6 7Aktualno

Kako lahko posameznik najbolje prispeva h kvaliteti pitne vode?S spoštovanjem okolja in s spoštljivim obnašanjem do narave. Ali se zavedamo, da v naravi odvržene smeti prej ali slej onesnažijo površinske vode in zaloge podzemnih voda, ki jih potem črpamo kot našo pitno vodo? Se zavedamo, da tudi kmetijska zaščitna sredstva in celo gnojila lahko onesnažijo vode v okolju? Če naši predpisi za pitno vodo zahtevajo, da je koncentracija pesticidov v vodi manjša od 1/10 mikrograma na liter vode, ali znamo izračunati, koliko litrov vode lahko onesnaži en sam kilo-gram pesticida? Odgovor je: 10 000 000 000 litrov vode. Za lažje razumevanje naj povem, da bi 2,5 kilograma pesticida pretvorilo v nepitno vodo celotno Blejsko jezero.

Kje se prične skrb za zdravo pitno vodo?Skrb za zdravo pitno vodo se začne pri izpustu odpadne vode v našem domu. Ko odpremo pipo nad umivalnikom, pričakujemo, da bo iz nje pritekla sveža, čista in zdrava pitna voda. Ta ista pitna voda postane odpadna voda v trenutku, ko steče v sifon umivalnika. Naša odgovornost do okolja mora biti enaka kot odgovornost do našega doma. Odpadno vodo iz naših domov vodimo do čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode. Tam vodo očistimo do te mere, da jo lahko spustimo v

''Vse je odvisno od

koncesijske pogodbe''

P o g o v o r

Prof. dr. Boris Kompare je redni profesor na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, hkrati pa tudi gostujoči profesor na Tehnični univerzi v Zagrebu in na Gradbeni fakulteti na Reki. Predava o tematikah kot so zaščita okolja oziroma zaščita voda, osnove zdravstvene hidrotehnike, osnove čiščenja voda, preskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ekološko modeli-ranje … Z njim smo se pogovarjali o skrbi za zdravo pitno vodo, o čistilnih napravah in o aktualnih evropskih direktivah o koncesijah za vodo.

okolje brez negativnih posledic za okolje. Prej ali slej iz tega okolja pridobimo nove količine vode, ki jo potem prek čistilne naprave za pitno vodo skozi vodovodno omrežje pripeljemo v naše domove kot pitno vodo. In krog se tako zaključi.

V kanalizaciji se žal znajde tisoč in ena stvar, ki otežuje čiščenje odpadnih voda. Kaj vse spada oz. ne spada v kanalizacijo?V hišno kanalizacijo spada samo tisto, kar je povezano z našo presnovo in higieno. V kanalizacijo potemtakem ne spadajo niti pomije, niti olja iz kuhinje, še manj pa razna odpadna olja, kemikalije in čistila, ki jih uporabljamo doma ali na vrtu. Prav

tako v kanalizacijo ne sodijo neuporabljena zdravila. Čistilne naprave teh snovi namreč ne zmorejo očistiti in potem pridejo v okolje, v vodopreskrbo in v naše telo.

Do konca leta 2017 mora čistilno napravo imeti vsaka individualna hiša. Se pri tem pričakujejo kakšne težave in kaj priporočate posamezniku? Drugje po svetu, na primer v Nemčiji, so greznice izde-lovali po tipskih načrtih, zato sedaj ni posebnih problemov za preureditev oz. nadgradnjo takih greznic v malo, pravilneje, mikro čistilno napravo. Mikro pravimo zato, ker je to individualna čistilna naprava za eno družino, medtem ko so male čistilne naprave mišljene že za več družin ali za manjše naselje. V Sloveniji pa nismo imeli tipskih načrtov za greznice. Povrh vse-ga smo imeli celo nepravilen predpis, kjer je bila zapovedana nepretočna greznica, to je greznica brez iztoka v okolje. Takšno greznico je bilo potrebno prazniti na vsakih štirinajst dni, kar je bil nevzdržen strošek. Tako so se ljudje "znašli" in po obisku inšpektorja za pridobitev uporabnega dovoljenja greznico eno-stavno naluknjali. Sedaj imamo zelo veliko nepravilno dimen-zioniranih, izvedenih in obratovalnih greznic, ki jih ni mogoče enostavno nadgraditi na mikro čistilno napravo.

