraz na zgolemenata vnatre{naproduktivnost . Podobruvaweto zna~i deka moè da se kupat pove}e stranski stoki za istata koli~inana izvezenite stoki, odnosno se zgolemuva doma{noto bogatstvo

Indeksite za nadvore{na trgovija moàt da se baziraat na podatoci od istraùvawa za ceniteili od carinskata dokumentacija. Vo Makedonija, nadvore{no trgovskite indeksi se baziraat naedine~nata vrednost (od carinskite deklaracii).

Prednosti od izborot na priodot so edine~na vrednost se:

- zna~itelno poniski tro{oci pri pribiraweto na podatocite, bidej}i ne e potrebnadopolnitelno pribirawe na podatoci;

- jasna definicija na edine~nata vrednost kako odnos na carinskata vrednost na soodvetnotokoli~estvoto (interpretacijata na “cenite” e ponekoga{ nejasno);

- skoro sekoja trgovska transakcija e opfatena;

- glavnata cel na presmetkata na nadvore{no trgovskite indeksi e da se podgotvat indeksi zanacionalnite smetki. Ovie deflatori treba da bidat usoglaseni so carinskite vrednosti za izvozoti uvozot. Presmetkata na indeksite treba da proizvede usoglaseni cenovni i volumenski komponentina vrednosta. Komponentata volumen }e bide interpretirana kako promena na koli~estvoto.

Vo slu~aevite koga predmet na interes e koli~estvenata komponenta priodot na edine~natamerka ima odredeni sodrìnski prednosti za statisti~arite optovareni so finansiski pritisoci.Vrednostite i edine~nite vrednosti treba da bidat usoglaseni Kaj direktnite istraùvawa na cenite{ko e da se sinhroniziraat soodvetnite podatoci za cenite so soodvetnite podatoci za trgovskitetekovi.

Od druga strana, jasno e deka prednosta na priodot na edine~na mera ne se odnesuva na sitegrupi na stoki i so toa opfatot e ograni~en..

Rezultatite na presmetkite se koristat za sogleduvawe i analiza na dinamikata na izvoznitei uvoznite ceni po agregati, za presmetuvawe na globalnite statisti~ki pokazateli kako {to se indeksina fizi~kiot obem na izvozot i uvozot, za izrabotka na koncepcija na dolgoro~na i tekovna politikana razvojot, za planirawe i odlu~uvawe vo ovaa oblast.

46

Glavnite nedostatoci se:

za golemiot del od izvozot ili uvozot, vo edna statisti~ka stavka, postoi miks od proizvodi,{to moè da predizvika odvojuvawe vo razvojot na cenite

- koli~estvata ponekoga{ nedostasuvaat ili se premnogu grubo definirani

- promenite vo kvalitetot ili vo sostavot na proizvodite od statisti~kata stavka se reflektirana edine~nata vrednost. Op{to zemeno, so podobruvawe na kvalitetot, indeksot na edine~nata vrednostgi precenuva aktuelnite promeni vo cenite.

Problemite koi se pojavuvaa pri presmetuvaweto na edine~nata vrednost moè da se nadminatna sledniov na~in:

- a) Miks na proizvodi

Ovoj priod moè nema da dade zadovolitelni rezultati za proizvodite koi se pod vlijanie namiksot od proizvodi i poradi toa mo`no e da se podlo`ni na nedostatocite od edine~nata vrednost.Preku vnimatelni analizi na turskiot materijal za podatocite za nadvore{na trgovija so cel da seizbegnat zna~itelnite vlijanija od ovoj izvor na gre{ki mnogu be{e postignato. Edine~nite vrednostipodlo`ni na nedostatocite od edine~nata vrednost se izbri{ani od presmetkite na indeksite. Kakorezultat, za

b) Ovoj priod moè da potfrli poradi koristewe na grubi edinici na koli~estvo. Koga seslu~uvaat golemi promeni vo ramkite na takvi edinici tie moè da predizvikaat neto~ni dvièwakaj indikatorot za promeni vo cenite.

v) Bez edinica za koli~estvo

Site stoki nemaat zna~itelna edinica za koli~estvo

g) Promeni vo carinskata tarifa po proizvodi

Povrzuvaweto na proizvodite tradicionalno e eden od najte{kite problemi za re{avawe.Starite proizvodi se povlekuvaat, starite proizvodi se podeluvaat i novite proizvodi se vklu~uvaat.

