SAMOPREVERJANJE ZNANJA S POMOJO PROGRAMA COURSELAB · študenti programa CourseLab in testov za samopreverjanje ne poznajo ali pa ne uporabljajo. V drugem delu pa smo jih prosili,

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov

SAMOPREVERJANJE ZNANJA S POMOČJO PROGRAMA COURSELAB

Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Uroš Mrak

Kranj, september 2009

ZAHVALA Na prvem mestu bi se rad zahvalil mentorju docentu dr. Branislav Šmitku za vso izkazano pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Posebna zahvala gre vsem študentom Fakultete za Organizacijske vede Univerze v Mariboru, ki so mi s svojo pripravljenostjo za sodelovanje pomagali izvesti empirični del moje diplomske naloge. Nazadnje bi se rad zahvalil tudi svojim staršem, prijateljem, še posebej pa Kaji, ki so me v času nastajanja moje diplomske naloge spodbujali in mi nudili oporo v trenutkih, ko sem jo potreboval.

POVZETEK Računalniška in Informacijska tehnologija odpirata nove moţnosti na področju izobraţevanja. Področje, na katerega smo se pri diplomski nalogi osredotočili, je samopreverjanje znanja s pomočjo programa CourseLab. Ugotavljali smo koliko študenti Fakultete za Organizacijske vede Univerze v Mariboru uporabljajo način samopreverjanja znanja s tem programom. V raziskavi smo ugotovili, da študenti redko preverjajo svoje znanje, programa CourseLab pa sploh ne poznajo. So pa izrazili interes, za uporabo testa za samopreverjanje znanja izdelanega v programu CourseLab, če bi bil le-ta ţe vnaprej pripravljen. Ugotovili smo, da je vzrok za to trud, čas in znanje, ki bi ga morali vloţiti za izdelavo kvalitetnega testa za samopreverjanje. Cilj diplomske naloge je bilo ugotoviti v kolikšni meri študenti poznajo in uporabljajo program CourseLab za samopreverjanje znanja.

KLJUČNE BESEDE

- Program CourseLab - Preverjanje znanja - Samopreverjanje znanja - E-samopreverjanje znanja

ABSTRACT Computer and Information technology open of new different possibilitiy of field of education. In this degree work we focused on selfcheck knowledge through the CourseLab program. We were interested in how much do the students from Faculty for organizational sciences University in Maribor, use the selfcheck knowledge through the CourseLab program. The survey showed that students do rarely verify their knowledge, while the CourseLab program they don't know at all. In spite of all that they expressed interest, for use of test for selfcheck knowledge, if it is made in advance. The results in the survey also showed, that cause for this is effort, time and knowledge, that they would have to invest it for making of quality test for selfcheck knowledge. This graduation thesis aims at finding out how much do the students know and use the selfcheck knowledge through the CourseLab program.

KEYWORDS

- CourseLab program - Knowledge verification - Selfcheck knowledge - E-selfcheck knowledge

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 1

1.4 METODE DELA ......................................................................................... 2

2 TEORETIČNE OSNOVE ................................................................................... 4

2.1 E-OKOLJE ................................................................................................. 4

2.1.1 MOODLE KOT PRIMER E-OKOLJA ................................................... 4

2.2 PREVERJANJE ZNANJA ........................................................................... 4

2.2.1 OBLIKE PREVERJANJA ZNANJA ...................................................... 5

2.2.2 PROBLEMI PRI PREVERJANJU ZNANJA ......................................... 6

2.3 E-PREVERJANJE ZNANJA ....................................................................... 6

2.4 SAMOPREVERJANJE ZNANJA S PROGRAMOM COURSELAB ............. 7

2.4.1 IZDELAVA TESTA ZA SAMOPREVERJANJE ZNANJA ..................... 9

2.4.2 TIPI VPRAŠANJ V TESTU ZA SAMOPREVERJANJE ZNANJA ....... 18

2.5 OCENJEVANJE TESTA S PROGRAMOM COURSELAB ........................ 20

3 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ................................................................. 23

3.1 KRITIČNA ANALIZA ................................................................................ 27

4 ZAKLJUČKI ..................................................................................................... 29

4.1 OCENA UČINKOV ................................................................................... 29

4.2 POGOJI ZA UVEDBO .............................................................................. 29

4.3 MOŢNOST NADALJNEGA RAZVOJA ..................................................... 29

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 30

PRILOGE ........................................................................................................... 31

KAZALO SLIK ..................................................................................................... 34

KAZALO TABEL IN GRAFOV ............................................................................. 34

KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................... 34

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Uroš Mrak: Samopreverjanje znanja s pomočjo programa CourseLab stran 1

