GLASILO OBČINE RIBNICA 31. juLIj 2013 / XVII

juLIj 2013

GRAjSKI VEČERI V POLNEM RAZMAHu

ZD RIBNICA BO DOBIL NOVO PODOBOTEK PO LONČARIjI ZNOVA S PRESEŽKI

POČITNIŠKE AKTIVNOSTI MLADIHTRADICIONALNI ŠPORTNI DOGODKI

GASILCI Z NOVIMI PRIDOBITVAMIRIBNICA V VALVASORjEVIH OČEH

Sara Horžen - Marička v gledališki predstavi Na kmetihFoto: Marko Modrej www.ribnica.si

Kaj ste zamudili? Beloruski plesni ansambel, evforijo nad dramšpilovci, tolkalce in večer slovenske popevke ter znameniti Imago. Grajski večeri tudi avgusta.

Le v Grad, vesela publika!Ribnica tako poletno prireditev, ki so jo v tem duhu ustvarile že generacije pred nami, potrebuje, ker smo kulturno vzgojena publika. To okolje je vedno znalo živeti in podpreti kulturo, pa četudi ji ni namenjalo velikih in impozantnih prostorov. Zato nas vsi nastopajoči iz Slovenije in tujine vedno pohvalijo, kako odlično občinstvo smo in kako znamo razumeti in sprejeti še tako zahteven program.

Je pa res, da zdaj zelo potrebujemo vesele in sproščujoče vsebine, ker so nam vladajoče svetovne klike napravile svet zelo napet in razdražljiv. Če bi zbirala vtise z julijskih večerov, potem je program za večino navdihujoč in pub-lika niti več ne izbira, ampak prihaja kar na vse prireditve. Letošnje večere je ponovno začel beloruski plesni ansambel Haroški in tokrat pripeljal še na vzhodu zelo znan duo Aura. Pevka in kitarist sta večer kar malce prevzela, saj sta vrhunsko odpela kar 11 pesmi, le da so mnogi, ki so slišali, kako imenitni so bili Belorusi pri nas leta 2011, pričakovali več plesa. Žal še tisto malo, kar so odplesali, se je končalo slabo:

kar trije plesalci so si na grajskem odru zvili gleženj. Vemo, da Grad tako zelo kliče k prenovi in to so znaki, da je obnova nujna. Tudi domači DramŠpil je na svoji novi predstavi Na kmetih skoraj izgubil omaro, a razen malce adrenalina ni bilo hudega – svoje so odšpilali v izjemnem slogu, pritegnili 1000-glavo publiko in nas držali v napetosti uro in pol. Zbrali so si kriminalko Vinka Möderndorferja in zadeli v črno. O igri in 12 igralcih so se ljudje pogovarjali še dneve in tako so se dramšpilovci povsem zasidrali v srce. Takega izrednega obiska v juliju nismo mogli več ponoviti, čeprav je ob večerih prizorišče vedno polno. In še vedno zelo radi vidimo domače nastopajoče, kot je bil na tretjem večeru tolkalni trio MP3. Matija Bartol iz Dolenje vasi, njegova mlada žena, ki bo jeseni začela učiti v ribniški Glasbeni šoli, in visoko noseča Maja Povše, so pripravili večer z Nuško Drašček Rojko. Slovenske popevke tako pritegnejo poslušalca, da nam je ura minila prehitro. Zaželeli smo si še, in še enkrat dobili Poletno noč. Krasna vokalistka Nuška je zablestela ob imenitni spremljavi tolkalcev, saj je njen glas ob njih še izrazitejši. MP3-jevci tako na najboljši način seznanjajo poslušalce z instrumenti, ki se z njimi redko srečajo. Letos so se domislili tudi glasbene pravljice. V Ribnici jo je obiskalo kar 150 ljudi. Zadnji julijski večer je bil večer

Imaga Sloveniae (Podoba Slovenije), ki je tokrat izbral Teater kvartet. Vsebinsko znova vrhunski večer. Da so letošnji Grajski večeri do sedaj vsebinsko na najvišjem nivoju, priča tudi avgustovski program, ki si ga lahko ogle-date na zadnji strani. Včasih se kdo malo težje odpravi na pri-reditev, ker pričakuje zahtevnejšo glasbo, a prav vsakič je nato vesel, da je šel, ker bi mu bilo zamujenega lahko zelo žal. Ribnica ima raznoliko publiko, tudi za zahtevnejši program. Manjka ji le še Grad, kjer se na napihnjenem odru ne bi pobijali nastopajoči, stopnice, kjer se ne bi prevračali obiskovalci, garderobe, da se ne bi lomilo lesenih nog poročne mize. Župan so dejali, da se nam morda obeta denar iz razvojnega sklada, s katerim bi lahko uresničili načrt in že pripravljen projekt Boštjana Češarka, In če kdo, se bomo tega veselili Ribničani, ki tako hvaležno kažemo naklonjenost do svojega kraja.

AlenkA PAhuljeFoto Lana Modrej

Srčno upam, da ste si do sedaj že lahko privoščili vsaj kakšen dan dopusta in se odpravili kamorkoli, kjer vam je ljubo. Kar precej pa si nas je julijske petke kratkomalo rezervi-ralo za odhod v poletno gledališče, kjer se že peto leto rojeva nov fes-tival. Grajski večeri v organizaciji Turističnega društva Ribnica živijo tudi v letu 2013! Vodja projekta Marko Modrej je lani sicer strahoma spremljal vse napovedi o krizi in kar nekaj časa je bilo treba čakati na vse potrditve pokroviteljev, da bodo pri tako velikem in odmevnem projek-tu znova zraven, a nazadnje mu je uspelo vse lepo zložiti v red (denar ter vsebino) in tako skupaj delamo in doživljamo vsebinsko zelo bogate kulturne večere.

vrhunskA PredstAvA belorusov

Presenetil je tudi teAter quArtet

grAjski večeri so iz letA v leto bolj obiskAni

beloruski Plesni AnsAmbel hAroški

izjemnA nuškA drAšček rojko in mP3

drAmšPilovci so več kot nAvdušili

REŠETO 3

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor:

MarkoModrej-odgovorni urednik PolonaKlajič-članica

DomenMarinč-članProgramski svet:

SabinaVučemilović,NevaŠilcVidmar,SimonaLovšin,AlešČešarek,UršulaJakličŽagar,NevenkaTurk,

MatjažNosan,MihaKlunLektura:TanjaDebeljak

Trženje oglasnega prostora: GSM:041-536-889,051641021

Tisk in prelom strani:KVMGrafika,Ribnica.

Naklada: 3.300izvodov

Naslov: Škrabčevtrg40,1310RibnicaTel.:051641021/8369765

E-pošta:reseto@t-2.netIzid naslednje številke:

29.avgust2013

NapodlagiZakonaodavkunadodanovrednost(Ur.listšt.89/98)sodiglasiloRešetomedproizvode,zakaterese

obračunavaDDVpostopnji8,5%.Vprimeruobjaveistihoglasovvdrugihtiskovinahsi

pridržujemopravicodoavtorskegahonorarja.Pridržujemosipravicodonenapovedanegaobiska

tiskarskegaškratavnašemglasilu.

Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. avgusta 2013.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stališča posameznih avtor-jev prispevkov ne odražajo nujno tudi

mnenj in stališč uredništva.

Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.

PREGLED DOGODKOV V aVGustu 2013

2. 8. GRAJSKI VEČER 2013: ob 20. uri Ribniški kantavtor Žiga Bižal – Večer ribniške glasbe Ribniški grad3. 8. 9. KMEČKI PRAZNIK NA VELIKIH POLJANAHob 16. uri Velike Poljane5. 8. Vesele počitnice v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica 2013: Spoznavne igrice Rokodelski center Ribnica6. 8. Vesele počitnice v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica 2013: Na policijski postaji Rokodelski center Ribnica7. 8. Vesele počitnice v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica 2013: Leskova igralnica in urejanje parka Rokodelski center Ribnica8. 8. Vesele počitnice v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica 2013: Glasbena delavnica Rokodelski center Ribnica9. 8. Vesele počitnice v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica 2013: Kuharska delavnica Rokodelski center Ribnica9. 8. GRAJSKI VEČER 2013: Juan Vasle – Večerob 20. uri argentinskih, brazilskih in slovenskih pesmi Ribniški grad12. 8. Vesele počitnice v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica 2013: Bodi pripravljen! Rokodelski center Ribnica13. 8. Vesele počitnice v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica 2013: Eurobasket 2013 Rokodelski center Ribnica14. 8. Vesele počitnice v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica 2013: Presenečenje Rokodelski center Ribnica16. 8. GRAJSKI VEČER 2013: Mariachi International ob 20. uri Alma de Mexico – večer mehiške glasbe Ribniški grad17. 8. 7. TRADICIONALNO TEKMOVANJE V METU ob 16. uri KROMPIRJA Pri cerkvi sv. Lenarta v Nemški vasi21. 8. 5. tek DOLENJEVAŠKE REKREATIVNE ob 19. uri TEKAŠKE LIGE Start in cilj pri Sv. Marjeti na Dolenjevaškem polju23. 8. GRAJSKI VEČER 2013: Lucija Ćirović z gosti – ob 20. uri Večer stand up komedije Ribniški grad24. 8. FIŽOLOV DAN V HROVAČI 2013ob 12. uri Ribniški grad30. 8. URBANOVA NOČ 2013ob 20. uri Gallop PUB, Obrtna cona Ugar, RibnicaKoledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, mihelic.zdenka@gmail.com.

julija PiŠEMO:

aKTualNO Predstavitev skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« občin Dobrepolje, loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike lašče 5 Priznanja ob dnevu policije 6 Podpisali pogodbo za energetsko obnovo ZD Ribnica 6 Ribniška politika bogatejša za nov občinski odbor 7

MED NaŠiMi ljuDMi Spominska gasilska soba in obnovljen gasilski dom pri sv. Gregorju 9 Prevzem novega gasilskega vozila PGD Goriča vas 10 Folklorna skupina Grmada sezono zaključila na Hrvaškem 34 Na Bregu so aktivne vse generacije 34

KulTuRNi uTRiNKi (Pre)Živeti s kreativnimi praksami 11 Nova razstava v Muzeju Ribnica 12

POGlED V PRETEKlOST Nov podlistek: Ribnica v Valvasorjevih očeh 36

POČiTNiŠKi uTRiNKi Ribniški oratorij 32 lumpijada 2013 33

ŠPORTNi uTRiNKi 12. Tek po lončariji 35 RD Riko Hiše ima novega trenerja 40 Tekmovanje Pokal Kot 2013 40 11. kolesarski vzpon na Grmado 41 Ribniški plavalci na mednarodnem plavalnem mitingu Veronika 41 Medobčinska liga v malem nogometu Občine Ribnica 42

4

IZ

POD

Ž

UPA

NOV

EG

A P

ER

ESA

Kot bi mignil, je minilo pol letošnjega leta, seveda vseh zadev nam na občini ni uspelo realizirati, saj, če dobro pomis-limo, je bila še v aprilu prava zima. Vseeno bi vam želel predstaviti, kaj od vsega pa nam je uspelo in kakšna je finančna kondicija naše občine.

POVZETEK POLLETNEGA POROČILANa podlagi Zakona o javnih financah in občinskega odloka o proračunu je župan dolžan poročati občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Če povzamemo bistvene elemente poročila, lahko ugo-tovimo naslednje:Prihodki proračuna so bili realizirani v višini 4,175.524 €, oz 34,0 %, glede na veljavni proračun. Glede na prvo pol-letje prejšnjega leta, so prihodki višji za 650.900 eur. Praktično celotna razlika polletnih realizacij temelji na boljšem črpanju sredstev iz državnega proračuna oz. sredstev EU.

Izpod županovega peresa

Spoštovane, spoštovani!KAJ JE ZAZNAMOVALO IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 1. POLLETJE?• Po sprejemu proračuna za letošnje leto smo že v mesecu aprilu imeli rebalans proračuna, s katerim smo zagotovili sredstva za vzdrževanje cest in določili novo višino letnega dolgoročnega zadolževanja v računu financiranja;• ravno tako smo v mesecu aprilu pre-dali v upravljanje Komunali d.o.o. čistilno napravo,• nadaljevali smo z gradbenimi deli na projektu Vrtec, izvedli priklop na elektro-omrežje. V tem mesecu se začne dobava

opreme, v funkci-jo z dnem 30. 9. 2013 je predvide-na primopredaja objekta; • teče delna obnova vodo-voda v naseljih Otavice in Breg, nadaljuje se komunalno ure-janje v Hrastju;• plačana je bila

tudi določena projektna dokumentacija: Regionalni vodovod, Nadomestne ceste Ortnek, Komunalno urejanje OC Ugar;• v teku so posamezni komasacijski postopki;• zaključeni so vsi razpisi s področja kulture, športa, turizma, kmetijstva in humanitarnih organizacij;

• slaba je prodaja nepremičnega premoženja – kljub poskusom prodaje nepremičnin, zanimanja zanje ni;• tako kot vsako leto tudi za letošnje velja, da večina transfernih prihodkov ne pri-teka v proračun občine sorazmerno, saj zanje v veliki večini velja, da se realizirajo v drugi polovici leta. Vzrok za to so rela-tivno pozno prejete odločbe oz. sklepi od ministrstev oz. vladnih služb;• podobno velja tudi za prihodke od nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, saj so bile odločbe izdane v mesecu jun-iju;• občina je po zaključku postopka zadolževanja v mesecu juniju podpisa-la dve kreditni pogodbi za dolgoročni posojili v skupni vrednosti 1,620.000M € je namenjenih za sofinanciranje 1. faze izgradnje Vrtca, preostanek je namen-jen sofinanciranju njegove 2. faze. Od tega milijona smo do 30. 6. 2013 izčrpali 621.100 eur. Preostanek bomo v skladu s pogodbo črpali v poletnih mesecih. Sredstev iz druge pogodbe v višini 620.000 eur do 30. 6. 2013 še nismo črpali, saj je začetek črpanja odvisen tako od likvidnostnega stanja oz. količine izve-denih del na projektu. Glede na obstoječe kredite in upoštevajoč zadolžitev iz teh dveh pogodb, višina zadolženosti občine na dan 30. 6. 2013 znaša 3,282.523 eur. Ob upoštevanju, da v občini Ribnica po podatkih Statističnega urada živi 9.331 prebivalcev, znaša poprečna zadolženost 351,8 €/prebivalca.Za odhodkovno stran velja, da smo v prvem polletju redno in v rokih plačevali vse tekoče odhodke za potrebe občine kot tudi tekoče transfere vsem javnim zavodom.

Župan jože levstek

16. redna seja občinskega sveta prinesla višje cene vode in komunalnih storitev

Občinski svetniki so se zbrali na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Ribnica. Soglasno so podprli dvig cene pitne vode in cene odvajanja komunalnih in pada-vinskih voda. Direktorja Antun Gašparac in Bojan Trdan sta predstavila vzroke za podražitev, zlasti dozdajšnjo nizko ceno sto-ritev in dotrajanost omrežij, tako za oskrbo s pitno vodo kot za odvajanje komunalnih voda – na območju, kjer je to urejeno. Oskrba s pitno vodo bo dražja za približno 2,3 €, medtem ko bo položnica Komunale višja za 6 €, za območje, ki ima urejeno kanalizacijsko omrežje, in nekaj manj za ostale prebivalce. Trdan je še pojasnil, da bodo občani, ki imajo urejene greznice, plačevali pavšal za praznjenje greznice, ki ga bo Komunala Ribnica opravila enkrat v

obdobju treh let. Dvig cen tako za oskrbo s pitno vodo kot tudi za odvajanje komunal-nih voda je eden nižjih v dolenjski regiji. Svetniki so se seznanili tudi z izvrševanjem proračuna v prvi polovici leta 2013; real-

izacija je 34 %. Kot vedno je seja minila brez pretresov in že v poletnem in malce počitniškem duhu, tako smo med sejo poleg razprav svet-nikov in svetnic lahko ujeli tudi del telefonskega pogo-vora ribniškega podžupana.

jurij kožArFoto: Marko Modrej

AK

TU

ALN

O

5

Naloge inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva so občinske upravne naloge in z ustanovitvijo skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče (v nadaljevanju: MIR) so občine ustanoviteljice zagotovile nadzor nad izvrševanjem oziroma spoštovanjem občinskih predpisov. Glede na to, da se v posameznih občinah ustanoviteljicah nave-dene občinske upravne naloge do sedaj še niso izvajale, in dejstvo, da v njem zaposlene pooblaščene uradne osebe pri izvajanju pooblastil posegajo v delovanje fizičnih in pravnih oseb, bomo v začetni fazi delovanja MIR veliko pozornosti namenili predstavitvi organa MIR in sez-nanili širšo lokalno skupnost z njegovo pristojnostjo, še pose-bej redarske službe, ki je novo ustanovljena služba v vseh občinah ustanoviteljicah.Sredstva za delo-vanje MIR zagotavl-jajo občine ustano-viteljice skladno z določbami Odloka, in poteka v okvirih spre-jetega proračuna. Pri tem moram poudariti zakonsko določbo 26. b člena Zakona o financiranju občin (Ur. l. RS štev. 123/06, 57/08, 36/11), ki je gotovo velika spodbuda, da občine organizirajo skupno opravljanje nalog občinske uprave (dodatna dotacija iz sredstev državnega proračuna v višini 50 % v preteklem letu realiziranih odhodkov). Odhodki, ki se štejejo za odhodke za skup-no opravljanje posameznih nalog občinske uprave, so določeni s Pravilnikom o vrsti odhodkov, načinu poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanju sredstev občinam za sofinanciranje skupnega opravljanja pos-ameznih nalog (Ur. l. RS, štev. 66/07).V MIR sva trenutno dva zaposlena, vodja MIR in inšpektor, v pripravi je tudi razpis za zaposlitev enega občinskega redarja. MIR opravlja za občine ustanoviteljice upravne naloge inšpekcijskega nadzora nad izva-janjem občinski predpisov in drugih aktov občin ustanoviteljic na naslednjih področjih:1. oskrba s pitno vodo,2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpad-

nih in padavinskih voda,3. ravnanje s komunalnimi odpadki,4. javna snaga in čiščenje javnih površin,5. urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,6. izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest, javnih poti in javnih parkirišč,7. urejanje in vzdrževanje pokopališč,8. pokopališka in pogrebna dejavnost,9. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v naseljih, ki niso razvrščeni med magistralne, regionalne in lokalne ceste,10. urejanje, vzdrževanje in upravljanje javnih tržnic in plakatnih mest,11. občinske takse

12. turistične takse, 13. zimska služba, 14. uporaba občinske zastave in grba.V skladu z občinskim programom var-nosti MIR opravlja za občine ustanoviteljice upravne naloge občinskega redarst-va in skrbi za javno varnost in javni red na območju občin ustanoviteljic in je pristojno: 1. nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,2. varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,

3. skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,4. varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino,5. vzdrževati javni red in mir.MIR je tudi prekrškovni organ, vse pooblaščene uradne osebe MIR so pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa (uspešno opravljen preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku in hkrati izpolnjujejo še druge zakonsko določene pogoje) ter obenem tudi prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki odločajo o prekrških po hitrem postopku.Med prednostnimi nalogami zaposlenih v MIR bo nadzor nad spoštovanjem predp-isov, zlasti na področju posegov na ceste, ustreznostjo prometne signalizacije, varo-vanja okolja (nedovoljenega odlaganja komunalnih odpadkov, ločevanje komunal-

nih odpadkov) ter, ob zaposlitvi občinskega redarja, tudi nadzor nad spoštovanjem zakonskih omejitev na področju mirujočega prometa.Pooblaščene uradne osebe MIR bodo pred-nostno obravnavale tiste kršitve, ki predstav-ljajo večjo nevarnost za javni interes in imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in okolje, pri svojem delu se bodo trudile, da se tako inšpekcijski kot prekrškovni postopki zaključijo v čim krajšem času, brez nepotreb-nega podaljševanja oziroma zavlačevanja postopkov, ob zagotavljanju zakonitosti delovanja organa, delo bo usmerjeno v nad-zor in k preprečevanju kršitev in situacij, pri katerih lahko pride do pomanjkljivosti ali nepravilnosti in bi lahko imele škodljive posledice za ljudi, premoženje oziroma skupnost. Za učinkovitost delovanja organa je potrebno za pravnomočno zaključene prekrškovne postopke takoj pričeti z voden-jem postopkov za izterjavo glob in stroškov postopka.Naloge, ki predstavljajo strokovni pristop, da se vzpostavijo temelji za uspešno delo-vanje MIR, se bodo izvajale vzporedno s samim operativnim delovanjem MIR, in bodo usmerjene predvsem v nadzor in k preprečevanju kršitev in situacij, pri katerih lahko pride do pomanjkljivosti ali nepravil-nosti, ki bi lahko imele škodljive posledice za ljudi, premoženje oziroma skupnost.Glede na to, da smo v začetni fazi, ki naj zag-otavljajo tehnične pogoje za vzpostavitev organa, ne moremo vedno zagotavljati ura-dnih ur, se vsem občanom opravičujemo. Hkrati jih obveščamo, da pisne prijave spre-jemamo nemoteno na elektronskem naslo-vu: inspektorat-redarstvo@ribnica.si, po predhodnem dogovoru pa smo dosegljivi tudi osebno. Za dodatne informacije v zvezi z MIR pa se občani lahko obračajo tudi na občine ustanoviteljice.Uspešnost delovanja MIR se mora odražati v zmanjševanju kršitev na inšpekcijskem in redarskem področju in v čim hitrejši rešitvi inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov. Namen delovanja MIR naj bo predvsem pre-ventiva in ne represija. Z ustanovitvijo orga-na MIR vidim priložnost, da se uresniči vizija in postane MIR vzor učinkovite in kakovost-ne službe z visoko stopnjo zaupanja javnosti in prepoznavnostjo v širši družbeni skupno-sti. Kot vodja MIR si bom prizadevala za nje-govo odgovorno in strokovno delovanje, za dvigovanje njegovih standardov delovanja, za kakovost občinskih predpisov in njihovo usklajenost s področno zakonodajo, za čim boljšo komunikacijo z občinskimi uprava-mi ustanoviteljic ter za ustvarjanje dobre delovne klime. Le tako bomo lahko delo organa približali pričakovanjem in potrebam tako občin ustanoviteljic kot tudi občanov.