Indeksite se presmetuvaat za (a vrz osnova na prose~nite vrednosti za poodelnite proizvodispored HS);

a) grupa, otsek i sektor od SMTK-rev.3;

b) granka, grupa i podgrupa od NKD;

c) ekonomska namena na proizvodite;

d) stepen na obrabotka na proizvodite.

2. Formuli za presmetuvawe na indeksite

Vrednosta na eden proizvod se dobiva na sledniov na~in:

V = P*Qkade {to

V = vrednost (ili vo apsolutni ili kako indeks)

P = cena (ili indeks na cena)

Q = koli~estvo (ili indeks na volumen)

Slednava formula go dava na~inot za presmetuvawe na edine~nata vrednost:

P = ΣVit/ΣQit = Σ Pit*Qit / Σ Qit

Vit = vrednost na proizvodot, nabquduvana vo vremenski interval tPit = cena na proizvodot, nabquduvana vo vremenski interval tQit = koli~estvo na proizvodot, nabquduvana vo vremenski interval t

Za sekoj proizvod od carinskite deklaracii, za vremenskiot interval t, se agregiraat sitevrednosti od m izvozni, odnosno uvozni transakcii i soodvetnite koli~estva. Potoa se delatvrednostite so koli~estvata i se dobiva p - edine~nata vrednost na soodvetniot proizvod.

47

Indeksi na ceni (prose~ni vrednosti) na izvezenata i na uvezenata stoka

Za presmetuvawe na indeksite na ceni se koristat formulite na Lasper i Pa{e:

Lasper Ip(l) = Σ p1*q0 / Σ p0*q0

p1 = cena vo tekovniot period

p0 = cena vo bazen period

q0 = koli~estvo vo bazen period

Pa{e Ip(p) = = Σ p1*q1 / Σ p0*q1

p1 = cena vo tekovniot period

p0 = cena vo bazen period

q1 = koli~estvo vo tekoven period

Indeksite se presmetuvaat na dve nivoa:

I Se vnesuvaat koli~estvata i vrednostite od tekovniot i od bazniot period. Taka se dobivaatp1 i p0 za oddelni pozicii od HS. So mnoèwe na p1 i q0 i p0 i q1 se dobivaat ponderirani vrednostikako element za presmetuvawe na indeksite na ceni. Imeno, p1 i q1 i p0 i q0 ve}e postojat - tie sevrednostite od tekovniot i od bazniot period (V1 i V0). Taka se dobieni site elementi za presmetuvawena indeksite i po Lasper i po Pa{e. Prvo se presmetuvaat indeksite na ceni na oddelni pozicii(proizvodi) od Harmoniziraniot sistem na carinskata tarifa, a potoa se presmetuvaat agregatniindeksi na grupi, sektori i otseci od SMTK-rev.3 i na vkupniot izvoz i uvoz na zemjata.

II Na vtoroto nivo na obrabotka se vr{i pregrupirawe i se dobivaat agregatni indeksi na cenipo dejnosti i vnatre vo niv po granki, po ekonomska namena i po stepen na prerabotka na proizvodite.

So primena na dvete formuli, Lasper i Pa{e, se ovozmoùva sogleduvawe na strukturnitepromeni na cenite na povisokite klasifikacioni nivoa koi se rezultat na heterogenosta na grupite ivarijabilitetot na oddelnite proizvodi vnatre vo grupite. Oficijalno se objavuvaat podatoci samospored metodot na Lasper.