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija omogoča posredovanje znanja na različne načine. Eden od načinov je posredovanje in preverjanje znanja s pomočjo e-gradiv, ki se nahajajo na internetu, običajno v tako imenovanih spletnih učilnicah, ki sicer fizično ne obstajajo. Virtualno pa obstajajo povsod, kjer lahko dostopamo do spleta. Pod pojmom preverjanje znanja običajno mislimo proces, ko učitelj pisno ali ustno sprašuje učenca. Precej manj pogosto pa je govor o samopreverjanju, torej preverjanju samega sebe, da bi ugotovili, ali snov ţe dovolj dobro obvladamo. Teste za samopreverjanje lahko pripravimo sami ali pa nam jih posreduje učitelj. Znano je, da se spletne učilnice uvajajo v srednje šole in na fakultete; nekatere si zagotavljajo večjo konkurenčnost tudi tako, da izvajajo e-preverjanje in ocenjevanje znanja. Zato nas zanima, ali študentje poznajo in uporabljajo tak način učenja, predvsem samopreverjanja. Ker obstajajo različni programi, v katerih lahko izdelamo test za samopreverjanje znanja, smo se v diplomski nalogi omejili zgolj na samopreverjanje s pomočjo programa CourseLab. Domnevamo, da študentje ta program premalo poznajo in ga posledično tudi manj uporabljajo. Cilj diplomske naloge je ugotoviti. To bomo ugotavljali tako, da bomo študentom najprej aplicirali e-učno gradivo iz predmeta Multimedijski sistemi (Šmitek, 2009), ki je narejeno v programu CourseLab in ima poleg vsebine tudi teste za samopreverjanje znanja. Ko bodo študenti rešili teste, bomo z anketo ugotavljali, kaj menijo o takšni obliki samopreverjanja. Z aplikacijo e-testa smo ţeleli zagotoviti odgovore tudi tistih študentov, ki takšnega načina samopreverjanja ne poznajo.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Raziskava temelji na rezultatih ankete, ki smo jo preko interneta poslali 80 študentom Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Anketo smo opravljali v drugi polovici meseca avgusta, starost anketirancev pa je bila med 21 in 23 let. Ankete je vrnilo le 20 študentov, kar lahko deloma pripišemo počitnicam. Tako je v raziskavi prostovoljno sodelovalo samo 20 študentov (6 ţensk in 14 moških) starih med 21 in 23 let. Povprečna starost anketirancev je bila 22 let (standardni odklon je 0,56). Povprečna starost moških je bila 22 let (standardni odklon je 0,55), ţensk pa 22 let (standardni odklon je 0,63).

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Predpostavke in omejitve diplomskega dela so povezane z izbranim vzorcem, računalniško in informacijsko opremo ter znanjem tako na področju računalniško-informacijske tehnologije kot tudi snovi, ki jo ţelimo samopreveriti. Empirični podatki so pridobljeni na zelo majhnem vzorcu prostovoljcev, zato zahteva posploševanje dobljenih rezultatov določeno mero zadrţanosti in pazljivosti.



Za uresničitev zastavljenega cilja potrebujemo računalniško in informacijsko opremo kot so računalnik, streţnik, internet, internetni brskalnik in CourseLab program. Da to tehnologijo lahko uporabljamo, potrebujemo računalniško in informacijsko znanje. Za izdelavo testa za samopreverjanje pa potrebujemo še znanja, ki jih zahteva program CourseLab. Čeprav je program preprost in uporabniku zelo prijazen za uporabo, potrebujemo kar nekaj časa, da nastane kvaliteten in uporaben test za samopreverjanje, pri čemer predpostavljamo, da temeljito obvladamo vsebino, ki jo ţelimo preverjati. Ker učitelji pri ocenjevanju znanja preverjajo različne ravni znanja, je smiselno, da tudi v test za samopreverjanje zajamemo različne ravni kot jih opredeljuje npr. Bloomova taksonomija. Le-ta razvršča ravni znanja takole: poznavanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje (Rutar Ilc, 2003, v Kompare, Straţišar, Dogša, Vec in Curk, 2006).