mAg. mArijA Ajdič FrAncelj, inšpektorica,vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva

PREDSTAVITEV SKUPNE OBČINSKE UPRAVE »MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO« OBČIN DOBREPOLJE, LOŠKI POTOK, RIBNICA, SODRAŽICA IN VELIKE LAŠČE

mAg. mArijA Ajdič FrAncelj

6

AK

TU

ALN

O

PRIZNANJA OB DNEVU POLICIJEV spomin na odločen upor miličnikov ter varo-vanje lastne države in svojega naroda so si pol-icisti za svoj praznik izbrali 27. junij. Dan polici-je obeležujejo vsako leto. Ob tem izbranim policistom podelijo tudi priznanja. Letošnja osrednja slovesnost, s katero so počastili osa-mosvojitveno vlogo slovenskih miličnikov, je bila 27. junija, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Generalni direktor policije Stanislav Veniger je v svojem govoru poudaril, da “četudi v družbi ni blagostanja, kakršnega bi si želeli, je Slovenija ohranila in okrepila eno od najpomembnejših vred-not demokratične države. Ostaja namreč ‘oaza’ varnosti in miru, kar dokazujejo številni mednaro-dni indeksi, ki jo uvrščajo med skupino najvarnejših držav na svetu. Suvereno lahko zatrdim, da tudi po zaslugi strokovnega in učinkovitega dela slovenske policije.”Dodal je, da so v policiji že večkrat dokazali, da presegajo poklicne zahteve: “Biti policist je namreč poslanstvo, je način življenja. Verjetno je prav to zavedanje prispevalo k temu, da se nismo zlomili pod težo gospodarske recesije. Nasprotno, sprejeli smo jo kot izziv in spremenili svoj zorni kot. Na sistemski ravni

smo našli notranje rezerve in se uspešno prilagodili družbenim spremembam. Veliko bolje, kot smo sprva pričakovali. Še več, kriza nas je zaznamovala tudi po človeški plati. Da smo policisti v svojem poklicu z vsem svojim bitjem in da resnično čutimo odgo-vornost za pomoč sočloveku, smo dokazali tudi s številnimi humanitarnimi akcijami, ki smo se jih množično udeležili. Verjamem, da državljanov, ki jim služimo, tudi v prihodnje ne bomo razočarali. Še naprej se bomo trudili, da bomo svoje poslanstvo opravljali s srcem.”

Njegov citat sem si sposodil za uvod tega članka, ki je sicer namenjen Policijski postaji Ribnica, ta poleg občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok pokriva tudi del južne državne meje, ki se je z vstopom Hrvaške v EU, neko-liko sprostila.V Ribnici je zaposlenih 46 policistov, pred leti jih je bilo že 75. Komandir Rudi Topolovec, ki je prvo violino prevzel letos, ko je bil v Kočevje premeščen prejšnji komandir Peter Kotar, pravi, da kljub zmanjšanju kadra delajo dobro in pravi, da bi bilo smiselno, da bi zaradi logistike pokrivali še občini Velike Lašče in Dobrepolje. To vsekakor drži, saj so Velike Lašče bliže Ribnici kot Ljubljani, kjer imajo policisti že tako precej več dela kot v deželi

suhe robe. Grosupeljskim policis-tom pa je ob povečanem številu kaznivih dejanj v njihovi občini pokrivanje Dobrepoljske doline še dodatno breme.Ravno komandir Topolovec in njegov pomočnik za področje splošnih zadev policije in področje državne meje ter tujcev Muhamed Delić sta letos tudi pre-jela priznanje slovenske policije. Nekaj dni pred osrednjim polici-jskim praznikom, natančneje 19. junija, sta v Tacnu prejela: Rudi Topolovec srebrni ščit za pomembne dosežke v policiji, Muhamed Delić pa bronasti ščit policije za prizadevno in uspešno delo v policiji. Priznanja je izročil mag. Stanislav Vrečar, direktor Policijske uprave Ljubljana. Za

priznanje ju je predlagal Topolovčev predhod-nik Peter Kotar. Seveda vsi predlagani policisti priznanja ne dobijo. Rudi Topolovec je bil pred imenovanjem za komandirja prvi pomočnik komandirja. Pri svojem delu je napredoval karierno. Začel je kot policist, pomočnik vodje varnostnega okoliša, vodja varnostnega in kasneje polici-jskega okoliša. Bil je policist kriminalist, od leta 2002 pa opravlja dela in naloge kot pomočnik komandirja, začel na PP Ljubljana Vič, kasneje pa nadaljeval na PP Ribnica. Pri svojem delu je izredno samostojen, inova-tiven in strokoven. Pri delu skupaj z ostalimi policisti ribniške policijske postaje dosega lepe uspehe pri odkrivanju in raziskovanju različnih vrst kaznivih dejanj. V zadnjih letih so ribniški policisti z njegovo pomočjo uspešno preiskali precej kaznivih dejanj s področja ropov, velikih tatvin, prepovedanih drog in gospodarskega kriminala; kar je posledica njegove strokovnosti in zavzetosti za delo na tem področju. Med sodelavci uživa izjemen ugled in je tako cenjen kot spoštovan ter zaupanja vreden sodelavec z izjemno visoko stopnjo integritete in pripadnosti policiji.Samostojen, inovativen in strokoven je tudi Muhamed Delić, kar je razvidno tudi iz zelo dobrih rezultatov dela. Veliko truda je vložil v usposabljanje in zagotavljanje varnosti na smučiščih. V Sodražici namreč po njegovi zasl-ugi policisti opravljajo dela in naloge varnosti na smučišču, precej pa je izboljšal tudi stike z lokalno skupnostjo. Svoje znanje tako kot komandir Topolovec nesebično prenaša na mlajše policiste. Oba letošnja nagrajenca sta s svojim dose-

danjim delom, odnosom do dela in orga-nizacije ter z doseženimi rezultati veliko prispevala k izboljšanju stanja in kvaliteti dela na področju varnosti na območju Policijske postaje Ribnica.Redkost je tudi, da priznanje dobi nekdo, ki ne dela pri policiji, je pa pri svojem delu vzor sodelovanja širše javnosti in policije.To priznanje, torej priznanje Policije oz. bronas-ti znak policije za sodelovanje pri krepitvi var-nosti je letos prejel Cvetko Staniša, inšpektor na Občini Ribnica. Staniša delo inšpektorja opravlja že 10 let in poleg Ribnice v okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva pokriva tudi občine Dobrepolje, Loški Potok, Sodražico in Velike Lašče. Pri svojem delu je pokazal zelo pozitiven odnos do skupnega sodelovanja s Policijsko postajo Ribnica. Je zelo natančen in ust-varjalen, kar se je odražalo pri dobrem sode-lovanju s policisti na terenu ter s pobudami in predlogi vodstvu PP, smo slišali pri obrazložitvi ob prejemu priznanja. Nesebično je ugotavljal nepravilnosti in kršitve, ki niso bile v njegovi pristojnosti in jih predal policistom, zavedajoč se, da je potrebno čim prej zbrati ustrezna obvestila in izvesti ustrezne ukrepe. S tako pozitivnim pristopom je bistveno olajšal delo policistom in pripomogel k boljši var-nosti ljudi in premoženja. Izkušnje in znan-je s svojega delovnega področja je vedno nesebično prenašal na policiste in jim ne glede na delovni čas pojasnjeval pristojnosti na svojem področju. Njegovo večletno sode-lovanje s policijo in samo komuniciranje je bilo vedno na visokem nivoju, kar se odraža v odličnem sodelovanju s policisti tako ob red-

nem delu kot od skupnih poostrenih nadzorih na različnih delovnih področjih (varstvo okol-ja, prometna varnost, zagotavljanje varstva javnega reda in miru …)Cveto Staniša ima kot uslužbenec Medobčinskega inšpektorata veliko znanja in izkušenj ter pobude za rešitev konkretnih zadev na skupnih področjih dela.Staniša je bil ob prejemu priznanja presenečen, saj sta na območju celotne PU Ljubljana, priznanje prejeli le dve osebi, ki nista zapos-leni na policiji.

Policisti sicer opažajo, da je sodelovanja z njimi vedno več, torej se jih ljudje ‘ne bojijo več toliko’, kot so se jih. Seveda je pri odkrivanju nepridipravov sodelovanje zelo pomembno. Tudi ni več praksa, da boste vi, ki opazite divje voznike, kršitelje javnega reda in miru in ostale, imeli občutek, da ste prvi zaslišani. Preko anonimnega telefona 080 1200 boste ostali popolnoma skriti. Lahko pa tudi ob osebnem stiku s policisti izrazite željo po anonimnosti in jo boste dobili. Zato ne zatiskajte si oči pred nepravilnostmi in jih zaupajte pristojnim.

Tekst in foto: mArko modrej

z leve muhAmed delić, cvetko stAnišA in rudi toPolovec

Podpisali pogodbo za energetsko obnovo ZD RibnicaPrejšnji teden je Občina Ribnica, ki je pridobila nepovratna sredstva za sofi-nanciranje projekta »Energetska san-acija ZD dr. Janeza Oražma Ribnica«, podpisala pogodbo za začetek ener-getske obnove stavbe, ki je niso obnav-ljali že 30 let. Objekt kar kliče po novih oknih, izolaciji, fasadi, temeljito pa bodo obnovili tudi ogrevalni sistem.Med štirimi ponudniki so izbrali najcenejšega, podjetje Tipo investici-jske gradnje iz Ljubljane, ki bo z deli začelo v avgustu.Izbrani ponudnik je za izvedbo postavil ceno 499.213,54 EUR brez DDV, skupna pogodbena vrednost z vključenim DDV pa znaša 609.040,52 EUR.Namen investicijskega projekta je s pomočjo sredstev EU energetsko sanirati obstoječi objekt ZD Ribnica ter na ta način omogočiti prispevek k učinkovitejši rabi energije, glede na sedanje stanje, zmanjšati rabo energije in izpustov toplogrednih plinov v okolje ter z najugodnejšo rešitvijo zagotoviti optimal-

no ugodne delovne pogoje za zdravstveno dejavnost in pri tem upoštevati tudi načela racionalnosti.Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa raz-voja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Trajnostna raba energije; prednostne usmer-

itve: Energetska sanacija javnih stavb.Cilji investicijskega projekta je prihranek pri stroških porabe energentov za zagotavljan-je toplotnega ugodja v objektu, manjšanje emisij škodljivih plinov kot posledice velike porabe energentov, večje toplotno ugodje, uporaba obnovljivih virov energije, učinkovita

raba energije.Po zaključku del, predvidoma junija pri-hodnje leto, je predviden letni prihranek toplotne energije 270,00 MWh, predv-idena proizvodnja toplotne energije iz OVE 80,00 MWh, skupno znižanje emisij CO2 pa naj bi bilo 26 ton.Občina bo za obnovo prispevala 238.615,16 EUR oz. 27,42 %, Kohezijska sredstva pa so v višini 739.470,83 EUR, od tega EU prispeva 85 %, država Slovenija pa 15 %. Skupna vrednost obnove bo tako nekaj manj kot milijon evrov.Marjan Miklič, prokurist podjetja Tipo investicijske gradnje, ki ima 8 zaposlenih in je z županom Jožetom Levstkom pod-

pisal pogodbo, je dejal, da drugod sicer izva-jajo projekte z znanimi podizvajalci, da pa se bodo potrudili, da bodo v Ribnici pri projektu sodelovali lokalni izvajalci od Inlesa (okna) do Grafita (gradbena dela). Vodja projekta bo Robert Štrukelj, nadzorni projektant pa Andrej Rus – RMA.

Tekst in foto: mArko modrej

žuPAn jože levstek in mArjAn miklič ob PodPisu Pogodbe

AK

TU

ALN

O

7

Njegov citat sem si sposodil za uvod tega članka, ki je sicer namenjen Policijski postaji Ribnica, ta poleg občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok pokriva tudi del južne državne meje, ki se je z vstopom Hrvaške v EU, neko-liko sprostila.V Ribnici je zaposlenih 46 policistov, pred leti jih je bilo že 75. Komandir Rudi Topolovec, ki je prvo violino prevzel letos, ko je bil v Kočevje premeščen prejšnji komandir Peter Kotar, pravi, da kljub zmanjšanju kadra delajo dobro in pravi, da bi bilo smiselno, da bi zaradi logistike pokrivali še občini Velike Lašče in Dobrepolje. To vsekakor drži, saj so Velike Lašče bliže Ribnici kot Ljubljani, kjer imajo policisti že tako precej več dela kot v deželi

suhe robe. Grosupeljskim policis-tom pa je ob povečanem številu kaznivih dejanj v njihovi občini pokrivanje Dobrepoljske doline še dodatno breme.Ravno komandir Topolovec in njegov pomočnik za področje splošnih zadev policije in področje državne meje ter tujcev Muhamed Delić sta letos tudi pre-jela priznanje slovenske policije. Nekaj dni pred osrednjim polici-jskim praznikom, natančneje 19. junija, sta v Tacnu prejela: Rudi Topolovec srebrni ščit za pomembne dosežke v policiji, Muhamed Delić pa bronasti ščit policije za prizadevno in uspešno delo v policiji. Priznanja je izročil mag. Stanislav Vrečar, direktor Policijske uprave Ljubljana. Za

priznanje ju je predlagal Topolovčev predhod-nik Peter Kotar. Seveda vsi predlagani policisti priznanja ne dobijo. Rudi Topolovec je bil pred imenovanjem za komandirja prvi pomočnik komandirja. Pri svojem delu je napredoval karierno. Začel je kot policist, pomočnik vodje varnostnega okoliša, vodja varnostnega in kasneje polici-jskega okoliša. Bil je policist kriminalist, od leta 2002 pa opravlja dela in naloge kot pomočnik komandirja, začel na PP Ljubljana Vič, kasneje pa nadaljeval na PP Ribnica. Pri svojem delu je izredno samostojen, inova-tiven in strokoven. Pri delu skupaj z ostalimi policisti ribniške policijske postaje dosega lepe uspehe pri odkrivanju in raziskovanju različnih vrst kaznivih dejanj. V zadnjih letih so ribniški policisti z njegovo pomočjo uspešno preiskali precej kaznivih dejanj s področja ropov, velikih tatvin, prepovedanih drog in gospodarskega kriminala; kar je posledica njegove strokovnosti in zavzetosti za delo na tem področju. Med sodelavci uživa izjemen ugled in je tako cenjen kot spoštovan ter zaupanja vreden sodelavec z izjemno visoko stopnjo integritete in pripadnosti policiji.Samostojen, inovativen in strokoven je tudi Muhamed Delić, kar je razvidno tudi iz zelo dobrih rezultatov dela. Veliko truda je vložil v usposabljanje in zagotavljanje varnosti na smučiščih. V Sodražici namreč po njegovi zasl-ugi policisti opravljajo dela in naloge varnosti na smučišču, precej pa je izboljšal tudi stike z lokalno skupnostjo. Svoje znanje tako kot komandir Topolovec nesebično prenaša na mlajše policiste. Oba letošnja nagrajenca sta s svojim dose-

danjim delom, odnosom do dela in orga-nizacije ter z doseženimi rezultati veliko prispevala k izboljšanju stanja in kvaliteti dela na področju varnosti na območju Policijske postaje Ribnica.Redkost je tudi, da priznanje dobi nekdo, ki ne dela pri policiji, je pa pri svojem delu vzor sodelovanja širše javnosti in policije.To priznanje, torej priznanje Policije oz. bronas-ti znak policije za sodelovanje pri krepitvi var-nosti je letos prejel Cvetko Staniša, inšpektor na Občini Ribnica. Staniša delo inšpektorja opravlja že 10 let in poleg Ribnice v okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva pokriva tudi občine Dobrepolje, Loški Potok, Sodražico in Velike Lašče. Pri svojem delu je pokazal zelo pozitiven odnos do skupnega sodelovanja s Policijsko postajo Ribnica. Je zelo natančen in ust-varjalen, kar se je odražalo pri dobrem sode-lovanju s policisti na terenu ter s pobudami in predlogi vodstvu PP, smo slišali pri obrazložitvi ob prejemu priznanja. Nesebično je ugotavljal nepravilnosti in kršitve, ki niso bile v njegovi pristojnosti in jih predal policistom, zavedajoč se, da je potrebno čim prej zbrati ustrezna obvestila in izvesti ustrezne ukrepe. S tako pozitivnim pristopom je bistveno olajšal delo policistom in pripomogel k boljši var-nosti ljudi in premoženja. Izkušnje in znan-je s svojega delovnega področja je vedno nesebično prenašal na policiste in jim ne glede na delovni čas pojasnjeval pristojnosti na svojem področju. Njegovo večletno sode-lovanje s policijo in samo komuniciranje je bilo vedno na visokem nivoju, kar se odraža v odličnem sodelovanju s policisti tako ob red-

nem delu kot od skupnih poostrenih nadzorih na različnih delovnih področjih (varstvo okol-ja, prometna varnost, zagotavljanje varstva javnega reda in miru …)Cveto Staniša ima kot uslužbenec Medobčinskega inšpektorata veliko znanja in izkušenj ter pobude za rešitev konkretnih zadev na skupnih področjih dela.Staniša je bil ob prejemu priznanja presenečen, saj sta na območju celotne PU Ljubljana, priznanje prejeli le dve osebi, ki nista zapos-leni na policiji.

Policisti sicer opažajo, da je sodelovanja z njimi vedno več, torej se jih ljudje ‘ne bojijo več toliko’, kot so se jih. Seveda je pri odkrivanju nepridipravov sodelovanje zelo pomembno. Tudi ni več praksa, da boste vi, ki opazite divje voznike, kršitelje javnega reda in miru in ostale, imeli občutek, da ste prvi zaslišani. Preko anonimnega telefona 080 1200 boste ostali popolnoma skriti. Lahko pa tudi ob osebnem stiku s policisti izrazite željo po anonimnosti in jo boste dobili. Zato ne zatiskajte si oči pred nepravilnostmi in jih zaupajte pristojnim.

Tekst in foto: mArko modrej

RIBNIŠKA POLITIKA BOGATEJŠA ZA NOV OBČINSKI ODBOR Stranka Pozitivna Slovenija, trenutno največja vladna stranka, je konec junija v Ribnici dobila svoj občinski odbor. Vodi ga arhitekt in podjetnik Boštjan Češarek, ki je na listi PS leta 2011 že kandidiral za poslanca.Na ustanovni konvenciji je Češarek pov-edal: »Prizadevali si bomo za učinkovitejše iskanje rešitev na področju ureditve pro-metnih povezav z Ljubljano in Hrvaško, izkoriščanja lesa, raz-voja podjetništva in turizma ter izseljevanja visoko izobraženih,« in dodal: »Z lokalnimi problemi se bomo spopadli na podlagi konkretnih analiz in predlogov, članstva in strokovne javnosti.«Omenil je še, da bodo s pozitivnimi pobuda-mi in mnenji opozorili

na probleme, ki se »vlečejo« že leta in se slabo ali pa zelo počasi rešujejo ter tudi okoljske probleme, povezane z vodotoki in onesnaženostjo, ter premajhna vlaganja v razvoj doline Loškega Potoka. »K delu želimo vzpodbuditi in povabiti ljudi, ki so strokovnjaki na svojih delovnih področjih, izobražence, podjetnike, katerih ambicija ni poklicna politika, ampak strokovni prispe-

vek k rešitvam,« je še pojasnil.Z aktivnim delovanjem bodo začeli v Ribnici in okolici, povezali se bodo z loka-lnimi odbori iz sosednjih občin in pomaga-li pri ustanovitvi odborov v Sodražici in Loškem Potoku, je še povedal predsed-nik občinskega odbora Ribnica, Boštjan Češarek.Podpredsednica odbora je postala Majda Glavonjić, mlada upokojenka, sicer višja upravna delavka in poznavalka državne uprave.Na ustanovitvi odbora je bila prisotna tudi Aleksandra Osterman, poslanka PS iz Kočevja, ki je ob tem obljubila: »Občinski odbor PS Kočevje bo z izkušnjami, ki so pos-

ledica dobre prakse, pomagal občinskemu odboru Ribnica pri začetku in pripravi nadaljn-jih izhodišč delovanja.«Politično ozračje pred lokalni-mi volitvami, ki bodo prihod-nje leto, se tako poleg vreme-na ogreva tudi v Ribnici. Kdo bo prodornejši, bolj spreten, komu bodo volivci bolj verjeli, kateri stranki zaupali mandat 2014 – 2018, bomo do pri-hodnje jeseni spremljali tudi v Rešetu.