Indeksi na fizi~kiot obem na izvozot i na uvozot na stoki

Ovoj indeks ja pokaùva dinamikata na stokovnata razmena so stranstvo, a ja iskaùva promenatavo koli~estvoto na stoki {to bile predmet na nadvore{no-trgovskiot promet vo nabquduvaniot periodvo odnos na bazniot.

Vo statistikata na izvozot i na uvozot na stoki, indeksot na fizi~kiot obem e izveden pokazatelzatoa {to se presmetuva od indeksite na vrednostite (vkupnata vrednost na izvozot, odnosno uvozot)i indeksot na cenite:

Iq = Iv / Ip

Iq = indeks na fizi~kiot obem

Iv = indeks na vrednost

Ip = indeks na ceni (Lasper)

48

Indeksot na vrednosta se dobiva so stavawe vo odnos na vrednosta od tekovniot period sovrednosta od prethodniot period:

Iv = V1 / V0 = Σp1•q1 / Σp0•q0

Indeksot na ceni se dobiva spored Lasper:

Ip = Σp1•q0 / Σp0•q0

So soodvetnite zameni vo formulata za indeksot na fizi~kiot obem na izvozot-uvozot na stoki,se dobiva:

Iq = Iv / Ip = Σp1•q1 / Σp0•q0 : Σp1•q0 / Σp0•q0 =

Σp1•q1 / Σp0•q0 x Σp0•q0 / Σp1•q0 = Σp1•q1 / Σp1•q0

zna~i Iq = Σp1•q1/ Σp1•q0

Indeksite za fizi~kiot obem se presmetuvaat za vkupniot izvoz i uvoz na stoki, za oddelnioblasti od NKD, za ekonomskata namena na proizvodite na nivo na repromaterijali, sredstva za rabota(investicii) i sredstva za {iroka potro{uva~ka.

Stokovna lista i korekcija na podatocite

Listata na stoki koi se opfateni so presmetkata na indeksite e utvrdena so nomenklaturata naHarmoniziranata carinska tarifa i tie stoki pretstavuvaat pove}e od 75% od vrednosta na vkupniotizvoz odnosno uvoz, dodeka kaj oddelni grupi na SMTK rev.3 i granki od NKD, opfatot e i pogolem.Neopfatenite stoki se vsu{nost stoki koi vo bazniot ili tekovniot period ne se zastapeni vostokovniot promet, ili pak nivnoto koli~estvo vo bazniot i vo tekovniot period e nesporedlivo.Edine~nata cena za takvite proizvodi, obi~no, e zna~itelno nad ili pod prose~nata vrednost i ne everodostoen pokazatel na realnite dvièwa na cenite na stokite vo izvozot i vo uvozot. Proizvoditekaj koi postoi golem varijabilitet vo kvalitetot i na~inot na pla}awe, so {to odnosot me|ukoli~estvoto i vrednosta na ja reprezentiraat prose~nata cena, vo podolg period, isto taka seeliminiraat od presmetkata na ovie indeksi. So ogled na specifi~nosta i strukturata na izvozot ina uvozot, formirani se dve posebni listi na proizvodi za koi se vr{i presmetka na indeksite nacenite, edna za izvozot i edna za uvozot na stoki.

Vo indeksnite presmetki ne se vklu~eni delovite od ma{ini, uredi i aparati koi se podredenivo ist tarifen stav kako i osnovniot proizvod, zatoa {to ja namaluvaat homogenosta na podatocite zavrednosta i za koli~estvoto. Tie so~inuvaat od 0,03 do 0.06 % od vkupnata vrednost na izvozot, odnosnouvozot na stoki.