1.4 METODE DELA Raziskovalni del diplomske naloge smo zasnovali tako, da smo študentom posredovali spletni naslov http://mms.fov.uni-mb.si/mmsucbenik/default.html, na

katerem se nahaja e-gradivo za predmet Multimedijski sistemi, avtorja Braneta Šmitka (2009). Prosili smo jih, naj preberejo četrto temo z naslovom Besedilo in na koncu rešijo test. Ta del raziskave smo izvedli zato, ker smo predpostavljali, da študenti programa CourseLab in testov za samopreverjanje ne poznajo ali pa ne uporabljajo. V drugem delu pa smo jih prosili, naj odgovorijo na nekaj vprašanj (Priloga 1). Na prvih 14 vprašanj so odgovarjali tako, da so obkroţili DA, če trditev zanje velja, če pa ne velja, so obkroţili NE. S petstopenjsko opisno lestvico smo preverjali, kako

pogosto se študenti posluţujejo samopreverjanja, ne glede na obliko. Sledijo pa še štiri vprašanja pri katerih so prosto podajali odgovore. 1. Ali ste se ţe kdaj srečali z načinom e-preverjanja znanja? DA NE 2. Ali ste ţe slišali za e-samopreverjanje znanja? DA NE 3. Ali poznate program CourseLab za samopreverjanje znanja? DA NE 4. Ali veste, da s programom CourseLab lahko ustvarite test za DA NE samopreverjanje znanja? 5. Test, ki ste ga reševali v prvem delu, je bil narejen v programu DA NE CourseLab. Se vam zdi takšen način samopreverjanja znanja zanimiv? 6. Ali bi vas moţnost takšnega samopreverjanja znanja motivirala DA NE pri učenju? 7. Menite, da je tak način samopreverjanja znanja študentom DA NE dovolj poznan? 8. Ali bi zamenjali klasičen način* s takim načinom preverjanja DA NE znanja? 9. Menite, da je to način preverjanja, ki bo v bodoče zamenjal DA NE klasičen način preverjanja znanja? 10. Ali bi uporabljali način samopreverjanja s pomočjo programa DA NE CourseLab, če bi morali test sestaviti sami? 11. Ali bi uporabljali način samopreverjanja s pomočjo programa DA NE CourseLab, če bi bil test ţe sestavljen?

http://mms.fov.uni-mb.si/mmsucbenik/default.html



12. Se vam zdi, da bi bilo potrebnega preveč truda in časa, da bi DA NE na podlagi snovi, ki se jo učite, sami sestavili test za samopreverjanje znanja? 13. Menite, da imate dovolj računalniškega in informacijskega DA NE znanja za to, da bi lahko sestavili takšen test? 14. Ali bi zaupali v verodostojnost testa za samopreverjanje DA NE znanja, ki bi ga našli na internetu? *klasičen način preverjanja znanja je preverjanje znanja z listom papirja na katerem je test, in pisalom

Ali nam lahko zaupate, kako pogosto pri učenju uporabljate samopreverjanje znanja, bodisi klasično ali elektronsko obliko (obkroţite odgovor):

nikoli redko včasih pogosto vedno

Katere so po vašem mnenju prednosti samopreverjanja znanja s pomočjo programa CourseLab (navedite vsaj dve)? ______________________________________________________________________________________________________________________________________ Katere so po vašem mnenju slabosti samopreverjanja znanja s pomočjo programa CourseLab (navedite vsaj dve)?

______________________________________________________________________________________________________________________________________ Katere so po vašem mnenju priloţnosti, ki jih ponuja samopreverjanje znanja s pomočjo programa CourseLab (navedite vsaj dve)?

______________________________________________________________________________________________________________________________________ Katere so po vašem mnenju nevarnosti, ki so povezane s samopreverjanjem znanja s pomočjo programa CourseLab (navedite vsaj dve)?

______________________________________________________________________________________________________________________________________