Tekst in foto: mArko modrej

8

KOM

EN

TA

R

KDAJ SI BOMO DALI VREDNOST IN POSTAVILI CENO?Ribnica je prodajna niša in turistična zgodba sama po sebi, v globalnem medmrežju pa je ni

Prav res me zanima, na kakšen način se večina odpravlja na pot … Pregledate forume na spletnih straneh, vas prepriča fotografija, priporočilo nekoga, ki je tam že bil, izbirate na slepo, pa kar pade, pade?Naša dva Grka, ki ju bom nosila v zgodbi, sta praktično morala oditi v Ribnico. Časnik Dnevnik je ta mladi zakonski par poslal na turistično izvidnico, prisrčno rečeno, vohljat. Kar je prav, če želiš kraju nato dati neko dokaj pošteno oceno. Nikolasa in Lilian sem tisto majsko, rahlo deževno in sivo dopoldne tudi sama srečala na trgu, ko sem se spravljala v avto. Mladi bradati mož in ognjenordeča ženska sta me z nasmehom pozdravila, za oko pa sta mi zapela, ker je bilo po njunem sila lahkot-nem koraku vidno, da sta turista. Da opazujeta in se jima nikamor ne mudi. In da sta pri svojem početju zadovoljna, kar se je kasneje izkazalo za resnično. Ko je bil 5. juni-ja v Dnevnikovi izvidnici objavljen tudi članek o njuni posrečeni poti v Ribnico, smo domačini lahko videli sebe skozi oči tujcev. Svoje spoznanje sta strnila v en stavek: »V Ribnici je toliko lepega za doživeti. Prihodnjič se bova tja vrnila za kar ves mesec.« Posebej sta izpostavila našo prijaznost, saj so ju domačini pospremili kar do vrat gostilne, delno tudi zato, ker sta ver-jetno naletela na koga, ki ni znal angleško. A vseeno: naši plusi so: ustrežljivost, odprtost in prijaznost, ponos na kulturno dediščino in tradicijo, nizke cene, zelena okolica, lep razgled. Minusi? Opisov v Muzeju nista našla v angleščini, nista imela svojega vod-nika za individualni ogled, zaklenjena farna cerkev, nista si mogla privoščiti tradiciona-lne ribniške specialitete, ker se nista pred-hodno najavila. Pošteno. Ribnica nima sprejete strategije turističnega razvoja, še največkrat pa je bilo od strani kadarkoli vladajočih slišati, da je niti ne potrebuje, ker se nikoli ne bo šla nekega masovnega turizma, ampak bo slonela le na turističnih ‘padalcih’ in organiziranih avtobusnih prevozih. Ti lahko hodijo gledat uveljavljeno turistično ponudbo, tistega, kar najbolj zaželen tur-ist danes želi, pa jim še ne znamo zadosti

nuditi. Hoče neposreden stik z naravo in domačini, vse videti v čim bolj pristni obliki, okušati domače in se počutiti del okolja. Da Ribnica nima potenciala? Kakšna laž! Ima vrhunskega, le toliko vsega imamo, da smo samozadostni in ne vlagamo zadosti v pro-mocijo samih sebe. Če se danes na spletu v aktivni obliki ne predstaviš, ne obstajaš.

Pika. In mi smo v tem ekstra pomanjkljivi, je povedal direktor E-laborata. »Ribnica je tipičen primer, kaj pomeni, da na spletu nimaš turistične prisotnosti. Nemogoče se je prebiti do za turiste zanimivih informacij v katerem koli jeziku, še Slovenec se težko znajde, kar je velika škoda. Kajti spletni nas-top je postal v turistični dejavnosti zakon, saj se več kot 50 odstotkov turistov za svoje potovanje odloča na podlagi informacije, ki jo pridobijo na spletu.«Hudo res. Priznati moramo, da smo v tem gladko zaspali. Vsi vemo, da bi to morali storiti, pa še vedno spimo. Ali ni časa ali ni volje? Pač nas ni v svetovnem spletu v pravi podobi. To je prva stvar, ki jo moramo takoj urediti. Brezpogojno. To mora postati projekt št. 1, ki je noro hitro rešljiv. In zanj je treba najti denar. S tem bi imeli svoj paketek že skoraj poln. Imamo odlične vse-bine, bogato zgodovino in krasne ljudi na pravih mestih, in samo frc, in zadeva bi bila poštimana. Kajti kaj ima Bled takega, kar je na novo ustvaril? Jezero je tam bilo od vekomaj, grad toliko in toliko kasneje. Naredili so kremšnite, na vodo dali čolne in napravili prenočišča ter uredili gostinsko ponudbo. Grka pravita, da jim je zmanjkalo

ključnega: prijaznosti. So kot stroji, ki so tam zato, da dajo turistom samo tisto, kar se plača.Ribničanom se čuti, da imamo radi svoj kraj, pa naj še tako šinfamo čezenj. Ko nas o njem povpraša kak tujec, postanemo kot male piške, ki skačejo okrog in okrog, da bi čim več pokazale, oči nam zažarijo, ko govorimo o sebi, in res nas navdaja ponos – kar šopirimo se že od njega. Mi smo sami po sebi prodajna niša, ker mi smo zgodba že taki, kot smo. Tujci nas bodo iskali, če se bomo znali primerno obrniti v času, ki je drugačen, kot je bil. In kdaj se je Ribničan ogibal denarja in pozornosti?Bi si pa že enkrat želela, da se uresničijo

naše sanje o tem, da bi zaprli Gallusovo nabrežje, uredili nabrežino ob Bistrici, dali vse-bino parku izven obzidja … V Grad naj bi prišla premična kavarna. Urejalo se bo pros-tor za poročne obrede, morda bo končno denar tudi za prenovo Gradu v celoti? Vse projekte imamo že prip-ravljene, samo zagnati jih je treba. Potrebujemo kolesar-ske poti, da postanemo tarča kolesarjev in pojem aktivne-ga gibanja v zelenem. Bivanja in uživanja v zelenem nas-ploh. Prodamo lahko svojo ugodno lokacijo: Slovencu se lahko zdimo na koncu sveta, turistu, ki je prevozil stotine kilometrov, pa smo mala malica. Ne Slovenija, Ribnica lahko prodaja informacijo, da je le uro in pol od morja, pol ure od prestolnice in uro do

planin. In vsa v zelenem. Spoznajmo ven-dar že, da so tujci nad nami navdušeni, ker smo ostali, kakršni smo, le del svetovnega medmrežja moramo postati in se post-aviti med ponudnike globalnih turističnih trendov.

AlenkA PAhuljeFoto: Marko Modrej

PriPis uredništvAPovabilo bralcem DnevnikaVsako sredo na straneh Dnevnikove izvidnice objavljajo glasovnico, s pomočjo katere lahko glasujete za najbolj priljubljeni kraj, ki ga obiščejo Dnevnikovi izvidniki. Vsak teden med pošiljatelji izžrebajo deset srečnežev, ki prejmejo praktične nagrade. Prav vsi pa boste ob koncu Dnevnikove izvid-nice 2013 sodelovali tudi pri žrebanju za glavno nagrado. Glasujte za Ribnico!

mArko modrej

ribniškA dolinA, od kod lePote tvoje ...

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

9

JANEZ ŠKRABEC DRUGI NAJUGLEDNEJŠI DIREKTORPo raziskavi Kline & Partner, ki že vrsto let meri in spremlja ugled podjetij in direktorjev, je Rikov direktor Janez Škrabec, ki je pred dnevi praznoval 50-letnico, letos uvrščen na drugo mesto na lestvici ugleda.

Odličnost direktorjev, predsednikov uprav je poslovna javnost ocenjevala na podlagi kriterijev, kot so kakovost, inovativnost in privlačnost ponudbe, vizija in odličnost voditeljstva, finančna učinkovitost, skrb za zaposlene in družbena odgovornost. Ti kri-teriji namreč profilirajo odličnost voditelja. Janeza Škrabca so predstavniki poslovne

javnosti, menedžerji iz velikih, srednjih in malih podjetij uvrstili na drugo mesto med najuglednejšimi slov-enskimi direktorji. Podjetje Riko pa se po raziskavi ugleda podjetij uvršča na 18. mesto.

Čestitke iz našega uredništva!

mArko modrej

jAnez škrAbec direktor PodjetjA riko jAnez škrAbec z ženo sonjo levo

SPOMINSKA GASILSKA SOBA in OBNOVLJEN GASILSKI DOM PRI SV. GREGORJU

Vedno se rad odpravim na pobočje Slemen, če je vzrok prazno-vanje, pa komaj čakam, da grem. In tako je bilo kljub obilici dela tudi v soboto, 20. julija.

Tamkajšnji gasilci so v soparnem popol-dnevu pripravili blagoslov ob zaključku obnovitvenih del v gasilskem domu in odprtju male muzejske sobe z eksponati opreme njihovih predhodnikov.Davnega leta 1900 so se slemenski možje odločili, da ustanovijo prostovoljno gasil-sko društvo. To je bilo poleg osnovnega dela, gasilstva, tudi dolga leta glavno giba-lo kulturnega in družabnega življenja pri Sv. Gregorju. Prvo ročno gasilsko črpalko so dobili leta 1900. Dela je opravljala vse do leta 1956, ko se je gasilsko društvo opremilo s prvo motorno brizgalno Savica. Štiri leta pozne-je, ob praznovanju 60-letnice delovanja, je društvo prevzelo tudi prvi gasilski prapor.Za gasilsko opremo tudi leseni dom ni več ustrezal in zgradili so zidanega z lesenim stolpom za sušenje gasilskih cevi.Ker motorna brizgalna Savica ni več zadoščala, je bila leta 1965 slavnostno prevzeta in predana za namene gasilstva motorna brizgalna Mayer Hagen. Za prevoz gasilske opreme je društvo le nekaj let pozneje nabavilo še gumivoz na konjsko vprego.Na mestu rojstne hiše dr. Janeza Evangelista Kreka in takratne šole je ob 80-letnici obsto-ja društvo prevzelo novo zgrajeni gasilski dom. Potrebe so iz leta v leto naraščale in tako se

je društvo leta 1984 opremilo s kombijem IMV za prevoz moštva, in traktorsko cis-terno 3200 l za potrebe prevoza pitne vode ali za potrebe vode pri gašenju požarov.Ob praznovanju 100-letnice društva so dobili avtocisterno MAN, hkrati je bil ob tem jubileju prevzet tudi nov gasilski prapor.Leta 2002 so stari IMV-kombi zamenjali z novim kombijem Renault Master.V društvu se tudi zavedajo, da na mladih

svet stoji, zato so ob 105-letnici društva prevzeli mladinski prapor kot spodbudo za druženje mladine in nadaljnje delo v gasilskih vrstah.Leta so tekla in izteklo se je 45-letno delo stari motorni črpalki Mayer Hagen. Ob 110-letnici so prevzeli novo motorno črpalko Ziegler Ultra Leicht 8/8.Zob časa je načel tudi njihov gasilski dom. Že pred praznovanjem 110-letnice, so si jasno zastavili cilje, da je potrebno na gasilskem domu zamenjati streho, okna, vhodna in garažna vrata ter končno ure-diti zunanji videz doma. Z veliko vnemo članov in izvajalcev so zastavljene cilje hitro uresničili.Tako je zgodovino društva v nekaj stavkih opisal sedanji predsednik Peter Adamič, ki se je ob tem zahvalil vsem, ki so za muzejsko sobo prispevali dragocene pred-mete, listine …, ki si jih lahko ogledate pri Sv. Gregorju. Na slovesnosti so bili pris-otni tudi vidni člani ostalih društev v okviru Gasilske zveze Ribnica, njen predsednik Cveto Marinšek, poveljnik Metod Pucelj in župan Jože Levstek.Nobeno praznovanje pa se ne konča brez prave veselice, in tudi tisto soboto je bilo tako. Mladi Dolenjci so številne zabave željne razveseljevali dolgo v noč.Lepo pa je videti, da na pristne, zdrave veselice prihaja vedno več mladih, tako pri Sv. Gregorju kot teden dni nazaj v Goriči vasi, da jih ne zanima samo 'instant' zabava in da prevzemajo vlogo organizacije in strežbe, pri čemer so odlični. To sicer ne velja samo za gasilske veselice, temveč tudi za ostale dogodke (športne, kulturne …). Bravo!

Tekst in foto: mArko modrej

gAsilec v muzejski sobi Pri sv. gregorju

10

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

Prevzem novega gasilskega vozila PGD Goriča vasMed zadnjimi društvi, ki so posodobila svoj strojni park z novim gasilskim vozilom za moštvo, je bilo PGD Goriča vas. To je v soboto, 13. julija, s slovesno gasilsko parado in prireditvijo prev-zelo gasilsko vozilo za moštvo GVM VW Transporter.

Približno 150 gasilcev in 30 vozil je počastilo 86. obletnico delo-vanja društva v paradi, ki sta jo vodila poveljnika GZ Ribnica Metod Pucelj in poveljnik PGD Goriča vas Blaž Bojc. Prireditev je povezoval Medard Pucelj, popestril pa jo je tudi nastop har-monikarja in pevk z ljudskimi pesmimi. V slavnostnem nagovoru je predsednik PGD Primož Prelesnik predstavil pot do novega vozila, ki je zamenjalo dotrajano in kar 30 let staro vozilo. Zahvalil se je tudi za sodelovanje vsem, ki so s finančnimi sredstvi prispevali k nakupu, še posebej Občini Ribnica, ki je primaknila skoraj polovico zneska, GZ Ribnica in številnim donatorjem ter vaščanom Goriče vasi. Sledil je pozdrav župana Jožeta Levstka in Cveta Marinška, ki je na kratko predstavil delo društva in Gasilske zveze Ribnica. Slavnostni govornik je bil namestnik poveljnika regije Ljubljana II, Borut Lončarevič, ki je poudaril pomen pros-tovoljnega gasilstva in organiziranja tako znotraj manjših skup-nosti kot tudi na nivoju povezovanja društev. Vozilo je predal v uporabo župan Jože Levstek, blagoslovil pa ribniški župnik in dekan mag. Anton Berčan. Ključe pa je prevzel voznik Kristjan Della Schiava.

V drugem delu pa je Cveto Marinšek, predsednik GZ Ribnica, podelil priznanja in plakete številnim domačim gasilcem za prizadevno delo in pomoč pri delovanju društva in gasilstva. Prireditvi je sledila uspešna veselica z ansamblom Zdomarji, ki je zabaval zbrano množico pozno v noč.

Tekst in foto: Primož tAnko

čAstnA tribunA z žuPAnom jožetom levstkom

ProslAve se je udeležilo veliko gAsilcev iz vse doline

novi Avto je PredAn uPorAbi

z leve: jože levstek, blAž bojc, kristjAn dellA schiAvA, Primož Pre-lesnik

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

11

(PRE)ŽIVETI S KREATIVNIMI PRAKSAMIGalerija Miklova hiša že vrsto let pripravlja razstavo mladih umetnikov, ki so študjisko vpeti v umetnostni izobraževalni sistem. Letne razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov, ki so še vključeni v institucionalne okvirje študijskih programov umetniških šol, tako gledalcem ponujajo vpogled v ustvarjal-nost prihajajočih generacij. Razstava (Pre)živeti s kreativnimi praksami ravno tako vključuje študente, diplomante ali magistre umetniških študijev preteklega šolskega leta.

Zobotrebec, vatirana palčka, košček papirja, štirje barvni lističi, na katerih je bilo vabilo, razstavljavci, naslov razstave in odpiralni čas Galerije Miklova hiša. To je v modri kuverti vsebovalo vabilo na odprtje omenjene razstave, ki je bila prejšnji četrtek zvečer v omenjenem ribniškem hramu kulture.

Precej nenavadno vabilo, ki je sprožilo različne odzive, od negativnih do pozi-tivnih. Avtor Vasja Cenčič je dejal, da je vabi-lo na nek način res provokativno, vendar je konceptualno na visoki ravni. Umetnost ne zgolj vidimo, jo tudi beremo, poslušamo in, če ne slišimo, si lahko s priloženo palčko iz vabila umijemo ušesa. Umetnost tudi žvečimo, zato si lahko po tem očistimo zobe …

Skratka, vabilo je pritegnilo, in to je osnovni namen umetnosti, ki pa jo vsakdo drugače vidi, absorbira in doje-ma. Razstavo je ob pozdravnih besedah vodje galerije Staneta Kljuna odprl soav-tor oz. ob Jadranki Plut kurator razstave Boris Beja. Na razstavi, ki si jo lahko v Galerija Miklova hiša ogledate do 25. avgusta, tokrat razstavljajo: Suzana Brborović, Adrijan Praznik, Andrea Knezović, Klemen Zupanc, Pila Rusjan, Kaja Urh, Gašper Capuder, Nina Čelhar in Gregor Maver.Pri ogledu se sprva ustavite na hod-niku galerije, kjer se morate obvezno 'štempljati'. Je zanimivo!

Tekst in foto: mArko modrej

vodjA gAlerije stAne kljun Pred zbrAnimi rAzstAvljAlci in obiskovAlci

kljub Poletnemu večeru se je odortjA udeležilo Precej obiskovAlcev

Alternativa 2013

10. avgusta na stadionu v

Obrtni coni Ugar. Že osmo Alternativo bo

kronala skupina energičnih keltskih HC-punkerjev

Happy Ol'McWeasel, kat-erih živahni nastopi se

lahko kosajo z imeni, kot so Flogging Molly in Dropkick

Murphies. Na oder bodo stopili tudi prenovljeni HC-punkerski Golliwog,

funky death metalski Uroš, heavy metalski Vigilance, bluzerski Ram Session ter divji raper Wildy, znan po

svoji udeležbi na x-Factorju.

Ribniški študentski klub bo v leseno sceno znova

vnesel dobro glasbo, poceni pijačo in poletno

popestritev.

Koncertni del prireditve se začne ob 18.30, ob 17. pa se lahko udeležite tudi

turnirja v odbojki, kjer bodo zmagovalne ekipe prejele

praktične nagrade.

VSTOP PROST!

Poleg originalnih predmetov iz mnogih gostiln je predstavljena tudi značilna embalaža in mersko posodje, ki so zag-otavljali pošteno poslovanje.Posebej veliko vrednost imajo številne dokumentarne fotografije, ki jih je avtor-ica Vasja Pavlin pridobila iz zasebnih zbirk, in na katerih lahko prepoznamo tako gostilne kot tudi številne goste. Dodanih je kar precej dokumentov, ki pojasnjujejo poslovanje, pa tudi številne izjave iz devetih obsežnih intervjujev, ki jih je avtorica opravila z gostilničarji ali

njihovimi sorodniki. Razstavo sta odprla dr. Marjeta Mikuž in ribniški župan Jože Levstik. Dr. Mikuževa strokovno spremlja delo muzejev s strani Službe za premično dediščino in muzeje in je vezni člen med državo kot financerjem in muzeji. V svojem nagovoru je izpostavila dobro delo ribniškega muzeja in pa pomen pooblastila za javno službo, ki ga je ta pridobil letos. Župan Levstek pa je pozdravil številne obiskovalce in skupaj z Marjeto Mikuž simbolično odmaknil klop izpred vrat gostilne in tako med prvimi vstopil vanjo.V gostilni so postregli z domačim pivom, malinovcem in pra-vimi prestami. Te so bile pogosto del gostilniške ponudbe. Ravno to pa je morda pritegnilo številne obiskovalce, da so se ob klepetu zadržali dolgo v noč.

Tekst in foto: Primož tAnko

12

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

Nova razstava v Muzeju RibnicaV ribniškem muzeju so 27. junija odprli zanimivo razstavo z naslovom Gostilne, kot smo jih poznali nekoč. Gre za razstavo, ki predstavlja gostilne širšega ribniškega območja, predvsem občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Ambient nekdanje Petkove gal-erije je preoblikovan v gostilniški prostor z izvirnim šankom, vežo in kuhinjo, ki verno odslikavajo arhitekturno podobo medvojne hiše na tem območju.

zAnimivo PovAbilo nA ogled rAzstAve

žuPAn jože levstek in mArjetA mikuž ob domAčem kruhu, ki gA je sPeklA žuPAnovA ženA

AvtoricA rAzstAve vAsjA PAvlin

dr. mArjetA mikuž

Športno društvo Velike Poljane vabi v soboto, 3. avgusta, ob 16. uri, na

9. Kmečki praznik na Velikih Poljanah.

Začelo se bo s spretnostnim jahanjem, sledile bodo galopske konjske dirke in veselica z ansamblom Dejan Vunjak in

Brendijeve barabe.Lepo vabljeni!

GOSPODA

RSTV

O

13

MARKET DOM SODRAŽICA ODPRL SVOJA VRATANov trgovski center, vreden več kot 1,5 milijona evrov, ki ga je v celoti s svojimi sredstvi financirala Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, so v Sodražici slovesno odprli v začetku julija.

Površina marketa je 830 kvadratnih metrov; prodajnih površin je 570 kvadratnih metrov, v njem pa je še manjši gostinski lokal. Kot je povedal direktor KGZ Ribnica, mag. Samo Mohorčič, se je Zadruga za ta korak odločila že leta 2006. V Sodražici že imajo svojo trgovino, vendar bi jo bilo potrebno temeljito obnoviti, kar bi predstavljalo pre-velik strošek.