Kje vidite rešitev?Kažeta se dve rešitvi: če je priključek na javno kanalizacijo predrag ali neizvedljiv, potem je potrebno urediti (preurediti) obstoječo greznico ali kupiti povsem novo mikro čistilno napravo. Za nadgradnjo greznic na mikro čistilno napravo ob-stajajo predfabricirani prezračevalni elementi, ki jih dobimo tudi na našem tržišču. Žal je cena nekaterih previsoka – vsekakor je treba preveriti več ponudb. Predlagam vgradnjo pred končnim rokom, ker se zna zgoditi, da bo takrat na tržišču pomanjkanje opreme in mojstrov, ki bi to pravilno vgradili.

Sedaj pa k aktualni tematiki – k predlogu evropske direktive o koncesijah za vodo. Kaj se po vašem mnenju skriva za predlogom? Direktiva v svojem osnovnem poslanstvu prinaša več trans-parentnosti in reda v segment koncesij. S tega vidika jo je treba pozdraviti. Za direktivo, tako kot pri vsakem poslu, pa se potencialno lahko skriva pohlep „hiperfinančnikov“, ki iščejo nove možnosti za posojanje denarja in iz tega kovanje dobička. To ni nič novega, saj kapital išče možnosti svoje "oplemenitve" povsod. Česar se moramo bati je, da s takim hiperfinančnikom sklenemo neustrezno pogodbo, ki nas praktično potisne v suženjski odnos. Torej je naloga tistega, ki podeljuje koncesijo, da koncesijsko pogodbo napiše tako, da je koncesionar ne bo mogel izigravati in ne bo mogel ko-vati nedopustnih dobičkov ali si celo lastiti vode in vodne infrastrukture.

Kam lahko vodi nepravilno sklepanje koncesijskih pogodb?Ob nepravilnem sklepanju koncesijskih pogodb lahko kon-cesionar pridobi preveč pravnih in premoženjskih koristi ter izčrpa dajalca koncesije, ki sam nima dovolj finančnih sredstev, niti dovolj kadra, da bi kvalitetno opravljal javno službo.

Kaj bi to v praksi pomenilo?V praksi to pomeni, da bi konkretno v primeru koncesij za upravljanje z vodopreskrbo lahko prišlo do podražitve vode, zmanjšanja kvalitete storitve in v končni posledici tudi do poslabšanja oz. zmanjšanja vrednosti infrastrukture. Zato je zelo pomembna primerna koncesijska pogodba. Žal se danes prevečkrat zgodi, da koncesionar kar sam napiše predlog pogodbe in jo da v podpis koncedentu, ki je žal ne razume popolnoma in lahkoverno podpiše sebi v škodo.

Za konec pa še tole – kakšno vodo pijemo Slovenci? V Sloveniji pijemo na splošno zelo kvalitetno vodo. To lahko še posebej poudarimo tam, kjer preskrbo z vodo opravljajo velika podjetja, ki imajo finančne in kadrovske možnosti, da tako oskrbo opravljajo kvalitetno na dolgi rok. Žal analize kvalitete vode kažejo, da manjši kot je vodovodni sistem, večje tveganje to predstavlja za kvaliteto vode. Javno dostopni podatki kažejo, da je tveganje pri manjših vodovodih celo prek 30 % v pogledu mikrobiološke kakovosti pitne vode. Iz tega stališča se tudi zagovarja centraliziranje preskrbe s pitno vodo, saj podatki kažejo, da večji vodovodni sistemi po pravilu zagotavljajo večjo varnost in večjo kvaliteto vode.

‘’Za direktivo, tako kot pri vsakem poslu, pa se potencialno lahko skriva pohlep „hiperfinančnikov“, ki iščejo nove možnosti za posojanje denarja in iz tega kovanje dobička. To ni nič novega, saj kapital išče možnosti svoje “oplemenitve” povsod. Česar se moramo bati je, da s takim hiperfinančnikom sklenemo neustrezno pogodbo, ki nas praktično potisne v suženjski odnos.’’

Foto

: Sab

ina

Loka

r

Prof. dr. Boris Kompare

Špela Dobnikar