2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 E-OKOLJE E-okolje je navidezno okolje na internetu kamor lahko prenesemo različne vsebine in jih delimo z ostalimi, ki imajo dostop do interneta. Za postavitev oziroma uporabo e–okolja potrebujemo streţnik, kjer se vsebine fizično nahajajo, računalnik z dostopom do interneta in spletni brskalnik. 2.1.1 MOODLE KOT PRIMER E-OKOLJA Moodle je odprto kodna rešitev za upravljanje učnih vsebin – predmetov in tečajev. Namenjen je predvsem podpori izobraţevalnega dela, pogosto pa se uporablja tudi za podporo projektnega in sodelovalnega dela, saj ponuja številne moţnosti za skupinsko in sodelovalno delo (Sulčič, 2007). Z lokalizacijo Moodla v slovenščino postaja Moodle zanimiv tudi za slovenske izobraţevalne in neizobraţevalne organizacije. Cole (2005, v Sulčič, 2007) opisuje Moodle kot sistem za upravljanje učnih vsebin – predmetov, tečajev (angleško Course Management System), Rice (2006, v Sulčič, 2007) pa kot sistem za upravljanje učečih se (angleško Learning Management System). Pri Moodlu lahko uporabljamo bloke in dejavnosti, ki odgovarjajo našim potrebam. Od tod tudi ime Moodle, ki je kratica za Modular Object-Oriented Dynamic Learning Environment, kar v slovenščini pomeni modularno objektno-usmerjeno dinamično učno okolje. Moodle deluje po sistemu odjemalec/streţnik (Sulčič, 2007).

2.2 PREVERJANJE ZNANJA Preverjanje znanja je postopek zbiranja informacij o učenju in učenčevem razumevanju obravnavanih vsebin. Za spremljanje učenčevega napredka se uporabljajo različne metode kot so opazovanje, pogovori, kontrolni seznami in anekdotski zapisi. Nalogo zbiranja podatkov si delijo učitelji in učenci. Sistematično in namensko zbrani podatki tvorijo osnovo za ovrednotenje učenčevih doseţkov (Luongo – Orlando, 2003). Ocenjevanje znanja pa je postopek presoje zbranih podatkov in odločanja o kakovosti učenčevega dela. S pregledom zbranih dokazil lahko učitelji ovrednotijo končne izdelke in določijo oceno za potrebe poročanja o učenčevem uspehu (Luongo – Orlando, 2003). Postopki preverjanja in ocenjevanja so oblikovani tako, da ustrezajo določenim izobraţevalnim ciljem in zastavljenim operativnim učnim ciljem. Diagnoza, vrednotenje učnega programa, odgovornost in poloţaj učenca so le nekateri od dejavnikov, ki v obdobju spreminjanja izobraţevanja usmerjajo preverjanje in ocenjevanje (Luongo – Orlando, 2003). Kot navaja Luongo – Orlando K. (2003) poznamo 3 različne metode preverjanja znanja in sicer:



1. Diagnostično preverjanje se pojavlja v začetku šolskega leta, ocenjevalnega obdobja, učne enote, in v obdobju, ko imajo učenci teţave. Na podlagi ugotovitev iz zbranih podatkov lahko učitelji določijo predznanje, zmoţnosti, nagnjenja, učne stile, stopnje motivacije, interese, močna področja in potrebe učencev, na osnovi izsledkov pa nato načrtujejo učinkovit pouk.

2. Sprotno (formativno) preverjanje je sestavni del učnega procesa, med katerim

učenci sodelujejo v učnih dejavnostih in preverjanjih znanja skozi celo šolsko leto. S postopki sprotnega preverjanja in vrednotenja zbrani podatki se uporabljajo za ugotavljanje učenčevega napredka, izboljšanje njegovega dela in prilagajanje pouka.

3. Končno (sumativno) preverjanje in ocenjevanje potekata ob koncu posamezne

učne enote, teme, ocenjevalnega obdobja ali časovnega sklopa, ko so učenci pripravljeni in lahko pokaţejo razumevanje naučenih vsebin in sposobnost uporabe znanja, skladnega s cilji, opredeljenimi v učnem načrtu.

2.2.1 OBLIKE PREVERJANJA ZNANJA

Vse pogosteje se pojavljajo kritike tradicionalnega preverjanja in ocenjevanja, kamor uvrščamo najrazličnejše standardizirane teste in teste, ki jih pripravljajo učitelji. Naji M. (2005) govori o treh načinih preverjanja:

1. Tradicionalni načini preverjanja

Učenčev napredek je običajno preverjan in zabeleţen skozi daljše časovno obdobje. Vsebuje vse od dnevnih ocen, rezultatov testov, do semestrskih ocen in rezultatov standardiziranih preverjanj. Tako zapisane ocene ţivijo lastno ţivljenje in dajejo občutek resničnosti v mislih učiteljev, staršev in učencev. V resnici pa tako pridobljene ocene ne dajejo jasne povezave z učnim načrtom.