KGZ je skupaj s sodraško občino tako pri-dobila večje prodajne površine, razširila je svojo ponudbo in, kot je še povedal Mohorčič, povečala bo promet. Ponudba v trgovskem centru, ki ga je gradilo domače podjetje Grafit, d.o.o., konstrukcijo je dobavi-lo podjetje iz Nove Gorice, je Mercatorjeva, saj ima KGZ sklenjeno franšizno pogodbo tudi za ostale njihove trgovine. V trgovini je pester izbor bele tehnike in tehničnega materiala, tekstila, manjkalo ne bo niti zadružnih proizvodov od svežega sadja, ostalih domačih pridelkov in suhe robe. V Sodražici je namreč tudi prodajno-razstav-ni prostor suhe robe.S 45 zaposlenimi je KGZ Ribnica manjša zadruga, vendar so se za naložbo odločili zato, ker je to velika pridobitev zanje in za prebivalce občine Sodražica, je še dodal Mohorčič.

V deležu izdelkov, ki jih prodaja Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, predstavlja suha roba kar 17 odstotkov realizacije. Lani so imeli 6,5 milijona evrov prometa, od tega gre tretjina v izvoz, večinoma v države EU.Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica je v lasti 110 zadružnikov, toliko ima tudi koop-erantov.

Franšizne Mercatorjeve trgovine in trgovine s kmetijsko opremo imajo v Ribnici in Kočevju, trgovino s tehniko in gradben-im materialom pa v Sodražici in Loškem Potoku.

Tekst in foto: mArko modrej

mAg. sAmo mohorčič nA odPrtju trgovine v sodrAžici

Naslednja številka Rešeta

izide 29. avgusta 2013.Gradivo oddajte do 16. avgusta.

Le po nebu Njegovega Duha

sem hrepenela,

želela leteti z Njim,

tja,

kjer veter lista Knjigo knjig.

Med travami

drhteče ostaja

Njegov nebeški sij;

slajši je med rožami

sredi poletja.

Prebiram ga,

saj se vse naše zelenje

v Njegovo modrino neba

znova spreminja.

V a b i l o

Lepo Vas povabim na predstavitev moje

četrte pesniške zbirke, ki nosi naslov

Pesem neba in izhaja v Letu vere.

Predstavitev bo v petek, 2. avgusta, na praznik Marije

Angelske – Porcijunkule, ob 20. uri, v cerkvi Marije

Vnebovzete, pri Novi Štifti.

Stanka Mihelič

14

OBISK

ALI SO N

AS

211 lipovih listov za zeleno SlovenijoSlovenski ultramaratonski tekač in kolesar Radovan Skubic Hilarij, doma iz Zagorja ob Savi, je lani začel z edinstvenim podvigom, zadnjim v svoji več kot 30-letni karieri. Za cilj si je postavil v dveh tednih prekolesariti vseh 211 slovenskih občin in županom dostaviti zeleno sporočilo, s katerim želi opozoriti na pomen varo-vanja okolja.

Start edinstvenega kolesarskega podvi-ga je bil konec avgusta v Geometričnem središču Slovenije (GEOSS) v Spodnji Slivni pri Litiji. Po štirih dneh mu je poškodba preprečila nadaljevanje projekta. Tega se

je lotil letos, 25. julija, in dva dni za tem, v soboto, je prikolesaril tudi v Ribnico. Pred Športnim centrom Ribnica sta ga sprejela župan Jože Levstek in Metod Urban oz. Metod Jaklič.

sPrejem rAdovAnA skubicA hilArijA Pred šPortnim centrom

hilArijA je ogovoril tudi metod jAklič hilArij je iz ribnice odšel z lePimi vtisi

Kolesarski podvig bo Hilarij zaključil v soboto, 3. avgusta. Sicer se ultramaratonec za promocijo kolesarjenja kot eno najbolj trajnostnih oblik rekreacije zavzema tudi prek spletne strani www.hilarij.si in na svojem profilu facebooka, na katerem lahko spremljate dnevno dogajanje v različnih krajih po Sloveniji. Na svoji poti promo-vira tudi kolesarske poti Srca Slovenije za družine, občasne kolesarje in zahtevnejše rekreativce.Radovan Skubic Hilarij želi s projektom "Iz srca Slovenije v vse slovenske občine" povezati celo državo ter simbolično utrditi povezanost ljudi ter njihovo spoštovanje do naravnih danosti domovine in človeških vrednot, ki so temelj vsake zdrave in napredne družbe.Celotno pot in fotogalerijo si lahko ogle-date na: www.fotka.si, kjer se piše sprotni blog in na: www.hilarij.si, kjer je več infor-macij o Hilariju.

Tekst: mArko modrejFoto: Nejc Mežnar

DI Ribnica obvešča vse svoje člane, da bosta v mesecu avgustu orga-nizirana dva kopalna

dneva, in sicer

17. celodnevni kopalni dan v Izoli,

v petek, 23., pa popoldansko

kopanje z večerjo in glasbo v hotelu

Delfin.

Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer :

v ponedeljek in petek od 9. do 11. ureali po telefonu

836-11-69

vas vabi na 21. Tradicionalno tekmovanje harmonikarjev,

ki bo v soboto, 3. avgusta, ob 15. uri, v Zamostcu pri Sodražici.

Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah. Vsak tekmovalec bo zaigral po dve skladbi različnega ritma (polka in valček). Priznanja in nagrade so izdelki rezbarja Draga Koširja. Prijave sprejemamo pol ure pred tekmovanjem oz. na

GSM.: 041 / 591 133, telefon št.: 01 / 836 61 28.Prijavnina je 5 EUR.

Kot novost bomo letos med tekmovalci izbrali tudi pevski talent »Urška 2013«.

Informacija o poteku izbora talentov bo na našem faceboku Kluba harmonikrjev Urška, lahko pa nas pokličete

tudi na gornje številke.Naj vas tudi po prireditvi druži veseli zven harmonike ...

VABLJENI!

RA

ZPISI - OBV

ESTILA

15

Razpis za vpis v prvi letnik likovne šole 2013/14Galerija Miklova hiša razpisuje vpis v prvi letnik štiriletnega likovnega izobraževanja.Izobraževanje bo potekalo v obliki ustvarjal-nih delavnic in predavanj, ki bodo enkrat tedensko trajali po tri ure v popoldanskem času, občasno tudi dvakrat tedensko.Učni program obsega predvsem slikarstvo in kiparstvo, dotakne pa se tudi večine ostalih likovnih področij.Izobraževanje je namenjeno pos-ameznikom, starejšim od dvanajst let, ki jih zanima osebna ustvarjalnost in izobraževanje na likovnih področjih, tistim, ki se želijo vpisati na likovne šole in morajo opraviti sprejemni izpit, ter ostalim zain-teresiranim.Šolnina za osnovno izobraževanje znaša 30 EUR na mesec.Za vpis pošljite izpolnjeno prijavnico do 31. avgusta 2013 na naslov LICE GMH Rokodelski center, Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica, ali po elektronski pošti galer-ija@amis.net. Vprašanja lahko pošljete na isti e- naslov ali pokličete telefonsko številko M 041 578079.O začetku izobraževanja boste vpisani obveščeni na skupnem sestanku, ki bo 2. septembra t. l., ob 19. uri v Rokodelskem centru.

Klub harmonikarjev

Urška

16

NOV

I POG

LEDI

Kreativni tabor GOZD-ART v Ribnico pripeljal 12 umetnikov iz Slovenije in tujine5-dnevni kreativni tabor GOZD-ART, ki je potekal od 9. do 14. julija v sklopu pro-jekta EKO 365+, je navdušil okoliško prebivalstvo in ustvaril nemogoče v samo nekaj dnevih! 12 umetnikov iz Slovenije in tujine je okupiralo Kreativni park zraven Rokodelskega centra in ga spremenilo v nekakšno 'forma viva' galerijo na prostem.

Vsak dan se je načrtovalo, nabi-ralo material, gradilo, zabijalo, barvalo, kiparilo, restavriralo, slikalo, betoniralo, stružilo, zvijalo in še kaj. Prvi dan so si umetniki z vseh vetrov ogledali prizorišče ‘zločina’ (Kreativni park), drugi dan so ‘brainstormali’ ideje v gozdu, sledilo je načrtovanje, nabi-ranje materiala, zlaganje, zabi-janje, betoniranje, čiščenje, posejanje, aranžiranje in ustvarjanje. Skupina slikar-jev, kiparjev, pesnikov, igral-cev, restavratorjev, filmarjev, glasbenikov in kreativcev je skušala vsaka na svoj način približati pomen ekologije v različnih vejah umetnosti. Japonec Tets Ohnari je kiparil kar v zemljo, Ana Rosa Tomšič Jacobs je ob pomoči g. Belaja iz RC pletla maternico iz vrbe, tekstopiska Tadeja Bučar je s kladivom vtisnila poezijo v les in kamen, Zagrebčanka Irena Gayatri Horvat je post-avila oblak na nebu in name-nila obiskovalcu poseben prostor za ležanje na travi, slikar in sodelavec skupine Laibach, g. Benjamin Kreže, je iskal ravnovesje v zlagan-ju kamenja, Ribnčana Tilen Nosan in Polona Petrovič sta postavila mini sončni sistem in mikado iz leskovih palic itd. Ogromen prostor v parku so udeleženci zasnovali v obliki mandale, ki simbolizira transformacijo in se oblikuje po načelu svete geometrije. Zasnovana je kot čutilna igra, kjer lahko vsak obiskovalec doživi energijo svetega prostora ter sodeluje v umetniškem raziskovanju. Energija man-dale kliče po umiranju, prostor s štirimi vhodi in izhodi (S, J, V, Z) pa prepušča obisk-ovalcu lastno pot doživetja. Na sredini stoji rdeč javor, katerega so ustvarjalci poimen-ovali Ribniško drevo želja. Podpisan je v glagolici, prvotnem slovanskem črkopisu, ki je na robu izumrtja. Ideja v prihodnosti je, da vsak udeleženec parka lahko prispe-va eno skrito željo v glineno posodo ob javoru. Ko bo posoda polna, bo romala v različne kraje, med drugim tudi v Dom

ostarelih v Ribnici, kjer bodo upokojenci lahko odgovarjali na skrite želje. Vsak na svoj način - s kratko mislijo, poezijo ali pov-abilom na pogovor. 'Modrost življenja se prenaša iz roda v rod in je najlažje razum-ljiva skozi umetnost... Staro prebivalstvo je to spoštovalo in dajalo 'svetemu' velik pomen', pravi Gayatri. Danes je vse preveč svetega v televiziji, narava okoli nas, ki pa je naš največji učitelj, pa ostaja neopažena ...' In še zakaj ime Ribniško drevo želja? Ker je to drevo zraslo iz lusk tisočerih rib, osta-lih na dnu ribniškega jezera, ko je Velikan iz Velike gore izruval skalo in jo zagnal v vodo... In njegova Zlata ribica še danes plava nekje v bližini, čakajoč, da vsakomur posveti s svojo lučko in izpolni njegovo skrito željo...

Vabljeni k ogledu Kreativnega parka vsak dan od 9h-15h!

(Opozorilo: Park je v nenehnem nastajan-ju in se bo nadaljeval še naprej v obliki organiziranih delavnic za otroke in odrasle! Poletna nedeljska ustvarjanja v parku so za zdaj prekinjena, začnemo spet po 15. avgustu. V avgustu vabimo tudi na poseb-no 3-17 dnevno delavnico Simbioza, kat-era se začne 9. avgusta. Več informacij na www.eko-365.si).

mAtej ocePek

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

17

Prazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče,ni več tvojega smehljaja,utihnil je tvoj glas,bolečina in samota sta pri nas.Zato pot nas vodi tja,kjer sredi tišine spiš,a v naših srcih ti živiš.

Zahvala Ob boleči izgubi naše ljube in skrbne žene, mame, sestre,

babike in tašče

DaRINKE ČEŠaREK (1950-2013)

iz Goriče vasi

se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše, za vsak čuteč stisk roke, iskreno besedo in tolažbo. Posebna zahvala dr. Alenki Nadler Žagar in dr. Alojzu Šmidu iz Gastroenterološke klinike za vso pomoč, ki sta jo nudila v času njene bolezni.Zahvaljujemo se tudi kaplanu Matevžu Mehletu za lepo opravljen obred, pevcem pod vodstvom Alojza Osvalda za ganljivo zapete pesmi, sodelavcem UE Kočevje in delavcem Komunale Ribnica.

Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.

ŽalUJOČI vSI NJENI

Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine, in nam pusti le spomine.

Zahvala V 80. letu nas je zapustila naša draga žena, mama in sestra

aMalIJa MIKUlIČ (1933 – 2013)iz Grčaric 5

Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorod-nikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podar-jene sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

ŽalUJOČI vSI NJENI

Pomlad bo na tvoj vrt prišlain čakala, da prideš ti,in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)

Zahvala V 63. letu starosti je tiho od nas odšla

DRaGICa – BaRBKa KlaJIČ (roj. Turnšek)

26. 9. 1949 – 13. 7. 2013

Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in babice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, pri-jateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vaše sočutje, za tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče.Zahvaljujemo se dr. Alenki Nadler Žagar in ostalemu osebju ZD Ribnica ter UKC Ljubljana za nudeno zdravniško pomoč in oskrbo, Javnemu podjetju Komunala Ribnica d.o.o. za pomoč pri orga-nizaciji in izvedbi pogreba, pevcem Okteta Gallus za zapete pesmi in kaplanu gospodu Matevžu Mehletu za lepo opravljen obred.Posebna zahvala vsem njenim nekdanjim sodelavkam, ki ste se od nje poslovile v tako velikem številu.Hvala vsem in vsakomur posebej.

vSI NJENI

Zdaj ne trpiš več, draga mama.Zdaj počivaš.Kajne, sedaj te nič več ne boli.A svet je mrzel, prazen, opustošenza nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič)

Zahvala ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete,

tašče in sestre

alBINE KlUN

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi kaplanu Matevžu Mehletu za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi.Hvaležni smo, da nam je bilo v življenju dano hoditi skupaj z njo, ki nam je v vsej skromnosti delila dobroto, naklonjenost in življenjske izkušnje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.Ohranite jo v lepem spominu!

ŽalUJOČI vSI NJENI

18

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

MALI OGLASI

PRODAM

Na Knafljevem trgu ugodno prodam 2-sobno stanovanje z balkonom, velikost 62,2 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 040 – 734 974.

V centru Ribnice, Škrabčev trg, v 1. nadstropju majhnega bloka (le 3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje v skupni izmeri 42,36 m2. Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bližini vrtca, trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje … ZK ure-jena (vpisano v etažno lastnino), vsa infrastruktura, možnost priključitve na CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena je 45.000 EUR. Tel.: 041 – 897 097.

V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji, prodam hišo. Leto gradnje je 1971. Velikost hiše je 160 m2, celotne parcele 600 m2. Hiša je ograjena, z vrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718.

Na Travni gori prodam stanovanjsko hišo. Je opremljena, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka, Savudrija. Tel.: 00385 52 759 529.

Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri 780 m². Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam še parcelo v izmeri 914 m2. Cena po dogovoru. Informacije: Mija Češarek, tel.: 070 - 842 625.

ODDAM

V okolici Ribnice oddam v najem dve garaži (2,5 x 5 m), za skladišče oz. vozilo. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 353 899.

V Ribnici, v stanovanjski hiši, oddam opremljeno dvo-sobno stanovanje. V stanovanju je BTV, internet … Najemnina je 250 EUR + stroški. Tel.: 040 – 323 787.

V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritličju hiše. Več informacij dobite na tel.: 051 - 381 303.

Na Knafljevem trgu oddam v najem v celoti opremljeno dvosobno stanovanje. Cena najema je 250 EUR + stroški. Več informacij dobite na tel.: 031 - 353 899.

Na Gallusovem nabrežju, v centru Ribnice, oddam v najem opremljeno stanovanje. Ima CK, kabelsko TV, internet. Vseljivo takoj. Ogled je možen po predhodnem dogovoru vsak dan, na tel: 031 - 632 082.

RAZNO:

Podarite odvečne knjige, revije … Pospravljate ali renovi-rate stanovanje, hišo, podstrešje in bi se radi znebili odvečnih knjig, revij in ostalega tiskanega gradiva? Ne zavrzite, raje podarite. Z veseljem pridem, odpeljem in jih ohranim. Info. na 030 - 996 225.

Ekološka kmetija Šilc nudi doma, ekološko pridelano, rdečo peso. Možna je tudi dostava na dom. Informacije: 041 - 337 522.

Kogar imaš rad,nikoli ne umre,le daleč, daleč je...

Zahvala V sredo, 3. julija 2013, nas je v daljni Kanadi zapustil dragi

mož, oče, brat in stric

JaNEZ DEJaKrojen 21. 11. 1940 v Dolenjih Lazih 18.

Vsem , ki ste ga poznali, naj ostanejo na druženje z njim lepi spo-mini iz mladosti.

ŽalUJOČI vSI NJEGOvI

Vsi, ki radi jih imamo,nikdar ne umrejo, le v nas se preselijoin naprej, naprej živijo,so in tu ostanejo.

Zahvala V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in

prababica

KaROlINa vIDMaR(22. 8. 1925 – 11. 7. 2013)

po domače Mišmaševa Draga iz Prigorice

Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorod-nikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjene maše in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala župniku g. Alešu Pečavarju za lepo opravljen obred, pevcem Moškega pevskega zbora Lončar za lepo petje in Komunalnemu podjetju iz Ribnice.

ŽalUJOČI vSI NJENI

*- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija za pasivne in nizkoenergijske hiše)- celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 €)- adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na ključ)- zunanja ureditev (tlakovanje dvorišč, asfaltiranje, izdelava škarp…)- sanacije (balkonov, pločnikov, vlage v zidu, temeljev…)- rušitvena dela (vodni izrez betonskih ali opečnih površin)

*- (brezplačna barvna študija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba) (pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 €, ugodni krediti)

**

- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

*

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

Večstanovanjski objekti

zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost

WWW.BLESK2.SI

T://031-647-188T://051-334-826E://info@blesk2.si

Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

kontakt:

- z nami do subvencije ekosklada (2400 €)- brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

- izolacija podstrešja (celuloza, volna)- toplotno izolacijska fasada- dobava in montaža oken (ral montaža)- izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)

CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)

- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ

- slikopleskarska dela

- ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)- zidarska dela

- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)- keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis

GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA

Stanovanjski objektiPoslovni objekti

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

»...Kia je s svojimi globalnimi apetiti dodobra premešala že marsikateri segment, saj njihovi avtomobili predstavljajo kakovostno in zanesljivo ter cenovno sprejemljivo alternativo drugim, po imenu bolj »uveljavljenim« znamkam. Kajti danes ni več dovolj, da prodajaš zgodovino, danes je treba prodajati čim več za čim manj denarja, da te kupci sploh pogledajo.« Dnevnik, 22. 6. 2013

Sportagenajbolj prodajan športni terenec v Sloveniji*Stilsko in dinamično najbolj dodelan športni terenec na trgu nudi vrhunski dizajn in prostorsko razvajanje, navdušuje z bogato serijsko opremo, nepremagljivo ceno, zavidljivo nizko porabo goriva in inteligentnim pogonom na vsa štiri kolesa »Dynamax«.

že za 15.990 EUR

cee'd SportswagonDružinska oblikovno izstopajoča karavanska izvedenka razvaja z neprema-gljivim prostorskim udobjem, nudi brezkompromisno varnost ter popolno udobje že v osnovni različici, novi, izjemno ekonomični bencinski in dizelski motorji pa omogočajo kar 20 % nižjo porabo kot pri svojem predhodniku.

že za 12.490 EUR

popolnoma novipro_cee'd

cee’d SW 1.6 CRDiPOVPREČNA

PORABA GORIVA OD 4,2l/100 km

Sportage 1.7 CRDiPOVPREČNA

PORABA GORIVA OD 5,3l/100 km

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENARAVTOTRADE D.O.O. www.avtotrade.kia.siSinja Gorica 11, Vrhnika, 01-750-51-99Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,2 l/100km, emisije CO2: 95 – 195 g/km.*Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za 2012 in 2013. MPC cene vsebujejo vse danes popuste in prihranke ter ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Vse ostale info. o porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo v priročniku o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garancije na voljo v garanc. knjižici vozila oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

NOVO V RIBNICI

CELOVITE TISKARSKE STORITVEPO VAŠI MERILASTNA PROIZVODNJA IN REPRO STUDIO OMOGOČA HITRE, KVALITETNE IN KONKURENČNE STORITVEOFFSET TISK Z VSO DODELAVO (RAZLIČNE VEZAVE, ZGIBANJE, PLASTIFICIRANJE, IZSEKOVANJE...)

DIGITALNI TISK ZA TISKOVINE MANJŠIH NAKLAD IN TISKOVINE URGENTNEGA ZNAČAJA (IZDELAVA V DVEH URAH)

P&G Gregor Virant, s.p. Lepovče 2, 1310 Ribnica, T: 01/320 45 60 F: 01/320 45 59 PE- Tiskarna, Obrtna cona Ugar 5, Ribnica M: 041/958 153, E: petra@pgroup.si

2,80 €brez DDV

AKCIJSKA PONUDBA:AKCIJSKA PONUDBA !!!OB NAROČILU DOPISNIH LISTOV IN KUVERT

VIZITKE GRATIS **PONUDBA VELJA V RAZMERJU 1000/1000/100, 2000/2000/200 itd.