Korekcijata na izvornite podatoci se vr{i niz slednite fazi:

1. Vrz osnova na vrednosta franko-makedonska granica vo denari i koli~estvoto izrazeno vokilogrami se presmetuva edine~nata vrednost Pi = Vi / Qi

Pi = edine~na vrednost

Vi = vrednost

Qi = koli~estvo

Edine~nata vrednost za edna {ifra od carinskata tarifa se dobiva so sumirawe na vrednostitei koli~estvata od site ECD so isto naimenuvawe (odnosno {ifra od carinskata tarifa)

Pi = ΣΣΣΣΣ Vi / ΣΣΣΣΣ QiSo pomo{ na standardnata devijacija se eliminiraat site poedine~ni ECD, ~ija prose~na vrednost

izleguva od intervalite na standardnata devijacija. Se izrabotuva posebna tabela so izve{taj zaisklu~enite ECD. Taka se dobiva pogolema homogenost vo grupata.

2. Ponatamu, od listata na proizvodi se eliminiraat onie proizvodi ~ii indeksi vo odnos nabazniot period gi nadminuvaat granicite na intervalot od 59,51 do 299,99 indeksni poeni. Na tojna~in od obrabotkata se otstranuva vlijanieto na ekstremite i se postignuva podobra sporedlivostna vrednostite i koli~estvata za bazniot i za tekovniot period.

49

3. Se vr{i korekcija i na kumulativnite rezultati. Imeno, gledaj}i gi individualnite indeksiza proizvodi, koi vlegle vo presmetkata, se vr{i podetalen uvid vo osnovnata materija kaj onie grupi,otseci i sektori od SMTK rev.3, kaj grankite od NKD, kaj ekonomskata namena i kaj stepenot na obrabotkana proizvodite, kade {to me|usebnite razliki vo indeksite na cenite nastanale poradi heterogeniotsostav na agregatite.

Kriteriumi za izbor na bazen period i na reprezentativni proizvodi

Osnoven preduslov za pravilna presmetka na izvozno-uvoznite indeksi e da se napravi pravilenizbor na bazna godina, odnosno period i na reprezentativen primerok baziran na Tarifnatanomenklatura, odnosno na Harmoniziraniot sistem. Pri izbor na bazen period treba da se izberebazniot period so najgolem procent na reprezentativnost.

Izborot na reprezentativniot primerok se vr{i vrz osnova na tarifnite pozicii. Pri izborotna tarifnite pozicii koi }e vlezat vo reprezentativniot primerok se primenuvaat glavno 4kriteriumi:

- prviot kriterium se odnesuva na vrednosta na tarifnata pozicija, odnosno proizvodot, kojatreba da iznesuva najmalku 2 miliona SAD dolari;

- vtoriot kriterium se odnesuva na za~estenosta (frekvencijata) na proizvodot vo tekot nanabquduvaniot period (godina), imeno soodvetniot proizvod treba da se javuva najmalku 8 pati votekot na godinata {to zna~i 8 meseci;

- tretiot kriterium se odnesuva na homogenosta na tarifnite pozicii, odnosno tie treba dabidat {to e mo`no pohomogeni (od sli~en kvalitet) i pokonkretni (opisot da ne bide premnogu op{t,na pr. Drugi tekstilni proizvodi);

- ~etvrtiot kriterium se odnesuva na prose~nata vrednost na proizvodot koja ne treba da variramnogu od period do period i se narekuva stepen na bliskost koj ne treba da bide pomal od 50%.

Otkako }e gi utvrdat ovie kriteriumi, se vr{i i poedine~no ispituvawe na sekoja tarifnapozicija koja ne gi ispolnuva kriteriumite za da se utvrdi zo{to ne gi ispolnuva i dokolku e mo`no dase izvr{at korekcii vo sorabotka so Carinskata uprava, so cel da se zgolemi reprezentativniotprimerok.