(Papir 300g premazni, tisk 4/4 digital color)

Klimatska napravamodel UE9PKE inverter

z montažo* in 9,5% DDV

za samo 625,00 €* več na www.silc.si

POLETNA AKCIJAd o 3 1 . 8 . 2 0 1 3

k l i m a t s k e n a p r a v e | t o p l o t n e č r p a l k e | f o t o v o l t a i k a

| Klimatske naprave, vseh cenovnih razredov |

p r o d a j a | m o n t a ž a | s e r v i s

Šilc d.o.o., Slatnik 17, 1310 RibnicaG: +386(0) 41 335 322, E: info@silc.si, www.silc.siT: +386(0)1 836 21 81, F: ++386(0)1 836 21 82

o z . d o o d p r o d a j e z a l o g

Uspešno izpeljan turnir v dresurnem jahanju za Pokal Slovenije CDNA Ugar 2013

V organizaciji Ugar Equestrian Teama in Konjeniškega kluba Ugar je v soboto, 6. julija, na Posestvu Ugar pri Ribnici potekalo že tradicionalno 3. tekmovanje za Pokal Slovenije v dresurnem jahanju. V lepem in ne prevročem poletnem dnevu se je zbralo 20 tekmovalk in tekmoval-cev, ki so se za točke Pokala Slovenije potegovali v 4 kategorijah. Kategorija M je postregla z uspešnim nastopom domače tekmovalke Maje Rudež, članice Ugar Equestrian Teama, ki je s konjem Tarkanom in oceno 65,676 % zanesljivo slavila pred Nežo Šarc in Anjo Drnovšek. V kategoriji A je bila najuspešnejša Staša Kosler s konjem Feenzauber, sledili sta Nataša Bergelj in Neja Bevc. V kategoriji L je največ točk zbrala Živa Jarh s konjem 301 Conversano Bonadea XXVI, za njo pa sta se uvrstili Urša Rot na drugem in Neža Šarc na tretjem mestu. V kategoriji S je najprepričljivejši nastop uspel Vitalu Trdanu s kobilo Jolla, drugo in tretje mesto pa sta si prijahali Nastia Vrčkovnik in Neža Šarc, Maja Rudež je s Skylinejem osvojila 5. mesto.

Za letošnjo prireditev Pokal Slovenije v dresurnem jahanju na Posestvu Ugar lahko poročamo tudi o večjem številu gledalcev kot v preteklih letih. Tako da lahko tudi glede tega dogodek označimo kot uspešen in upamo, da se bo v bodoče tako nadaljevalo. Hkrati se zahvaljujemo za prispevek našim pokroviteljem in Občini Ribnica, ki je sofinancirala projekt.

Gaj Riossa zmagovalec preizkušnje Grand Prix v avstri-jskem Linzu, na Evropskem prvenstvu se ni izšlo za finalePo skoraj enomesečnem tekmovalnem premoru je Gaj Riossa konec junija in v juliju nadaljeval tekmovalno sezono. V avstrijskem Linzu je tekmoval na mednarodnem turnirju za mlade jahače. Že prvi dan turnirja sta Gaj in konj Unaniem s tretjim mestom potrdila dobro formo, v soboto pa rezultat nadgradila z novo zmago. Odlični uvrstitvi sta nedvomno vodili na nedeljski finalni nastop, mladinski Grand Prix, kjer so se tekmovalci pomerili na višini ovir 1.30 m. Osnovni parkur sta Gaj in Unaniem preskakala brez napake, in se tako uvrstila v baraž (ožje tekmovanje), kjer sta z atraktivnim jahanjem brez napake ter s prednostjo dveh sekund slavila pred konkurenco. Rezultat je bil izvrstna popotnica za Evropsko prvenstvo, ki je sle-dilo sredi julija v španskem mestu ob atlantski obali, Vejer de la Frontera. A Gaj je na prizorišče vrhunca sezone odpotoval brez svojega najboljšega konja Unaniema, ki je ravno pred odhodom na prvenstvo utrpel manjšo, sicer nenevarno poškodbo. Ekipa ni želela tvegati, in tako je Gaj na prvenstvo odpotoval z mladim konjem Cassutijem. Kljub sicer dobremu jahanju se je neizkušenost konja pokazala na obeh posamičnih kvalifikacijskih preizkušnjah s po eno podrto zapreko, s tem pa se Gaju žal ni uspelo uvrstiti v želeni nedeljski finale. Kljub temu se ekipa s prvenstva vrača z dobrimi občutki in pozitivno motivacijo za drugi del sezone.

ugAr equestriAn teAm

28

ZA

BAV

NE STRA

NI

1. Pozdravljeni! Uf, tale vročinski val, ki nas je sedaj zajel, je pa od sile, a ne? Le kam bi se dal(a), da bi se malce ohladil(a)? smo se spraševali in še se sprašujemo v teh dneh. Ena od rešitev je ob petkih zvečer prijetno zatočišče za grajskim obzidjem ribniškega Gradu, kjer se odvijajo …

Š adrenalinski turnirji v šahuG Grajski večeriU nostalgična zbiranja v gostilni Petkove galerije

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------2. Ne bom vas zavajal s predhodnim odgovorom (je

prevroče). Katero leto po vrsti potekajo Grajski večeri v takšni obliki kot letos v organizaciji Turističnega društva Ribnica, vsak petek zvečer v juliju in avgustu?

A drugoI četrtR peto

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. Turistično društvo Ribnica sicer vleče glavne niti orga-

nizacije sedaj že precej velikega poletnega festivala. Kdo od naštetih pri projektu še sodeluje?

E Glasbena šola RibnicaV Knjižnica Miklova hišaA Občina Ribnica

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------4. Pravilno ste obkrožili. Že nekaj let pri projektu aktivno

sodelujejo tudi ribniška podjetja. Katero od naštetih ima na naših straneh največji oglas?

S Yaskawa SlovenijaJ InothermE Inles

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. Med sodelujočimi organizatorji je

tudi …

S JSKD – OI RibnicaU RK RibnicaN PK Inles Riko Ribnica

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------6. Za nami je polovica letošnjih Grajskih večerov. Na njih je s

Teatrom Kvartet sodelovala tudi priznana ustanova … I Prešernovo gledališče KranjK Imago SloveniaeD Opera balet Ljubljana

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. TD Ribnica je sodelovalo tudi s Festivalom Ljubljana, in

sicer pri gostovanju Beloruskega državnega plesnega ansambla Haroški. Pokrovitelj tega večera je bilo podjetje …

U TankoČ ViborI Riko

8. Pokrovitelj vrhunskega večera v znamenju slovenske pope-vke z Nuško Drašček Rojko in izvrstnimi tolkalci MP3 je bila zavarovalnica …

V VzajemnaD Jej, tega se pa ne morem spomniti. L Triglav

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------9. Izjemen večer so uprizorili tudi domači gledališčniki, ki

so se lansko leto združili pod imenom DramŠpil. Njihova premiera igre Na kmetih je naravnost navdušila. S prejšnjo igro A je kdo doma? so med drugim nastopili tudi v dvorani centra, ki ravno tako sodeluje na letošnjih Grajskih večerih. Kateri center je to?

K Športni center Ribnica

E Rokodelski center Ribnica

Č Center za socialno delo Ribnica

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 10. Pri koncu smo. V avgustu bodo večeri v Gradu znova v

znamenju vrhunskih izvajalcev. Program si lahko ogledate na zadnji strani. Kdo izmed nastopajočih ima v svojem pro-gramu skladbo Lepu je blu?

Š Pojma nimam.Č Žiga BižalL Juan Vasle

Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste … pravilni odgovor.

GRAJSKI KVIZ (pripravil Marko Modrej)

Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 16. avgusta 2013.

IME IN PRIIMEK: _________________________________NASLOV: ______________________________________

Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet darilnih paketov, ki jih poklanjajo soorganizatorji Grajskih večerov (Občina Ribnica, Rokodelski center Ribnica in JSKD OI Ribnica).

RA

ZPISI - OBV

ESTILA

29

NAZIV ČASTNI OBČANNaziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gos-podarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju, ki predstavljajo občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu.

URBANOVA NAGRADAUrbanova nagrada se podeli pos-ameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizaci-jam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Ribnica.

GALLUSOVO PRIZNANJEGallusovo priznanje se podeli pos-ameznikom, skupini posameznikov, orga-nizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru.

PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli pos-ameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne – izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela.

Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagra-da, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica dostavite v zaprti kuverti z oznako »OBČINSKE NAGRADE« na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, do vključno 14. ure 9. 9. 2013. Predlog mora vsebovati: vrsto nagrade oz. priznanja, ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), naziv ter naslov (za pravne osebe) in obrazložitev predloga. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 03). Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja jože tAnko l. r.

POZIV K ZBIRANJU PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2013

VESELE POČITNICE V ROKODELSKEM CENTRU RIBNICA JULIJA 20135. 8. Spoznavne igriceod 10h-12h Rokodelski center Ribnica

6. 8. Na policijski postajiod 10h-12h Rokodelski center RIbnica

7. 8. Leskova igralnica in urejanje parkaod 10h-12h Rokodelski center Ribnica

8. 8. Glasbena delavnicaod 10h-12h Rokodelski center Ribnica

9. 8. Kuharska delavnicaod 10h-12h Rokodelski center Ribnica

12. 8. Bodi pripravljen!od 10h-12h Ribniški grad

13. 8. Eurobasket 2013od 10h-12h Rokodelski center Ribnica

14. 8. Presenečenjeod 10h-12h Rokodelski center Ribnica

V soboto, 17. avgusta, bo v Nemški vasi, pri cerkvi sv.

Lenarta tradicionalno 7. tek-movanje v metu krompirja.

Prijave za tekmovanje pobiramo od 15. ure dalje na prireditvenem prostoru.

Tekmovanje bo potekalo v otroški, ženski in moški kategoriji.

Začetek bo ob 16h. Število prijav po kategorijah je

omejeno. Zmagovalce posameznih kategorij čakajo bogate nagrade. Med prisotnimi bomo izbrali tudi zmagovalca, ki bo s seboj prinesel

največji krompir. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.

Letos bomo krompir, uporabljen za met, po koncu prireditve spekli in pojedli …

Lepo vabljeni!

V imenu organizatorjev prireditve Met krompirja 2013 Matjaž Pogorelc

Več o prireditvi na: http://www.silcportal.si/mk2013/

DRUŠTVO UPOKOJENCEV

RIBNICA

vabi vse upokojence

na vsakoletno tradiciona-

lno srečanje upokojencev Dolenjske in Bele krajine,

ki bo v soboto, 3. avgusta,

v Dolenjskih Toplicah.

Vabljeni!

Prijave sporočite na tel.:

031 / 792-694

30

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

Alenka Bratušek je zelo vehementno in nastopaško prevzela ponujeni mandat. O čevljih sploh ni razmišljala. Zato smo bili tudi priča zaletavim izjavam, s katerimi se je hotela postaviti po robu dokaj enotnemu pristopu evropske politike. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi podobno neizkušenemu finančnemu ministru. “Nagrada” v obliki povišanih pričakovanih donos-ov (obresti) je prišla takoj in se še kar drži na zelo visoki ravni. Ja, madeža v resnih krogih ni možno obrisati kar čez noč.Sicer pa je vlada Alenke Bratušek ubrala tri popolnoma enake korake kot vlada Boruta Pahorja: enormno je povečala primanjkljaj, sprostila zaposlo-vanje v javni upravi in pristala na veliko podražitev TEŠ 6. Vse tri zadeve bodo imele kratkoročno in dolgoročno izjemno slab vpliv na položaj Slovenije in kažejo na to, da državo obvladuje-jo lobiji. Namesto resnega soočenja z vzroki za poglabljanje krize v državi in zmanjševanjem njihovega pogubnega vpliva jih vlada Alenke Bratušek krepi.Primanjkljaj je sicer neizbežen, ne glede na vlado, ki bi ta trenutek vodila Slovenijo. Vendar, ker ta vlada ni storila prav nič na varčevanju, nič na rezanju privilegijev in nezasluženih (podarjenih) dodatkov, ker ne zmanjšuje števila zaposlenih v javnem sektorju, ampak ga povečuje, sta primanjkljaj in posledično zadolževanje precej višja, kot bi smela biti. In to kljub temu, da je vlada že izsilila sprejem nekaterih davčnih zakonov (npr. višji DDV) in

drugih ukrepov (npr. povišanje sodnih taks), s katerimi je znatno obremenila vse sloje pre-bivalstva.To pa še ni vse. Prav na zadnji seji Državnega zbora je koalicija še znatno povišala in zaost-rila kazni za nekatere prometne prekrške in

za prevoze gozdnih sortimen-tov, posekanih na gozdnih ali negozdnih površinah. Uvedla je nov dokument - prevoznico, ki postaja osnova za izrekanje nenormalno visokih kazni. Kljub temu, da bo kmet (lastnik gozda) storil vse po predpisih, bo samo to, da te prevoznice ne bo imel v času prevoza pri sebi ali bo imel nepravilno izpolnjeno ali je ne bo hranil 5 let, plačal od nekaj 100 do 2.000 evrov kazni, pre-voznik (npr. s.p.) pa do 50.000 evrov kazni. Ob tem, da stane “grajfer” drv med 700 - 800 evri

s prevozom vred, najboljše hlodovine pa 3 - 4.000 evrov, pomeni zagrožena kazen do 100 (v nekaterih primerih pa celo večkratnik) vred-nosti prevoženega lesa. Globe za te prekrške so daleč najhujše, prav za noben drug prekršek ni moč najti primerljive. Vrača se torej pristop, ko je potrebno ideološke sovražnike - kmete (“kulake”) ostro kaznovati. Žal pa ni bilo sko-raj nikakršnega odziva kmetstva in njihovih institucij. Uničujoče posledice pa bodo čutili predvsem najšibkejši in podeželje.Tega pa še ni konec. Obljubljajo še nove davke, ki bodo spet zadeli predvsem tiste, ki živijo na podeželju. Davek na premoženje je že tak. Ker se izrazito stimulira urbanizacija države, se podeželje nezadržno prazni in prebival-

stvo se izseljuje. Prihaja do zaraščanja kmeti-jskih površin, mnogi objekti se ne uporabljajo več in propadajo. In prav taki objekti bodo obdavčeni nekajkrat več kot tisti v uporabi.Podobno je z nerazsodnim dvigom katastrske-ga dohodka, saj bodo tiste, ki se bodo še drznili kmetovati, še dodatno privili. Za nekatere kul-ture so bo k. d. dvignil za 10-krat in bo skoraj enak vrednosti pridelka. Revno podeželje bo glavni vir za polnjenje proračunske luknje, ki jo zaradi neodpravljanja vzrokov po nep-otrebnem dodatno ustvarja vlada Alenke Bratušek.Ne glede na to, kaj si mislite, je več kot očitno, da leve vlade iz ideoloških razlogov tolčejo po podeželju, nedotaknjen ohranjajo sloj političnih privilegirancev, krepijo javno upravo in krepko zajemajo v državnem premoženju. Vsa največja podjetja ali banke, tudi monopo-lna, v katerih je pomemben lastnik država, poslujejo ekstremno slabo. Izginjajo gore den-arja. Vrstijo se državne intervencije, dokapital-izacije, pripravljajo se sheme pomoči ..., vse z namenom, da se iz njih postruga vse, kar je možno, potem pa bodo družbe pustili pro-padu ali bodo poceni prodane. Mnoga (celo ista) imena samo rotirajo iz uprave v upravo ali iz nadzornega sveta v nadzorni svet in cuzajo.Spor v koaliciji, kdo se bo kje zasidral, je krut. Javni spopadi Jankovića, Viranta, Čuferja, Lukšića ... povedo vse. Odstopi “strokovnjakov” tudi. Upravljavci rdečih monopolov ničesar ne prepuščajo naključju. Hočejo imeti prvo in zadnjo besedo. Vse, kar je na poti, hladnokrv-no pospravijo.Plačali bodo itak drugi, predvsem navadni ljudje, katerim bodo ponovno prodajali “resni-co” o Janši in njegovih iz SDS. Pomagali bodo neodvisni - mediji, sodstvo, KPK in druge insti-tucije ..., nekaj pa bodo dodali še novi obrazi z ulice. Rdeča elita mora vsekakor ostati, saj se je za to borila.

POSLANČEVA ZAPISNICA:

Bilanca sezone Alenke Bratušek Piše: poslanec SDS Jože Tanko

V RUBRIKI ‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK,

TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV.

Krajšanje porodniškega dopusta za matere je nedopustno

Piše: Ljudmila Novak, poslanka v Državnem zboru in predsednica NSi

V začetku julija je vlada Alenke Bratušek predstavila ukrepe na področju starševskega varstva, kjer so predvidene zlasti spremembe glede izkoriščenja starševskega dopusta. Po vlad-nem predlogu bi materam skrajšali starševski dopust za en mesec, ki bi ga lahko izrabil samo oče. Če torej oče teh svojih 30 dni dopusta ne bi izkoristil, bi dopust propadel, kar pomeni, da bi bil za 30 dni starševskega dopusta lahko prikrajšan prav otrok. Tudi sama se zavzemam za okrepitev vloge očeta v družini, vendar menim, da mora-mo biti v tem primeru bolj demokratični in dopustiti, da se odgovorna starša sama dogovorita, koliko starševskega dopusta bo izkoristil oče, koliko pa mama. Prav je, da mladim staršem ohranimo možnost izbire. Drugi ukrep, ki ga v NSi prav tako ocenjujemo

kot izjemno krivičnega, je odvzem otroškega dodatka za nevključenost otroka v vrtec. S tem

ukrepom bi namreč še dodatno prizadeli predvsem tiste starše, ki vrtca ne morejo dobiti ali pa so se odločili, da otroka varujejo doma. V NSi tudi menimo, da starši ne bi smeli biti denarno »kaznovani«, če se odločijo, da bodo za varstvo otroka poskrbeli sami. Vključenost v

vrtec je sicer odlična rešitev, vendar morajo imeti starši možnost tudi drugačne izbire, ki pa je za državo oziroma občino celo cenejša.Nova Slovenija se zaveda, da je družinska politika izredno pomembno in občutljivo področje našega življenja. Zato sem se za dobrobit družine in za čim boljše razmere na področju porodniškega in starševskega dopusta potegovala že v času, ko smo bili v vladi, zato to počnem tudi sedaj. Po

statističnih podatkih je Slovenija na 7. mestu na lestvici najstarejšega prebivalstva na svetu, kar mora biti signal, da moramo družinski in demografski politiki nameniti še več pozor-nosti. Vsiljevanje očetovskega dopusta na račun krajšanja materinskega in zmanjšanje otroškega dodatka za nevključenost v vrtec ter še nekateri drugi ukrepi gredo v napačno smer. V Novi Sloveniji tem neživljenjskim ukrepom močno nasprotujemo, saj menimo, da so mlade družine še posebej ranljiva skupina pre-bivalstva, ki jo je potrebno zaščititi. Zato smo vlado pozvali, da ponovno premisli o ustr-eznosti predlaganih ukrepov in jih umakne oz. spremeni. Upam, da bo vlada zbrala toliko zdrave pameti in predlog spremenila tako, da bo po meri mladim družinam, ki jim čas že tako ali tako ni naklonjen. Moja poslanska pisarna deluje vsak ponedeljek na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg 40, Ribnica, med 14. in 15. uro.

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

31

Ko sem pred dnevi v medijih pre-brala, da je poslanska skupina SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom vložila zahtevo za izredni sklic seje na temo TEŠ6 in slovenske energe-tike, sem najprej pomislila, da je to zgolj šala. Sklic izredne seje o TEŠ6 so tokrat zahtevali tisti, ki so projekt odobrili in ki so zatrjevali, da je projekt razvojno nara-vnan, da bo zagotavljal varno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo. Ko je Zares začel opozarjati, da je pro-jekt nerentabilen in da je voden zelo »po domače«, ni tega želel slišati nihče. Še več, bili smo tarča napada vseh političnih opcij in na koncu smo plačali tudi veliko ceno. Tako imenovana afera Ultra ni nikoli niti bila afera, saj niti davčni niti drugi organi niso odkrili nepravilnosti. Celo parlamen-tarna komisija, ki je bila ustanovljena na to temo, ni odkrila ničesar. Saj ni bilo niti več potrebno kaj odkrivati, kajti stranka Zares je že izgubljala javno podporo in vse skupaj je bilo le še prikladno sredstvo za diskredit-acijo stranke, ki je šla vsem političnim opci-jam izjemno v nos.Projekt se je od leta 2006, ko je bil ocen-jen na dobrih 650 milijonov evrov, do septembra leta 2007 podražil že na 1070 milijonov, marca 2009 pa že na 1420 mili-

jonov! V vsem tem času, pa tudi še kasneje so bili interesi energetskih lobi-jev tako močni, da se je s projektom kljub očitnim pomanjkljivostim, netrans-parentnosti in ob dejstvu, da nas bo stal bistveno več, kot je bilo v začetku predv-ideno, mirno nadaljevalo. Stroški projekta pa niso vezani samo na izgradnjo

projekta, ampak bodo narasli tudi zaradi plačila kazni iz naslova prekomernih izpus-tov CO2. Ob tem naj dodam, da je projekt tudi ekološko izjemno sporen. Danes vemo tudi to, da cene električne energije močno padajo, zato takšen projekt ne bo nikoli rentabilen. Bo pa davkoplačevalce pošteno udaril po denarnici.V vsem tem času sta ga tako stranka SDS kot SD močno podpirali. V časopisu Dnevnik so septembra 2011 zapisali, da je le dva dni po tem, ko je državni zbor izglasoval nezaupnico vladi Boruta Pahorja, skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem iz stranke SD v proceduro vložila zakon, ki naj bi omogočil poroštvo TEŠ6 v višini 440 milijonov. Takšen predlog zakona je podprlo več poslancev SD in SDS, pa tudi drugi. Vizjak je takrat ocenil, da je zaprtje finančne konstrukcije TEŠ6 za državo ključen in nujen ukrep. Med drugim je g. Vizjak na novinarski konferenci leta 2011 izjavil: “Zavedati se moramo, da je projekt

sredi izvedbe in da po moji oceni ni več časa, da se bodisi zaustavi bodisi zamrzne in da bi ob zaustavitvi nastala bistveno višja škoda, kot si jo mnogi nasprotniki Teša 6 lahko predstavljajo.” Danes pa isti g. Vizjak pravi: »Ne želimo si, da bi davkoplačevalci poleg zavoženih bank morali sanirati tudi zavoženo energetiko.« Od takratnih parlamentarnih strank je le stranka Zares temu projektu nasprotov-ala. Na tej točki smo se razšli tudi z dr. Lahovnikom, in to je bil eden glavnih razl-ogov za njegov izstop iz stranke. Vse ostalo je bila farsa.Projekt TEŠ6 je dejansko jama brez dna, celotno kronologijo te polomije pa si lahko preberete na spletnem portalu: http://www.zares.si/wp-content/uploads/Kronologija-polomije-z-blokom-6-v-TES.pdf. Naj zaključim z besedami Gregorja Golobiča, ki je pred dnevni v intervjuju za Večer (http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013072105938396) dejal: «Volivci imajo vedno prav. Ne zato, ker se ne bi zmotili, ampak zato, ker živijo pos-ledice svojih odločitev.” Jaz pa dodajam, da je pa še posebej dobro, če imajo tudi sin-drom zlate ribice, torej zelo kratek spomin.

Mag. andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica

Sindrom zlate ribice

»župan« odločil, da bo prostore, v katerih je do sedaj delovalo omenjeno društvo, oddajal v najem. S tem ni nič narobe, saj je bilo omenjeno društvo v teh prostorih do sedaj brezplačno. Vendar pa je društvu ponudil druge, mnogo slabše in neurejene prostore, za katere pa jim je poslal tudi pogodbo o najemu, in to v vrednosti neka-jkrat več, kot pa dobi društvo od občine za izvedbo svojih programov. Človek dobi občutek, da želi občina služiti na račun dejavnih društev, kar se mi zdi povsem nesprejemljivo. Nesprejemljiv mi je tudi odnos do uporabe športnih in drugih površin v občini. Tako je na primer društvo, ki svojih aktivnosti ni prijavilo na razpis za sofinanciranje športa. To društvo mora, če želi izvesti športni ali družabni dogodek na enemu izmed športnih igriščih, občini plačati najemnino igrišča. Vse navedeno smatram kot politiko

omejevanja delovanja društev. In to ni samo moje mnenje. Glede na vse negospodarne poteze občine, na katere sem sproti opo-zarjal v prejšnjih člankih, pa sem prepričan, da gre za norčevanje iz ljudi, ki želijo za kraj storiti kaj dobrega. Če je družina osnovna celica družbe, so društva zagotovo osnovna celica družbenega dogajanja. In tega se mora zavedati vsak župan.

lukA ilc, predsednik OO SLS Ribnica

V tokratnem prispevku želim izpostaviti po mojemu mnenju perečo problema-tiko odnosa Občine Ribnica do društev, ki delujejo v naši občini. Name se je obrnilo več njihovih nezadovoljnih predstavnikov, ki izpostavljajo različno problematiko. Na mnoge med njimi sam nimam vpliva oz. na odnos g. župana do društev ne morem vplivati. Želim si lahko le to, da bi bil odnos primeren in ne ponižujoč. Navsezadnje v društvih delujejo ljudje, ki od tega, da v občini soustvarjajo dogajanje, nimajo osebnih koristi oz. je vrednost njihovega truda in prizadevanj za kraj neprecenljiva. Tisto, kar pa me moti iz sistemskega vidi-ka, pa je financiranje društev. Dogajajo se namreč absurdi, ki jih do sedaj ni bilo. Naj kot primer navedem eno izmed društev, ki se je prijavilo na razpis za sofinanciran-je športnih dejavnosti v občini Ribnica in na tem razpisu za svoj program pridobilo določena sredsteva. V tem času pa se je

MAČEHOVSKI DO DRUŠTEV?

PISARNAVABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO SOBOTO MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40. MOŽNO PA JE SREČANJE TUDI IZVEN URADNIH UR PO PREDHODNEM DOGOVORU PO MAILU LUKA.ILC@SLS.SI .VESELIM SE SREČANJA Z VAMI!

32

POČ

ITN

IŠK

I U

TRIN

KI

RIBNIŠKI ORATORIJ – BOG JE Z NAMISte morda v začetku meseca opazili rumeno-vijolične majice, ki so tekale po Ribnici? Ste se spraševali, kdo so in kaj počnejo? To smo bili mi, rumeni otroci in vijolični animatorji z oratorija, ki je trajal od 1. do 7. julija pod geslom BOG JE Z NAMI.

Naš dan je potekal nekako takole. Vsako jutro smo se že pred 8. uro animatorji zbrali v cerkvi pri jutranji molitvi. Nato smo opravili še zadnje zadolžitve ter ob 9. uri začeli sprejemati otroke. Že takoj prvi dan jih je čakala prva velika preizkušnja, saj so mor-ali opraviti različne naloge na poti v Ribniški grad, ki je bil prizorišče letošnjega oratorija. Tam smo jih že nestrpno čakali animatorji. Skupaj smo peli, se učili nove banse, zmolili jutranjo molitev ter ob petju himne dvignili slovensko in oratorijsko zastavo. Sledila je igrica, letos povzeta po tretji knjigi zbirke »Zgodbe iz Narnije«. Narnija je nekakšen čaroben svet, vzporeden našemu, v katere-ga potegne Lučko, Edmudna in Evstahija. Ti se znajdejo na krovu narnijske ladje »Jutranje zarje«, ki ji poveljuje kralj Kaspijan. Skupaj se podajo iskat izgubljene lore ter skrivnostno Aslanovo deželo. Pot jih vodi iz ene dogodivščine v drugo. Vedno pa jih spremlja lev Aslan, jih rešuje iz zagat ter jih spodbuja na izbrani poti. Aslan je podoba Jezusa, ki je z nami v vsakem trenutku našega življenja. Igrica je bila res super. Otroci so zelo uživali, saj so se počutili kot v gledališču, kar nam je letos omogočil Ribniški grad. Nič manj nismo bili navdušeni animatorji, saj nam - kot prvo - ni bilo potrebno postavljati lesenega odra, pa tudi občutek na »pravem« odru je bil enkraten. Končani igrici je sledila skupna kateheza,

najprej smo preverili, kako pozorno smo spremljali igrico, nato pa se poskušali iz nje kaj naučiti. S tem znanjem smo nadaljevali pogovor po skupinah oz. katehezah, kjer smo pozornost še posebej namenili temu, kako je Bog navzoč v našem življenju ter kako naj to spoznanje živimo. Osnovno vodilo katehez sta bila vrednota in sim-bol dneva (iskanje – zemljevid, skupnost – ladja, odrešenje – krstni kamen, evan-gelij – slušalke, pogum – svetilka.) Ko smo zaključili s katehezami, je bila ura že 11. in čas za kratko malico ter delavnice. To je bila priložnost, ko je lahko vsak izmed otrok izbiral med 14 delavnicami in tako našel nekaj, kar je lahko ustvarjal (cofki, praskanke, lilije, šatuljice, mašnice, Lučkina lučka, biserčki, lov na zaklad, ročni nogom-et, zapestnice, mornarski pripomočki …). Za čudovite izdelke smo potrebovali uro in pol.

Potem so se že začeli oglašati želodčki, znak, da je skrajni čas za kosilo. Po dobrem kosilu siti smo potrebovali počitek, da smo si nabrali moči za veliko igro, ki jo otroci vedno znova nestrpno pričakujejo. Vsak dan so se morali soočati z drugačnimi izzivi in nalogami. Še posebej so bili navdušeni nad vodnimi igrami, ki so jih z njimi na zelo vroč dan popestrili ribniški gasilci. Po veliki igri smo ob 16. uri zaključili oratorij s spustom zastave in ora-torijsko himno.Prav poseben dan v oratorijskem tednu pa je bila sreda, ko smo se s tremi avtobusi odpravili v Ljubljanski živalski vrt. Tam smo najprej pomalicali, si ogledali igrico ter po skupinah odšli po živalskem vrtu na ogled živali. Izlet smo zaključili s sv. mašo v cerkvi na Rakovniku. Tudi sobota se je na poseben način raz-likovala od ostalih dni. Do katehez je vse potekalo po običajnem »urniku«, v času delavnic pa smo z izdelki, ki smo jih izdela-li dan prej, odšli po Ribnici razveseljevat ljudi. Oratorij 2013 smo zaključili z nedeljsko sv. mašo ob 10. uri, pri kateri smo se s sodelo-vanjem predstavili vsi udeleženci oratorija.

letošnji orAtorijci

Ali ste vedeli:- da se je porabilo 15 sončnih krem,- da se je pojedlo 180 hrenovk,- da je Oratorij prvič potekal v Ribniškem gradu,- da se je Oratorija udeležilo 120 otrok, za njih pa je skrbelo 37 animatorjev,- da so bila najpogostejša imena punc: Ana, Lara, Eva, Sara, Zala in imena fantov: Peter, Luka, Rok, Matic,- da je bila poprečna starost otrok 9 let?

Pri jutrAnji kAtehezi

velikA igrA ribniški orAtorijci Pri sveti mAši v cerkvi nA rAkovniku

POČ

ITN

IŠK

I U

TRIN

KI

33

LUMPIJADA 2013Letos je že enaindvajsetič zapored potekal dvotedenski pro-gram – Vesele počitnice ''Lumpijada'' pod okriljem Centra za socialno delo Ribnica. Delavnice, namenjene otrokom različnih starosti, od 5 pa vse do 15 let, so se izvajale vsak delovni dan med 10. in 12. uro na igrišču pred TVD Partizanom in na občinskem igrišču v Dolenji vasi.

Dnevno se je Lumpijade udeležilo 30-40 otrok v Ribnici in 20-30 v Dolenji vasi. Otroci so lahko delali sadno kupo, izde-lovali grafite, se sfrizirali, iskali skriti zaklad, preko igre spoznavali nove države, uživali pa tudi v vodnih igrah. Obiskali so VDC in gasilce, nad katerimi so bili zelo navdušeni, zato se jim animatorji tudi v imenu otrok letos še posebej zahvaljujemo. Program Lumpijade so nam še popestrili zvezd-niki, ki so se otrokom predstavili s svoji-mi najrazličnejšimi talenti, kot na primer

čaranjem, spretnostjo z žogo in igranjem Yu-Gi-Oh kart. Tudi njim se lepo zahvalju-jemo. Zadnji dan pa smo poleg ''špricanja'' otroke razveselili s pico. Nas, animatorje, kot tudi otroke pa je presenetila Neja, ki je za vse svoje nove prijatelje z Lumpijade priredila pravi mali koncert s svojo har-moniko. Zakaj pravzaprav pa smo se mi odločili, da postanemo animatorji? Veselje do tega nam dajeta otroški nasmeh in zadovoljstvo ob koncu vsakega dneva, še posebej na koncu, ko nam otroci rečejo: ''Pa zakaj je že konec?'' AnimAtorji lumPijAde

ustvArjAlne urice

tudi rAzgibAvAnjA ni mAnjkAlo

AnimAtorji so svoje delo dobro oPrAvili zven hArmonike Povsod PrijA

Posvet Pred šPortnim centrom

34

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

FOLKLORNA SKUPINA GRMADA SEZONO ZAKLJUČILA NA HRVAŠKEMFolklorna skupina Grmada je letošnjo sezono uspešno zaključila. Občinstvu se je predstavila osemkrat, februarja v Velikih Laščah, marca v Sodražici, aprila v Dolenji vasi na območnem srečanju folklornih skupin, maja na Vidmu v Dobrepolju, junija na Velikih Poljanah na Večeru na vasi, v Prezidu na Hrvaškem. Sezono pa smo zaključili z gostovanjem na Hrvaškem v Dobropoljani na otoku Pašmanu, kjer smo nastopili na 12. Međunarodni smotri otočkog folklora Dobropoljana 2013. Naši gostitelji so bili domačini, KUD Bokolje. Sprejeli so nas prijazno, kot znajo Otočani in med nami so se stkale prijateljske vezi.

Dobrodošlici ob prihodu v petek, 12. julija zvečer, je sledil je razpoznavni večer in priprave za naslednji dan. Naslednje jutro smo se ob 8. uri zjutraj zbrali na gener-alki na samem prireditvenem prostoru ob morju, za tem je bil čas za oddih in priprave na večerni nastop. Že pred 19. uro so pripravljene skupine v sprevodu krenile iz osnovne šole na prireditveni prostor tik ob morju. Nastopilo je 12 folklornih skupin z otokov, mi pa s spletom plesov iz ribniških vasi. Domačini in turisti so nas navdušeno pozdravljali in tudi slovenska zastava je vihrala. Po prireditvi so se vsem skupinam zahvalili in nas pogostili. Tudi mi smo organizatorjem podarili spominke župana občine Ribnica, Jožeta Levstka; zanje se mu lepo zahvaljujemo.

Čisto na koncu smo občudovali veličasten ognjemet. In povabilo: pridite še kdaj. Zadnji dan gostovanja smo se kopali, se nastavljali soncu in že kovali načrte za pri-hodnje leto. Proti večeru smo se poslovili od gostiteljev in se v poznih večernih urah vrnili domov.

Za FS Grmada je tako gostovanje velika izkušnja in potrditev, da zmoremo. Občini Ribnica se zahvaljujemo za sofinan-ciranje preko razpisa za turizem. mArA okorn

Fs grmAdA nA sPrevodu ob morju

NA BREGU SO AKTIVNE VSE GENERACIJEKozolec postaja središče dogajanja in druženja v vasi skozi vse leto. Zasluge za novosti ima upravni odbor Društva Veter Breg, ki zna animirati tudi ostale vaščane. V soboto, 27. julija, smo pripravili 6. brški kulturni dan. Svečano smo odprli turistično peš pot od kozolca na Bregu do Tobakove hruške v Mali gori in jo v dopoldan-skem času na prvem pohodu tudi pre-hodili. Vodil nas je Jože Andoljšek, eden od starejših vaščanov, ki je povedal tudi marsikaj zanimivega o ledinskih imenih in s tem svoje vedenje prenesel na mlajše sovaščane. Pred kratkim smo namreč na tej relaciji postavili devet oznak z ledinskimi

imeni (Hrastje, Dolga ravan, Kobilji vrh, Špičkova morava, Prdec, Rajda, Rese, Tobakova hruška, Obrnišča), pred šestimi leti pa gozd-no pot obnovili. Znanstveno je izvor teh imen leta 2009 raziskala študentka Filozofske fakultete v Ljubljani Januška Gostenčnik. Za osnovo je vzela imena iz eno-dejanke Pot k Tobakovi hruški in jih razširila

še na gorenjevaško in dolenjelaško področje.Zavili smo še do Škaube, saj je bila nekdaj pomembna zaradi vode, ki se je natekala v to skalo, in Obrnišča, kjer so nekoč pridelovali sadike zelja. Vmes je najmlajše obiskal še škratek Gozdiček. Otrokom je zapel in povedal, kaj vse varuje v gozdu, jih ekološko usmeril, vse skupaj še malo

zabaval in jim razdelil bonbone. Obiskal jih je tudi zvečer pod kozolcem, po maši pri kapelici sv. Ane na Bregu, ki je zavetnica Dolenjih Lazov, Zapuž, Brega, in Gorenjske ceste, nekdanje Gorenje vasi. Maševal je ribniški dekan, mag. Anton Berčan. Potem se je druženje nadaljevalo pod kozolcem ob klepetu, okusnemu golažu in petju slovenskih narodnih pesmi. Nekateri so že tradicionalno metali podkve, drugi pa bali-nali. Slednje je pritegnilo tudi najmlajše, ki so z veseljem kotalili balinčke.

dAmir PAkiž suljevićFoto: Marko Modrej

škrAtek gozdiček se je zvečer PojAvil tudi Pred kozolcem

sv. mAšA Pri kAPelici nA bregu

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

35

6. KOLESARSKI MARATON OB SVETOVNEM DNEVU SPIROMETRIJEKolesarji že 6. Lekovega kolesarskega mara-tona »Za boljši dih« so se v četrtek, 4. julija, tretji dan dirke po Sloveniji, peljali skozi Ribnico. Kolesarsko preizkušnjo ob svetovnem dnevu spirometrije, 27. juniju, organizirata Inštitut Spolint in farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz. Namen te 400 kilometrov dolge kolesarske preizkušnje je javnost opozarjati na razširjenost pljučnih bolez-ni in na pomen njihovega zgodnjega odkrivanja. Zato je kolesarje spreml-jala tudi mobilna ekipa Astma in šport, ki je za obiskovalce maratonske postojanke na Škrabčevi domačiji v Hrovači izvajala brezplačne teste pljučnih funkcij s spirometrom.Tako kot vsako leto doslej se je tudi tokrat Lekovim kolesarjem pridružil ultra-

maratonski kolesar Marko Baloh, ki je tudi sam astmatik. Spirometrija je hiter, preprost in zelo natančen način za zgodnje odkrivanje bolezni, saj se z njim prepoznavajo različne ovire pri dihanju, še preden jih pacient sam začuti. To pa je ključno za učinkovito zdrav-

ljenje in počasnejše napredovanje bolezni.»Veliko pljučnih bolezni lahko preprečimo ali bolje obvladamo, če jih dovolj zgodaj odkrijemo s preprostim testom, ki ga opra-vimo s spirometrom,« poudarja dr. Milan Hosta, direktor Inštituta Spolint in vodja projekta Astma in šport. »Večina bolnikov s kroničnim obolenjem dihal namreč ne ve za svojo bolezen. Težko sapo in kašelj jemljejo kot običajni del svojega življenja in ne obiščejo zdravnika. Tudi astmo in druge pljučne bolezni moramo obravnava-ti resno, saj gre za resna bolezenska stanja in bolezni pljuč so med vodilnimi vzroki smrtnosti na svetovni ravni. Ob svetovnem dnevu spirometrije želimo javnost opozo-riti na občutljivost naših dihalnih organov, ki jih obremenjujemo zlasti s kajenjem, onesnaženim zrakom in prahom.« Program Astma in šport poudarja zdrav način življenja in telesno aktivnost za boljše življenje z astmo in drugimi pljučnimi boleznimi ter hkrati prek različnih aktivnosti pomaga pacientom razumeti to najpogostejšo kronično pljučno bolezen.

mArko modrejFoto: Barbara Zajc

kolo kolesArjev v ribnici

12. Tek po Lončariji je znova postregel s presežkiPrvo julijsko soboto je v Dolenji vasi potekal tradicionalni, že dvanajsti Tek po Lončariji, tudi tokrat v okviru akcije Slovenija teče, ki jo vodi in koordinira odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Hkrati je štel tudi za pokal Dolenjskega lista 2013. Športno društvo Lončar se je še enkrat izkazalo z organizacijo tega priljubljenega in množičnega dogodka. Tekačev, ki so se preizkusili na 300, 600, 2000 in 9400 metrov, ter pohodnikov, je bilo 227. Na krajši, 2.000 m dolgi progi sta bila najhitrejša Irena Perko (Cani fit) in Jaka Kaplan (TK Inles Riko Ribnica). Dolenjevaško pentljo je na najdaljši progi med ženskami prva pretekla Marjeta Stržinar (Novo mesto) pred Tanjo Zamida (AK Maraton Kočevje) in Sabino Kotar (Grosuplje). Pri moških je bil najhitrejši Aleš Žontar (ŠD Prežganje) pred Bojanom Vidmarjem (DTP Trebnje)

in Sebastjanom Pušem (Matick Novo mesto). V Dolenji vasi vsakič razglasijo tudi najhitrejša tekmovalca iz krajevne skup-nosti Dolenja vas. Tokrat sta to bila Tadeja Nosan in Aljaž Zalar. Aljaž je bil najhitrejši že tri leta zapored. Med najhitrejšimi Lončarji so bili še Vesna Oražem, Barbara Bojc, Alojz Zalar in Matej Levstek. Samo Pogorelc, predsednik Športnega društva Lončar, je bil zelo zadovoljen z udeležbo tekačev in organizacijo. Ob koncu

je dodal, da Dolenjevaščani že razmišljajo o naslednjem teku. Organizatorjem tako vse priznanje vsakič izrečejo tudi številni gostje, tekači in predstavniki Maraton kluba Novo mesto, ki je nosilec tekov Dolenjske, saj se največ gledalcev zbere ravno ob progi v Dolenji vasi. 'Lončarji' pa veljajo za zelo gos-toljubne. Pohvala gre predvsem domačim gasilcem, gospodinjam za domače peci-vo in vsem ostalim sodelavcem pri tej za Dolenjo vas in Ribnico eni največjih in najodmevnejših prireditev v letu.