Sleden ~ekor e utvrduvawe na u~estvoto na izbraniot primerok za izvoz i za uvoz vo vkupnatavrednost na izvezenata, odnosno uvezenata stoka (reprezentativen procent). Voobi~aeno, procentotna u~estvoto za uvozot e pomal od procentot na izvozot, odnosno za izvozot se dviì okolu 80%, a zauvozot okolu 60%.

Po izborot na bazata i reprezentativniot primerok, se preminuva na samata postapka zapresmetka na indeksite. Postojat tri na~ini za presmetka na indeksite:

- spored Lasper;

- spored Pa{e;

- spored Fi{er.

Vo Dràvniot zavod za statistika se koristi formulata na Lasper za presmetka na izvozno-uvoznite indeksi na obemot, a za presmetkata na indeksite na edinica vrednost se koristi formulatana Fi{er koja pretstavuva geometri~ka sredina od formulite na Lasper i na Pa{e.

Osnovnite indeksi se presmetuvaat vrz osnova na Harmoniziraniot sistem - 1996 na 10 mesta, apotoa, so primena na soodvetni ponderi i vrski, se presmetuvaat i indeksi vrz osnova na druginomenklaturi kako {to e SMTK, rev.3. Pokraj indeksi na najnisko nivo, na nivo na pozicija, sepresmetuvaat i indeksi na povisoko agregirani nivoa kako {to se podgrupi, grupi i glavi, isto taka soprimena na soodvetni ponderi (u~estvo vo vkupnata vrednost).

Postapka za presmetka na uvozno-izvoznite indeksi

Prakti~nata presmetka se odviva po sledniov redosled:

- Se izbiraat tarifni stavki (proizvodi) ~ija vkupna vrednost vo tekot na godinata e nad 100 000 SADdolari. Podatocite se davaat mese~no;

- Se utvrduva frekvencijata na sekoja stavka po meseci. Opredeleno e kriteriumot da bide 7meseci (soodvetniot proizvod e predmet na uvoz vo tekot na sedum meseci vo tekot na godinata);

- Se utvrduva prose~na vrednost za 1 kilogram za sekoj mesec i potoa se presmetuva prose~natacena za 12-te meseci;

50

- Od utvrdenite prose~ni ceni (edinici vrednost) se presmetuva stepenot na bliskost so primenana slednava formula:

(Po - stdev) / Po • 100

Po - prose~na cena; stdev - standardna devijacija.

Za presmetka na stepenot na bliskost potrebno e da postoi podatok za prose~nata cena vo sekojmesec, a dokolku nema podatok, toga{ toj se vle~e od najbliskiot mesec.

Kriteriumot e vo reprezentativniot primerok da vlezat site proizvodi ~ij stepen na bliskoste pogolem od 50%. Me|utoa, potrebno e da se izvr{i analiza na sekoja stavka poedine~no (na oniestavki koi se pod 50% bliskost) za da se utvrdi pri~inata zo{to stepenot na bliskost ne im ezadovoluva~ki, dali poradi golemata razlika vo edinicite na vrednost vo pove}e meseci ili samo voeden ili dva meseca. Ako razlikata vo edinicite vrednost e golema samo poradi eden ili dva meseca,toga{ treba da se ispita da ne nastanala nekoja gre{ka na nivo na deklaracija vo soodvetniot mesec(pr: pregolema vrednost ili koli~ina), pri {to se pristapuva kon korekcija dokolku e mo`na. Ako nee mo`na, toga{ vo sporniot mesec se vle~e cena od najbliskiot mesec i toj proizvod vleguva voprimerokot.