Tekst: mArko modrejFoto: Vinko Bojc

ZAHVALA Športno društvo Lončar se za pomoč pri organizaciji 12. Teka po Lončariji zahvaljuje vsem zvestim pokroviteljem, gasilskemu sektorju Dolenja vas, dekletom in ženam iz celotne krajevne skupnosti Dolenja vas za peko peciva, krajankam, krajanom in vsem marljivim prostovoljcem, organizacijskemu odboru, članom društva, ki ste vsak po svojih močeh pripomogli, da je 12. Tek po Lončariji tako izjemno uspel. Hvala tudi tekačem, ki ste s svojo prisotnostjo teku dali smisel. Še enkrat iskrena zahvala vsem. Se vidimo prihodnje leto, na že 13. Teku po Lončariji! Več o prireditvi, tudi bogato galerijo, naj-dete na www.sportno-drustvo-loncar.si

Predsednik športnega društva LončarsAmo PogorelcnAjboljši 12. tekA Po lončAriji

36

POG

LED

V

PRETEK

LOST

Slava vojvodine Kranjske, največje življenjsko delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja, velja za enega izmed najpomembnejših znanstvenih, narodop-isnih, geografskih, etnoloških ter domoznanstvenih del o Sloveniji. Hkrati pa je tudi temeljni kamen slov-enske zgodovine ter neprecenljiv simbol slovenstva. Zagotovo smem trditi, da je tudi pomemben polihis-torski mozaik ne le v evropskem prostoru, temveč tudi v tedanjem širnem svetu.V sklop Srednje Kranjske, nekdanjega dela vojvodine Kranjske, je tako Valvasor zajel ter skrbno opisal tudi območje Ribniške doline, toda zapisi našega okoliša do sedaj preprostim bralcem zaradi skopega prevo-da nemškega izvirnika še niso bili v celoti ponujeni. Ob izidu prvega celovitega slovenskega prevoda sem se odločil izbrati ter vam v več delih objaviti nje-gove dobesedne zapise iz območja Ribniške doline, pomemben del domoznanstvenega gradiva našega kraja. S tem pa želim spodbuditi Ribničane, bolj osvestiti in vzbuditi zanimanje za lastno zgodovino, saj so Valvasorjeva dela prav tako pomembno soob-likovala narodno zavest Slovencev.Preden preidemo k opisu gradov, si za uvod preber-ite, kaj nam je Valvasor zapisal o Ribniški dolini. Torej odpotujmo v Ribnico sredi 17. stoletja, v čas barona Janeza Vajkarda Valvasorja.

Ribniška dolina“Ribniška dolina, se enkrat tu, enkrat tam dviguje kvišku z malimi hribčki ali velikimi gorami, na katerih so velike divjine, druge krati pa se povsem zravna. Groß-Reiffnizer Berg, Velika gora pri Ribnici, pa sploh ne spada med manjše, zlasti ker se ozira daleč naoko-li in ima tudi veliko divjine. Groß-Reifnizer Wald, (Uelike ribenske vvorst), Veliki ribniški boršt, stoji na Veliki gori pri Ribnici. S svojimi smrekami in bukvami zaseda veliki prostor. Po njegovih na daleč segajočih divjinah se sprehajajo medvedje, jeleni, srne in divji prašiči, po njem se spreletavajo mali petelini in druga divja perjad. Kot pravijo ljudje, naj bi tudi v tem gozdu bilo skrito jezero, na kar se bomo spet spom-nili v XLVII. poglavju. Jasselneza, Jasnica, ki je blizu Ribnice, nosi enakomerno lovsko suknjo, namreč bukov gozd, malo pomešan z drugimi drevesi. Po gozdu Schernauez, ki raste blizu Ribnice v hribovju in sestoji iz bukev in smrek, se sprehajajo medvedi in srne. Schernauez, Žrnovec, blizu Ribnice se prav tako precej visoko dviga nad svojo dolino.Zemlja je precej rodovitna, ima pa tudi veliko voda, ki izginjajo v zemljo. Reiffniz (Ribenska uoda) Ribnica izvira iz visokih hribov pri Ribnici in teče naprej približno pol milje, dokler ne pride do jame v zemlji, v katero se spusti. Velika škoda je, da ji ni danih za

njen tok več milj, ker je vse hvale vredna voda, v kateri so najčudovitejše ribe. Namreč nenavadno velike ščuke z desetimi ali celo dvajsetimi funti teže, odlično dobri in veliki liniji, veliki kleni in štiri vrste postrvi. Prvič so to skoraj črne postrvi s črnimi pikami, nato lepe bele postrvi (kot so sulci), posute z rdečimi in črnimi pikicami, potem, tretjič, majhne, navadne postrvi in četrtič zelo velike in lepe zlatovščice. Toda te zadnje je najti samo pri vrhu, pri izviru, kajti na dan prihajajo iz gore. Rakitenschezeza, Rakitnica, se poraja iz močvirnate, ravne in ploske zemlje nedaleč od Ribnice; in pri svojem izviru nemudoma oblikuje majhno jezero ali mlako; toda kmalu potem, ko se je tako napihovala, mora postati ponižna, in ko je pretekla četrti milje, izgine v zemljo. Ta voda poganja zelo veliko mlinov, čeprav, kot smo rekli, ne teče dlje kot četrt milje. Ob deževnem vremenu zelo visoko naraste, prekrije vse mline in stoji kot jezero. Toda v nasprotju z navadami drugih voda ni ugodna niti za ribe niti za rake in ne trpi niti enih niti drugih. Kakor hitro kdo da ribo ali raka v to vodo, takoj pogine. Tako tu pregovor »Raka so dali v vodo« izgubi svoj pravi pomen. Pa vendar (in temu se gre res čuditi) ta voda ni nezdrava, temveč zelo dobra za pitje in kuho, sicer pa prebivalci iz okolice ne uporabljajo nobene druge vode razen te. Feistriz (Bisterza) Bistrica izvira nad trgom Ribnica, potem teče skozenj, toda samo četrt milje pod njim se spet skrije v zemljo. Pa vendar ni revna, ker se tiče rib, temveč ima dobre linje, klene in koreseljčke, pa tudi odlične rake.Velikih in majhnih vasi je tu mogoče veliko, ležijo v neposredni bližini Ribnice; med njihovimi prebivalci pa je veliko lončarjev in izdelovalcev ret, obročev, skled, krožnikov, škafov, mentrg in še vseh mogočih drugih posod iz lesa, pa strugarjev in mizarjev; ki vozijo in prodajajo svoje izdelke tako doma po deželi kot tudi v tujini. Razen tega nosijo za prodajo v zelo oddaljene dežele tudi izredno veliko polhovih kožic. V tej dolini uspeva izredno veliko mavrahov.

Trg Reiffnitz z gradomGrad in trg Reiffnitz, v kranjskem jeziku Ribénza, spada k srednjemu delu vojvodine Kranjske in leži med mestom Ljubljano in mestom Kočevje, dve milji od zadnjega in šest milj od prvega. In Mercator se ne moti, ko prišteva Ribnico k Slovenski marki, ker je pred časom dejansko spadala tja. Tako grad kot trg ležita v ravnini, toda od vseh strani ju obdajajo hribi. Samo proti Kočevju je nekaj ravnine med hribi.Krajnsko ime Ribénza pomeni ribarjenje in ga imajo grad, trg in gospostvo čisto upravičeno zaradi z ribami bogatih voda, ki močijo ribniške bregove in dostavljajo prebivalcem v mreže različne vrste zelo

okusnih rib. Te vode pa so deloma Bistrica med mes-tom in gradom, ki se približno četrt milje pod gradom vrže v luknjo v zemljo. Delno je to s postrvmi bogata Ribnica, ki tudi moči ribniške travnike nedaleč stran od gradu. Kar se tiče gradu, je ta sicer velika stavba, toda zgrajena še po starih gradbenih pravilih. V njem je kapela sv. Janeza Krstnika, ki so jo posvetili že pred več kot dvesto leti in v kateri obhajajo njegov praznik skrajno slavnostno in imajo na prvo nedeljo po njem praznik dedikacije ali žegnanje, na katero mora priti vsa fara z vsemi podružnicami vred.Trg je precej velik in je v njem veliko hiš, je pa na vse strani odprt. Prebivalci pa hodijo oblečeni napol po hrvaško. V trgu stoji tudi farna cerkev, kjer ima sedež arhidiakon za vso Dolenjsko. Nedaleč proč stoji tudi lepa cerkev posvečena Naši ljubi Gospe, ki jo splošno imenujejo Nova Štifta. To cerkev so zgradili pred nekaj leti in tja imajo ljudje iz okolice vsako leto velika romanja.Dedni sovražniki krščanskega imena in sosednji div-jak je ta trg že večkrat zavzel in poslal okoliške vasi kot dim v nebo, nikoli pa ni mogel zavzeti gradu. Zato je od samega besa vedno odvlekel s seboj velik kristjanov v suženjstvo, vse izropal, posabljal nešteto ljudi in v vseh ozirih posnemal očeta tiranije, namreč hudiča.Zaradi takih okrutnih vpadov in napadov so žal! še v žalostnem spominu ostala leta 1480, 1528 v mesecu juliju, leta 1546, leto 1558, 1559 v januarju in februarju, leta 1564 in še dosti drugih. Takrat so Turki strahotno divjali po Ribnici in okolici s svojimi morilskimi sabljami. Pravijo, da so se ti barbarski div-jaki še večkrat približali temu trgu, toda udarila jih je slepota, tako da so bili sicer čisto blizu Ribnice, pa so z odprtimi očmi trg spregledali, kar pripisujejo zaščiti sv. Štefana, papeža in mučenca. Celo se je nekoč zgodilo, da so z roparsko naravnanimi očmi že drveli proti trgu, ko pa se je njihovim očem pokazala cerkev, so se umaknili in rekli, da jih je strah svetnika v njej. »Tako kot v obeh prejšnjih delih vojvodine Kranjske z opozorilnimi ognji posvarijo deželo, tako se dogaja tudi v tej tretji petini ali na Srednjem Kranjskem. In tudi tu kresove ali svarilne ognje zaradi Turkov na visokih hribih pripravijo tako, da jih od krajev, ki so Turčiji najbližje, do glavnega mesta Ljubljane kot svarilno znamenje prižigajo po določenem vrstnem redu enega za drugim. Nepotešljivi element ogenj je tudi tu, v Ribnici, pokazal svojo požrešnost, saj je leta 1415 2. oktobra požrl ves trg, leta 1445 pa pol trga. Toda iz tega kupa pepela je ponovno vstal današnji ribniški feniks, ki je sedaj v polnem cvetu. Zlasti ker imajo tu vsako leto tri letne sejme, na novoletni dan, na prvo nedeljo po veliki noči in 2. avgusta.” Vabljeni k branju naslednjega dela članka, ki bo osredotočen na Valvasorjev opis gradov v Ribniški dolini.Povzeto iz prve in tretje knjige prevoda izvirnika Slave Vojvodine Kranjske, ki je v prvem natisu izšel leta 1689 v Nürnbergu.Prevajalci izvirnika: prof. Doris Debenjak, prof. dr. Božidar Debenjak, Primož Debenjak, dipl. inž.

vir:- jAnez vAjkArd vAlvAzor (1689): slAvA vojvodine krAnjske. nürnberg, 1689- jAnez vAjkArd vAlvAzor (2009): slAvA vojvodine krAnjske. ljubljAnA : zAvod deželA krAnjskA, 2009

Ribnica vValvasorjevih očeh

i. delPiše: Domen ČešarekMuzejsko društvo Ribnica

Ribniška dolina

MUZEJSKO DRUŠTVO RIBNICA

IZ

M

IK

LOV

E HIŠE

37

Novice iz Knjižnice Miklova hišaŽe veste, kaj boste brali to poletje?

sedaj prejel vse tri nagrade za žanrsko pisan-je. V vseh njegovih delih se je za razrešitev primera potrebno vrniti v preteklost. Ostani blizu pripoveduje zgodbo primestne mame Megan, ki ima za sabo skrivno preteklost - ta pa se začne vedno bolj vmešavati v njeno sedanjost … Kot smo v Cobenovih romanih vajeni, je tudi tu napeta zgodba sestavljena iz dinamičnega prepletanja pripovedi več likov, ki se na koncu sestavi v presenetljiv razplet.

Najbolj iskane knjigeKatere knjige ste si v preteklem mesecu največkrat izposodili? Če izločimo obvez-no šolsko branje in knjige za otroke, so se na vaših policah največkrat znašle zgodovinske romance Vreden ljubezni, Pepel v vetru in Shanna ameriške avtorice Kathleen E. Woodiwiss. Sledijo jim ljubezenski roman Brez tebe ne gre avtorice Jennifer Crusie, biografski roman Cavazza Vesne Milek, Dragi John Nicholasa Sparksa, Jej, moli, ljubi Elizabeth Gilbert, Ledeni lord Gaelen Foley, Lučka v snegu Anite Shreve, prvi del trilogije Crossfire z naslovom Predana avtorice Sylvie Day, Služkinje Kathryn Stockett, Usodni ovinek in Beležnica Nicholasa Sparksa ter Eleganca ježa Muriel Barbery.Najpogosteje rezervirani romani v pre-teklem mesecu pa so bili : Poleg stalnic (biografija Cavazza Vesne Milek, trilogi-ja Petdeset odtenkov E. L. James) so bile večkrat rezervirane knjige priročnik Dober voznik bom, prvi del fantazijske sage Pesem ledu in ognja, z naslovom Igra prestolov, ameriškega pisatelja George R. R. Martina, zgodovinska romanca Ponosna srca ameriške avtorice Julie Garwood ter še dva ljubezenska romana: prva od štirih knjig v zbirki Neveste, z naslovom Sanje o beli poroki, avtorice Nore Roberts in Škrlatne noči avtorice Jude Deveraux.

Tako, pa smo vam natresli kar nekaj predl-ogov za letošnje poletno branje. Če pa med navedenim niste našli ničesar po vašem okusu, se kar ustavite v naši knjižnici, kjer boste v kotičku, namenjenem poletnemu branju, zagotovo našli kaj zase!

nAstjA hAFnAr, bibliotekarka, Knjižnica Miklova hiša

premožnima rodbinama, kjer spremljamo s kritično distanco in ironijo začinjene spletke in ljubezenske težave vpletenih likov.Prekletstvo Rivertona - Kate MortonMedtem ko nam naslovna stran obljublja „ganljivo in očarljivo pripoved o ljubezni, izgubi ...“, avstralska avtorica v resnici v romanu pred nas postavi še veliko več. Zgodba, pripovedovana skozi oči nekdanje služabnice na posestvu Riverton v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, nam skozi življenje družine Hartford živo predstavi podobo zadnjih dni visoke angleške aris-tokracije, njenih prilagoditev na nove čase in končno njihov neuspeh.Krpe časa - Sigrid KombuchenRoman švedske avtorice je ob izidu pre-jel ugledno švedsko literarno nagrado za najboljšo švedsko knjigo. Kot nam pove podnaslov, gre za »damski roman«, ki pred nas prek pisem pisateljice in njene bralke postavi življenje znane švedske pisateljice. Obsežni roman nam pripoveduje zgodbo o odraščanju, ljubezni in življenjskih izkušnjah, v katero se zlahka potopimo.

Kriminalni romani:Neznanka – Camila LäckbergNeznanka je zadnji prevedeni roman švedske pisateljice psiholoških kriminal-nih romanov. Do sedaj je bilo prevedenih pet – Ledena princesa, Pridigar, Kamnosek, Tujka in Neznanka. Dogajalni prostor vseh je mrzla švedska pokrajina Fjällbacka, kjer zločine, ki praviloma temeljijo v preteklosti, razrešujeta mladi policijski inšpektor Patrik Hedström in njegova žena Erica Falck. Osvežujoče in napeto branje, kot nalašč za poletno vročino.Razbito okno - Jeffery DeaverV zadnjem letu smo na police dobili kar pet prevodov ameriškega avtorja kriminal-nih romanov J. Deaverja. V večini prevodov (Zbiralec kosti, Plesalec na krsti, Razbito okno in Žareča žica) zločine iz invalidske-ga vozička razrešuje briljantni kriminal-ist Lincoln Rhyme. Romani imajo izrazito sodobno tematiko. Tako v Razbitem oknu Rhyme preiskuje primer, o katerem stori-lec ve srhljivo skrivnost svojih žrtev. Do podatkov o njih namreč pride prek podjetja, ki prek kreditnih kartic, GPS oddajnikov v mobilnikih, avtomatskega cestninjenja ipd. legalno poseduje ogromno bazo podatkov o življenjih prebivalcev ZDA.Ostani blizu - Harlan CobenV zadnjem času smo dobili kar nekaj pre-vodov tega ameriškega avtorja, ki je do

Za bralce z večjo bralno kondicijo:Propad velikanov - Ken FollettAngleškega avtorja smo do sedaj poznali predvsem po vohunskih romanih Sršenov let in Kavke. Tokrat pa se nam predstav-lja s prvim delom epske trilogije Stoletje, romanih o usodah ameriške, ruske, nemške, angleške in valižanske družine med prvo svetovno vojno in rusko revolucijo. Trilogija je Follettovo najbolj ambiciozno delo, ki pred nas razgrinja veličastno fresko 20. sto-letja.1Q84, Kafka na obali - Haruki MurakamiZ obsežno trilogijo 1Q84 smo se srečali že v enem preteklih člankov, pa vseeno ni odveč, da jo omenimo še na tem mestu. Če ste jo že prebrali oz. je zaradi iskanosti ne dobite v roke, pa si le privoščite enega starejših Murakamijevih romanov z naslovom Kafka na obali. Na obsežnih sedemstotih straneh nam avtor japonskega porekla pripoveduje zgodbo Kafka Tamure, ki se odpravi v svet iskat mamo in sestro. Realno se, kot smo pri avtorju že vajeni, tudi v tem besedilu nenehno prepleta z nadrealnim, resnično s fantazijskim.Ujetnik nebes - Carlos Ruiz ZafónPred nami je tretji del cikla Pokopališča pozabljenih knjig španskega pisatelja, ki je že za svoj prvenec prejel najvišje špansko literarno priznanje. Ujetnik nebes nadaljuje romana Senca vetra in predzgodbo Igra angela, in je izmed treh najmanj obsežen del. Osrednji lik vseh treh romanov je David Sempero, katerega zgodba je polna nena-vadnih pustolovščin, skrivnostnih knjig, nenavadnih osebnosti in tudi ljubezni v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Ženski romani:Prisluhni srcu - Jan-Philipp SendkerKo odkrije skrivnostno ljubezensko pismo, se hči izginulega newyorškega odvetnika bur-manskih korenin odpravi poiskat resnico v njegovo domovino. Tam jo pričaka domačin U Baj, ki ji pove nenavadno življenjsko zgodbo njenega očeta. Ganljiva zgodba o življenju v malem burmanskem mestecu ter ljubezni, ki se rodi v težkih razmerah.Mansfield Park - Jane AustenSkoraj dvesto let po smrti še vedno izhajajo prevodi ene največjih angleških pisateljic, znane po ljubezenskih romanih, polnih ironije in socialne kritike. Mansfield Park, četudi zanjo eno bolj netipičnih del, pripov-eduje zgodbo revne Fanny Price med dvema

V času, ko se nezadržno bliža druga polovica poletja, se marsikdo odpravlja na zaslužen dopust. Ker imamo velikokrat šele tedaj čas, da se mirne vesti poglobimo v branje, smo vam v tokratnem članku predstavljamo za vse okuse nekaj obsežnejših poletnih novosti, ki vam bodo morda pomagale pri odločitvi, kaj vzeti s seboj na počitnice.

POLETNI DELOVNI ČAS

Med 1. julijem in 31. avgustom Knjižnica Miklova hiša Ribnica obratuje po polet-nem delovnem času:Ponedeljek: 11.00 – 19.00Torek: 08.00 – 16.00Sreda: 08.00 – 16.00Četrtek: 11.00 – 19.00Petek: 08.00 – 16.00Sobota: zaprto

Delovni čas Knjižnice Sodražica in Knjižnice Loški Potok ostaja nespre-menjen!

38

OD

V

RTC

A D

O ŠOLE

Brez setve ni žetve! Zato je za nas praznik setve – ne glede na to, kakšna bo pozneje žetev – vedno največji praznik. (Ivan Sivec)Celo leto smo sejali, negovali z delom, ljubeznijo, potrpljenjem, morda tudi slabo voljo. Na koncu pogledamo, kakšna je žetev.

Ob pogledu nazaj smo zadovoljni, da smo zaključili projekt 70. obletnica rojst-va Mihe Mateta in obeležili 80-letnico rojstva Janeza Debeljaka. To sta bila naša večja projekta. Izvajali smo različne dejavnosti in projekte: Sadje vsak dan, Tradicionalni slovenski zajtrk, Zbiranje zamaškov, Ločevanje odpadkov, Skrb za zdravje in naš planet, Prijazni odnosi, Sožitje med generacijami, Diskriminacija v športu in droge, Branje in bralne značke in bralni projekti, Rastem s knjigo …Žal, pa opažamo, da interes naših učencev za branje upada, da jim potovanje v domišljijske svetove besed ne predstavlja veselja. Učitelji v šoli jih snubimo na vse možne načine. Branje in učenje je trdo delo in zahteva vpetost cele družine, da so na koncu učenci in starši zadovoljni. Med počitnicami pa je naloga nas staršev, da otroke spodbudimo, da preberejo vsaj po eno knjigo. Tudi če jih moramo k branju bolj spodbujati.Delo učiteljev ni le učenje, temveč tudi šola za življenje in vzgoja za samostojno pri-hodnost. Imamo odlične učence, uspešne na športnih tekmovanjih, dobitnike priznaj na različnih predmetnih področjih, dobre glasbenike, pevce in plesalce.Čeprav že nekaj let ne zaključujemo več uspeha in tudi nimamo več poimenovanja odličen uspeh, nam poprečje ocen (4,7) določa tiste učence, ki so se s svojim učnim uspehom leto za letom izkazovali, da so res odlični. Odličnjake-levstikovce vpišemo v Zlato knjigo. Letos je vpisanih 16.