- Sleden ~ekor e da se utvrdi u~estvoto na izbranite proizvodi vo vkupnata vrednost na uvozot(izvozot);

- Se smetaat ponderi (W) za sekoja stavka (u~estvo vo vkupnata vrednost na povisoko nivo naagregirawe na proizvodite);

- Se pristapuva kon presmetkata na samite indeksi vrz osnova na formulite:

I = Σ Pi / Σ Po • Wo spored Lasper

I = Σ Pi / Σ Po • Wi spored Pa{e

I = √L*P spored Fi{er

Ograni~uvawa kaj indeksite na cenite na izvozot i na uvozot na stoki

Verodostojnosta i realnosta na ovie indeksi se ograni~eni od slednive pri~ini: heterogenostana proizvodite koi vleguvaat vo presmetkata, brojot na opfatenite proizvodi, ponderacioniot konceptna baznite koli~estva za oddelni sloèni proizvodi od visoka prerabotka (investiciona oprema,brodovi, avioni kako i sredstva za potro{uva~ka), ili, pak, ako ne obezbeduva adekvatni agregatniindeksi za site nivoa na kumulacijata.

Proizvodite od edna tarifna stavka na Carinskata tarifa moàt da bidat od razli~en kvalitetiako se raboti za isto naimenuvawe. Takvi proizvodi se, na primer, ma{inite i soodvetnata oprema,stakloto i keramikata i drugi proizvodi.

Od mesec vo mesec moè da se menuva strukturata na proizvodite koi vleguvaat vo eden tarifenstav, a so toa nastanuvaat promeni vo prose~nata vrednost i pokraj toa {to ne nastanale promeni vocenite na proizvodite.

Zatoa, ovie indeksi koi vsu{nost se indeksi na prose~na vrednost, vo istraùvawata treba dase zemat so izvesna rezerva.

51

PRILOG 1 : IZLEZNI TABELI

1. Vidovi na izvoz (kumulativna)

2. Vidovi na uvoz (kumulativna)

3. Izvoz-uvoz spored prete`nata ekonomska namena na proizvodite (kumulativna)

4. Izvoz-uvoz spored stepenot na obrabotka na proizvodite (kumulativna)

5. Izvoz-uvoz spored sektori i otseci na SMTK, rev.3 (kumulativna)

6. Izvoz-uvoz spored dejnosti (korisnik-proizvoditel) (kumulativna)

7. Izvoz-uvoz spored zemji na namena, odnosno poteklo (kumulativna)

8. Izvoz-uvoz spored ekonomski grupacii na zemjite dadeni od EU (kumulativna)

9. Izvoz - redoven i lon (kvartalna)

10. Izvoz - redoven i lon (mese~na)

11. Uvoz - redoven i lon (kvartalna)

12. Uvoz - redoven i lon (mese~na)

13. Izvoz-uvoz na proizvodi spored SMTK, rev.3 (kumulativna)

14. Izvoz-uvoz zemja - proizvod (nad 100000 SAD$) (kumulativna)

15. Izvoz-uvoz zemja - proizvod (kumulativna)

16. Izvoz-uvoz proizvod - zemja (kumulativna)

17. Izvoz-uvoz na proizvodi spored tarifni {ifri -Carinska nomenklatura (kumulativna)

18. Vidovi na izvoz (mese~na)

19. Vidovi na uvoz (mese~na)

20. Izvoz-uvoz spored sektori i otseci na SMTK, rev.3 (mese~na)

21. Izvoz-uvoz spored prete`nata ekonomska namena na proizvodite (mese~na)

22. Izvoz-uvoz spored zemji na namena, odnosno poteklo (mese~na)

Za potrebite na korisnicite se izrabotuvaat i drugi vidovi tabeli vo soglasnost so nivnitebarawa.

Klasifikacii, nomenklaturi, metodologii i standardi - ISSN 1409-7044:

Simetri~ni input-output tabeli vo Republika Makedonija za 2000 godina- metodolo{ki objasnuvawa - ISBN 9989-167-67-2

Lektor: Jasmina \or|ieva

Tehni~ki urednik: Quben Ilievski

Tira`: 100

Stranici: 52

Pe~ateno vo Pe~atnicata na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti priVladata

na Republika Makedonija

Documents

REPUBLIKA MAKEDONIJA Dr`aven zavod za statistika …