9. AANJA BLATNIKTIM MIHELIČŽANA RUSKATJA TURK9. BNINA HENIGMANEMA KLUN KATARINA KOKOLMARTIN MERHARBLAŽ MIHELIČ9. CDIANA ARKO BLAŽ FICKOROK GORNIKKLEMEN GORŠEMARTINA SPASIĆ9. DREBEKA BOJCANAMARIJA PELC

Učence, ki na državnem nivoju dosežejo prvo mesto ali zlato priznanje, pa vpišemo v Knjigo dosežkov ribniških učencev.Letos so na tekmovanju v znanju na državnem nivoju dosegli zlato priznanje naslednji učenci:KLEMEN GORŠE – zlato priznanje iz razve-drilne matematikeKATARINA KOKOL – zlato priznanje iz biologijeROK GORNIK – zlato priznanje iz astronomijeMATIC KNAVS – zlato priznanje iz nemščineNa državnem prvenstvu šol v plavanju je

naša ekipa nekategoriziranih plavalcev v mešani štafeti 8 X 25 m prosto dosegla 1. mesto. Zapisani so tako, kot so plavali:Maks Lesar, Katja Turk, Tilen Andoljšek, Tjaša Lovšin, Uroš Rigler, Maša Klun, Matic Knavs, Žana Knapič. Prav posebno odlikovanje pa zaslužijo tisti učenci, ki imajo veliko srce, ki sejejo dobro voljo in so prijazni do sošolcev, učiteljev in do svoje šole. Ki predstavljajo našo šolo na raznih projektih, razstavah, natečajih, ki obisku-jejo ostarele in bolne v Domu starejših občanov in jim lepšajo dni s svojimi nastopi ali skrom-nimi darilci, ki zbirajo zamaške, zvezke in oblačila za tiste, ki to pomoč potrebujejo. In veliko jih

osrečuje svoje sošolce z učno pomočjo, s toplo besedo ali s prijateljskim objemom.Takole je razmišljala ravnateljica naše šole na zaključni prireditvi devetošolcev, nato pa je nagovorila tudi ostale učence na dveh zaključnih prireditvah ob koncu šolskega leta in dnevu državnosti. Letos smo imeli prireditve v TVD Partizanu, kar je dobra zamenjava za bivšo dvorano v »Idealu«. Prireditev za učence druge in tretje triade je imela rdečo nit Prelesti naše domov-ine. Prav je, da se zavedamo majhnosti , a hkrati veličine svoje domovine. Domovina je dom, so starši, je jezik, je voda, so polja, planine, votline … Učenci prve triade pa so si ogledali lutkovno predstavo Nenavadna poroka. Nastopajoči učenci in njihove men-torice so nam polepšali zadnji dan pouka in zdaj večina učencev, učiteljev in staršev uživa zaslužene počitnice ali dopust.

mAjdA vAlčić, pomočnica ravnateljice

žigA novosel in uršA jAklič žAgAr, PovezovAlcA vAlete

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

39

Z zbranimi zamaški do nagrade

Kot vsako šolsko leto so učenci naše šole tudi letos zbirali zamaške, nato pa šteli vreče in upali, da bodo prvi. Letos je nagra-da pripadla učencem 6. a razreda. 19. junija so se odpeljali v ljubljanski Kolosej na ogled animiranega filma Krudovi. Smeha, zabave in druženja so polno mero prinesli tudi v svoje domove in šolo.

Ob tej priliki bi se radi zahvalili ravnateljici ge. Andreji Modic (šola nam je namreč omogočila brezplačen prevoz) in obratu LESOJ d.o.o., Rakitnica 27, za podarjene vstopnice.

učenci 6.A, rAzredničArkA zvonkA šilc in PetrA Andoljšek

Na Griču uspešno izpeljali 5. turnir v odbojki na mivki in košarki

V soboto, 27. julija, je na Griču potekal peti tradicionalni turnir v odbojki na mivki in košarki. V košarki je nastopilo 11 ekip, v odbojki pa 7.Po izjemni tekmi v košarki je v finalu zmagala ekipa Ime ekipe iz Ljubljane, drugi so bili 3je lipeti iz Kočevja, tretji Trio adijo iz Ribnice in četrti domači igralci z Griča. Pri odbojki je zmagala ekipa Luft wafe iz Kočevja, drugi so bili Agilitas ravno tako iz Kočevja, tretji pa Digimoni iz Lašč pri Novem mestu. Tomaž Bartol, predsednik TŠD-ja Grič, orga-nizatorja dogodka, je bil z odzivom ekip in obiskovalcev zelo zadovoljen, saj postaja turnir iz leta v leto bolj prepoznaven. Kljub neznosni vročini in rahli prhi okrog 15. ure se je na Griču zbralo tudi precej gledalcev. Bartol želi v prihodnje dogodek obogatiti še z nogometnim turnirjem, tenisom na mivki in po zaključku tekmovanja z veselico.TŠD Grič se za izvedbo letošnjega turnirja zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri nje-govi izvedbi in pokroviteljem, ki so bili: Inotherm, d.o.o., Ekop, d.o.o., Šilc trade, d.o.o., RŠK, Petek Ribnica, d.o.o., Gallop pub, Košarkarska zveza Slovenije ter Občina Ribnica.

Tekst in foto: mArko modrej

nekAteri so si ob igrišču nAredilo PlAžo

košArkArske tekme so bile zAnimive in nAPete

Naslednja številka Rešeta

izide 29. avgusta 2013.Gradivo oddajte do 16. avgusta.

40

ŠPORTN

I U

TRIN

KI TEKMOVANJE POKAL KOT 2013

Medobčinsko tekmovanje za Pokal Kot v organizaciji KMN KOT je zaključeno!

Klub malega nogometa Kot je bil organiza-tor že tradicionalnega 13. medobčinskega tekmovanja v malem nogometu za POKAL KOT. Tekmovanja v skupnem trajanju okrog 70 ur, kjer se je v 117-ih tekmah dose-glo 565 zadetkov, se je udeležilo preko 190 udeležencev, ki so bili razporejeni v 14 moštev iz raznih kotičkov naše in sosednjih občin. Tekmovanje se je začelo v soboto, 18. maja, razdeljeno je bilo v 6 terminov med 13. in 22. uro in 1 termin med 17. in 22. uro. Končalo se je v torek, 25. junija, s turnirjem, ki je potekal od 10. do 22. ure. Tekmovanje, ki je tudi letos obsegalo dve ločene tekmovanji, se je odvijalo na igrišču v Dolenjih Lazih. Najprej je bilo ligaško (LPK), kjer so igrala moštva vsak z vsakim, tako da smo dobili

končni vrstni red po 13. odigranih krogih. Drugo tekmovanje je bilo turnirsko (TPK), kjer smo moštva naključno izžrebali v dve skupini po štiri in dve skupini po tri moštva. Skupinsko so se pomerili vsak z vsakim, s

tem določili vrstni red v skupinah, od koder sta se po dve najboljši uvrstili naprej. Sledila je četrtina finala, pol-finale, tekma za tretje mesto in končno tudi finale, kjer smo dobili zmagovalca turnirja. Ligaški del tekmo-vanja je bil nagrajen s tremi pokali, turnir-ski pa s štirimi pokali. Podelili smo tudi pokal za ferplej, znova je bil podeljen prehodni pokal 'veseljak', namenjen najbolj družabnemu moštvu, prehodni pokal 'veteran' za najstarejše

moštvo ter prehod-ni pokal 'junior' za najmlajše udeleženo moštvo.

LIGA POKAL KOT 2013, končni vrstni red:1. LEPOVČE - pokal za 1. mesto in prehodni prvak lige2. GOSTILNA PRI KAPCU – pokal za 2. mesto3. DIVJI JEZDECI – pokal za 3. mesto 4. FC RAFUT

5. PUMPE6. CHIPO – pokal prehodni 'junior'7. KZN ČEBO8. RECREATIVO - pokal prehodni 'veteran'9. KMN ZAPOTOK10. ALF - F

11. AC GUČA12. ŠMINKERJI - pokal ferplej13. AC BUKOVNA - prehodni pokal 'vesel-jak'14. TA-RDEČI-GRČARICE

TURNIR POKAL KOT 2013, končni vrstni red:1. DIVJI JEZDECI - pokal za 1. mesto2. KZN ČEBO - pokal za 2. mesto3. PUMPE - pokal za 3. mesto4. AC GUČA - pokal za 4. mesto

Na letošnjem tekmovanju so bili vsi zado-voljni, kar so z gestami ob podelitvi poka-lov tudi pokazali. Pokali in lovorike so bili razvrščeni kar med 10 moštev, vse skupaj je pripomoglo tudi k večjemu zadovoljstvu udeležencev. To nam je v ponos in v spod-budo za naprej.Zahvala gre tudi Občini Ribnica, ki nam je v letošnjem letu znova stala ob strani.

Športni pozdrav, člani društva KMN KOT! mAtej mihelič

Pred Podelitvijo PokAlov

tekme so bile zAnimive in dobro obiskAne

RD Ribnica Riko HišeTrije so odšli, trije prišli

Novi trener rokometašev Ribnice Riko Hiše Robert Beguš je igralce na prvem treningu zbral v ponedeljek, 29. julija. Od imen, ki so lani igrali v Ribnici, ne bo levega zunanjega igralca Mitje Nosana, ki se je vrnil v Velenje, desnega krila in najboljšega strelca Grege Jamnika ter krožnega napadalca Sama Rutarja, ki išče nov klub. Ribničani so skladno z denarnim vložkom letos v klub pripeljali srednjega zunanjega igralca Patrika Lebna, ki je lani igral v Krki iz Novega mesta, ter krožnega napadalca Blaža Finka iz Ivančne Gorice. Z Ribničani je pogodbo po neuspešnem igranju v Katarju pod-pisal tudi krožni napadalec Aleksander Atanasov, v lanski sezoni sicer član Grče iz Kočevja in tudi mladinske ekipe Ribnice Riko Hiš. »To so naše trenutne zmožnosti.

Denarja za bolj odmevne nakupe nimamo, čeprav bi si to želeli,« je dejal predsednik kluba Marko Obrstar. Tako novemu tren-erju ostaja naloga, da pomlajeno ekipo čim bolje pripravi za igranje v prvi državni rokometni ligi in predvsem gledalce znova vrne v dvorano. Beguš dobro ve, da mu za to v roki ostaja najtrše orodje, to je bor-benost celotne ekipe na vseh tekmah. Sicer lahko igralci klube menjajo vsak dan, vse do prvega marca.

mArko modrejFoto: Milan Glavonjić

robert beguš je usPešno vodil rk kočevje. kAko usPešen bo v ribnici?

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

41

ENAJSTI KOLESARSKI VZPON NA GRMADOV soboto je Turistično društvo Grmada že enajstič organiziralo rekreacijsko kolesar-sko prireditev za vse generacije, ki so jo pred leti poimenovali Proč od prometa, s kolesom med hladne gozdove Male gore. V Hrovači, kjer je bil v vročem zgodnjem popoldnevu, ob 14. uri start, se je zbralo 28 kolesarjev iz Ribniške doline, Ljubljane in od drugod. Proga je bila dolga 35 km, potekala je do Otavic, Prigorice, Lipovca, nazaj do Ribnice, po Mali gori, mimo Seljana, čez Špičnik, kjer so kolesarji tekmovali na čas, ter naprej na Grmado. Proga je imela dva vzpona, z višinsko raz-

liko 372 metrov. Vsi tekmovalci so na cilju prejeli spominsko kapo in topel obrok.Pri vzponu od veteri-narske postaje pri Riku do Špičnika, v dolžini 6 kilometrov, so bili najhitrejši Peter Šilc z Griča (23.25), Nejc Peterlin iz Slatnika (24.00) in Hinko Butkovič iz Štalcerjev (24.01). Rekord proge, kjer merijo čas (21.30), ostaja Luki Koširju, ki je zmagal pred tremi leti. Na Grmado so najhitreje prikolesarili Peter Šilc, Franc Šilc iz Dolenjih Lazov in Žiga Petrič z Brega. V kate-goriji kolesarjev do 35.

leta so bili najhitrejši Peter Šilc, Nejc Peterlin in Žiga Petrič.

V kategoriji nad 35 let je zmagal Franc Šilc pred Hinkom Butkovičem in Ludvikom Peterlinom iz Slatnika. Dekleta se letošnjega kolesarskega vzpo-na niso udeležila. Vzrok je verjetno bila izjemno visoka temperatura, ki je tudi sicer precej zmanjšale udeležbo na tem prilju-bljenem rekreacijskem dogodku. Najmlajša kolesarja sta letos bila Jure Novak in Nik Šilc iz Ribnice, ki sta dopolnila 14 let, najstarejša pa Janko Pogačnik z Brega in Velimir Bijelić iz Ljubljane, z letnico rojstva 1951. Vseh enajst vzponov se je udeležil Boštjan Benčina iz Ribnice. Organizatorji so se znova potrudili pri celotni organizaciji, s pomočjo PGD Velike Poljane in ostalih članov društva so poskrbeli za 'dirko' na visokem nivoju. Tako Mara Okorn, predsednica TD Grmada kot Janez Lovšin, idejni pobudnik vzpona, sta bila po prired-itvi zadovoljna. Mara Okorn se ob tem zah-valjuje gasilcem in še Zavarovalnici Triglav, Trim sportu - trgovini Tomas sport 2, PE Ribnica in Prelesnikovim iz Hrovače, ki že vrsto let kolesarje pogostijo pred startom.

Tekst: mArko modrejFoto: Janez Zajec

Ribniški plavalci na mednarodnem plavalnem mitingu VeronikaV soboto se je v Kamniku odvijal 12. MM Veronika 2013. V lepem, sončnem vre-menu se ga je udeležilo kar 490 plavalcev in plavalk iz Slovenije ter tujine. Odlično je nastopilo tudi 30 ribniških tekmovalcev. Tim Zobec je kot edini Ribničan prišel v finale na 50 m hrbtno in v absolutni kat-egoriji osvojil 6. mesto, na 100 m hrbtno pa je suvereno zmagal. Jošt Pavlin je na 100-metrski razdalji v prsni tehniki v absolut-nem letniku 98 in starejši osvojil 3. mesto. V fina-lih posameznih starostnih skupin so nastopile še tri ribniške plavalke, Nadja Padar, Ana Kastigar, Neža Poje.

Nadja Padar je v finalu nastopila dvakrat, v disciplini 50 m hrbtno je osvojila 2. mesto, na 50 m prsno pa je zmagala. Poleg tega je osvojila še 2. mesto na 100 m hrbtno, 100 m prosto, 100 m delfin in 100 m prsno.

Ana Kastigar se je v finalu pomerila na 50 m delfin in osvojila 2. mesto, na 50 m prosto pa 3. mesto. Suvereno je zmagala na 100 m prosto, na 100 m hrbtno pa osvojila 3. mesto.

Poleg nje je v finalu nastopila še Neža Poje, ki se je odlično odrezala v disciplini 50 m hrbtno in zasedla 4. mesto. Vid Lovšin je odlično plaval na 50 m delfin in osvojil 3. mesto. Na 100 m delfin pa si je priplaval 2. mesto.

Na mitingu so nas-topili tudi najmlajši plavalci, letniki 2005 in mlajši. Med njimi je izstopala mlada Maja Levstek in osvojila 2. mesto na 50 m hrbtno in 3. mesto na 50 m prsno.

Čestitam!

nejc lovšin, trener

AnA, nAdjA in jošt nA Podelitvenem odru nA mm veronikA 2013

zmAgovAlec Peter šilc

42

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

vadbo ključnega pomena.Pomembno je, da omogočite svojemu tele-su optimalne nivoje elektrolitov in ponovno hidracijo. Med vsako aktivnostjo nastajajo škodljive molekule, ki jih poznamo pod imenom prosti radikali. To je neizbežno. Pomembno je, da se uničujoče delovanje prostih radika-lov čim prej nevtralizira. Kako? Z vnosom kvalitetnih antioksidantov.THE Recovery Drink zmanjša nastanek nevarnih prostih radikalov do 69 %!Po vsaki naporni vadbi se v telesu akti-

vira proces obnavljanja poškodovanih mišic ter vračanja telesa v homeostazo. Pri tem procesu so nepogrešljive esen-cialne aminokisline. Preprečujejo razgradnjo mišičnega tkiva in hkrati pospešujejo obnovo in rast mišičnih vlaken. THE Recovery Drink vam bo omogočil, da se boste po svojih aktivnostih bolje počutili in imeli več energije. Hitreje si boste opomogli in iz tedna v teden hitreje napredovali. In kar je najpomembnejše: zmanjšali boste negativne vplive intenzivnejše in napornejše vadbe ter hitreje prišli v dobro formo.

Končno je napočilo pravo poletje. Sonce nas vabi na plano. Zopet se bomo lotili svojih najljubših športnih aktivnosti. Šli bomo na daljše pohode, v hribe ali gore, redno bomo tekli v naravi, delali daljše »ture« s prijatelji na kolesu ali pa igrali svoje najljubše športe z žogo. Glavno je, da pri tem uživamo, hkrati pa imamo dober občutek, da počnemo nekaj zelo koristnega za svoje zdravje.

Pa je res tako?

Seveda. Športna aktivnost je zelo pomembna za zdravje vsakega pos-ameznika - o tem ni dvoma! Vendar pa za aktivnost telo porablja zaloge energi-je in bremeni mišice in sklepe. Ko telo obremenimo, tudi če je to na zdrav način, je naša naloga, da mu zagotovimo vse hra-nilne snovi, ki jih potrebuje za boljšo regeneracijo.Osnova zdravega delovanja tele-sa je optimalna hidracija in prim-erno stanje elektrolitov v telesu. S primerno hidracijo omogočamo dobro regulacijo telesne tem-perature ter vzdrževanje srčno-žilnega sistema na visoki ravni med samo vadbo. Prekomerno segrevanje telesa lahko resno ogrozi učinkovitost vadbe. Mnoge znanstvene raziskave so pokazale, da je nadomeščanje izgubljenih tekočin med samo

www.the-nutrition.com

Naročilo na THE Nutrition revijo: Če vas zanima tematika fitnesa in prehrane, pošljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com in se naročite na BREZPLAČNO REVIJO.

TEK, KOLESARJENJE, POHODNIŠTVO SO DOBRI ZA ZDRAVJE, A NE?Piše Natan hojč, ISSA Specialist in Performance Nutrition,Inštruktor fitnesa FZS

OGLASNO SPOROČILO

Trgovina s športno prehranoObrtna cona Ugar 29080 3545

the recovery drink: dAje energijo, PosPešuje regener-Acijo, vsebuje Anti-oksidAnte

Po 12. krogu lige so najboljši strelci: Jure Kordiš (KMN Vodnar Loški Potok) z 18 zadetki, Mitja Mihelič (THE Nutrition) s 13 zadetki in Darko Mihelič (KMN Kot & Hotel Pub) z 12 zadetki.Tekmovanje se bo nadaljevalo sredi avgusta.Vse novice, raz-porede, rezultate, lestvice in obvestila si oglejte na spletni strani: mlmn.sd-ex-trem.si

jože zidAr, vodja MLMN

AKCIJA Vsakdo, ki bo v mesecu

avgustu prinesel izrezek

tega članka iz revije

Rešeto, bo dobil THE

Nutrition Bidon GRATIS!

Datum: SOBOTA IN NEDELJA, 10. in 11. 8.Kam: na JALOVEC (2645 m).Načrt poti: Vršič (1611 m) – Jalovec (2645 m) – Zavetišče pod Špičkom (2064 m, spanje) – Vršič (1611 m).Zahtevnost: zelo zahtevna pot.Trajanje hoje (okvirno): 9 ur in 4 ure.Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 6. 8. 2013, ob 19. uri, na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Vodja: Zdenka Mihelič, vodnik PZS.Datum: SOBOTA, 24. 8. Kam: v DOLOMITE (Italija) – 9. skupni pohod s PD Kočevje.Zahtevnost: zahtevna pot.Trajanje hoje (okvirno): 8 ur.Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 20. 8. 2013, ob 19. uri, na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Vodja: Stane Babič, vodnik PZS.

Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plaka-ti z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema …).

JUNIJ 2013

Medobčinska liga v malem nogometu Občine Ribnica

FIŽOLOV DANv Hrovači

otvoritev Boštjanove

hiše

v soboto, 24. avgusta 2013,

ob 12.00 uri.

ŽIGA BIŽAL

RADIO MLAJKU

OGLASNO SPOROČILO

KRALJIC

A SU

HE RO

BE

3. IZBOR ZA KRALJICO SUHE ROBE1. septembra (na dan Ribniškega semnja)

ob 15. uri pred Rokodelskim centrom Ribnica

K tekmovanju vabimo vse

semnju.

8361 104 do 20. avgusta.

Lepo vabljene k sodelovanju!