2. Metode alternativnega preverjanja znanja

Alternativne metode poudarjajo sposobnost kritičnega razmišljanja in uporabe znanja. Z izjemo portfolia, te metode niso posebej nove in se v učnem procesu ţe dalj časa uporabljajo. Sem spadajo: Tabela 1 prikazuje metode alternativnega preverjanja znanja:

1. Računalniško prirejeni testi

2. Skupinsko preverjanje znanja (skupinsko reševanje naloge ali problema)

3. Osebno preverjanje znanja (učenec sam rešuje nalogo ali problem)

4. Intervju (učenec odgovarja na ustna vprašanja)

5. Opazovanje (učenca opazujemo pri reševanju naloge ali problema)

6. Portfolio



7. Projekt, razstava ali demonstracija

Tabela 1: Metode alternativnega preverjanja znanja (Naji, 2005)

3. Avtentično preverjanje Z avtentičnim preverjanjem se mora preverjati tisto, kar se poučuje. Da bi bilo preverjanje avtentično, mora biti v najtesnejši povezavi z vsakodnevnimi izkušnjami. Takšno preverjanje pa je moţno le v primeru, da je tudi poučevanje in učenje avtentično, torej povezano s situacijami iz resničnega ţivljenja. 2.2.2 PROBLEMI PRI PREVERJANJU ZNANJA

Problemov, ki se pri preverjanju znanja lahko pojavijo, je več. Skribe Dimec D. (2008) navaja tri vrste problemov, s katerimi se srečujemo, ko ţelimo preverjati znanje. Najprej moramo vedeti, kaj bomo preverjali, torej ali bomo preverjali snov, ki je v splošnem pomembna in bi jo študentje morali znati ali preverjamo snov, ki ni tako pomembna in zato pri veliki večini tudi ne zbuja pretirane pozornosti. Naslednji problem preverjanja je zastavljanje ustreznih, jasnih in nedvoumnih vprašanj, saj bomo le tako dobili tudi ustrezne odgovore. Tretji večji problem pa je odločanje o tem, ali uvesti način sprotnega ali končnega preverjanja znanja.

2.3 E-PREVERJANJE ZNANJA Draves (2002, v Jereb in Bernik, 2006) navaja, da je e-preverjanje znanja oziroma računalniško podprto ocenjevanje (Computer-assisted assessment - CAA) tesno povezano z e-učenjem oziroma e-izobraţevanjem. Elektronsko preverjanje znanja lahko poteka lokalno v razredu ali pa oddaljeno od institucije. Pri asinhronem preverjanju znanja kandidati najprej naloţijo test iz spletne strani oziroma streţnika na svoj računalnik. Nato ga rešijo oziroma odgovorijo na zastavljena vprašanja in pošljejo nazaj na izpitno spletno stran oziroma streţnik. Pri sinhronem preverjanju so kandidati za čas preverjanja znanja neprekinjeno povezani s streţnikom (Thomas in drugi, 2002, v Jereb in Bernik, 2006). Glede na veliko število testov, katere moramo pregledati, obeta avtomatsko ocenjevanje hitrejše, cenejše in bolj konsistentno ocenjevanje (Shermis in drugi, 2001, v Jereb in Bernik, 2006). Elektronsko preverjanje znanja pospeši celoten proces preverjanja znanja od prenosa odgovorov študentov profesorju oziroma ocenjevalcu, standardizacije odgovorov do objektivnosti pri ocenah (Jereb in Bernik, 2006). Seveda pa se moramo zavedati, da vsega znanja ne moremo preverjati v elektronski obliki. V primerih, kjer morajo študentje pokazati tako teoretično obvladovanje problematike kot tudi praktična znanja in ročne spretnosti moramo e-preverjanje kombinirati z drugimi oblikami preverjanja znanja ali e-preverjanje celo popolnoma opustiti (Jereb in Bernik, 2006).



Najpogostejša kritika oddaljenega preverjanja znanja je moţnost goljufanja (Whittington, 1999, v Jereb in Bernik, 2006). Ravno zato se danes predvsem uveljavlja elektronsko preverjanje znanja pod nadzorom. Po drugi strani pa bi bilo oddaljeno preverjanje znanja, ki bi potekalo v domačem okolju, za študente manj stresno in veliko bolj sproščeno, kar bi po vsej verjetnosti vplivalo tudi na rezultate (Jereb in Bernik, 2006).

2.4 SAMOPREVERJANJE ZNANJA S PROGRAMOM COURSELAB Ena izmed programov, ki nam omogoča izdelavo testa za samopreverjanje, je CourseLab. CourseLab je brezplačen program namenjen izdelavi e-gradiv s preverjanjem znanja. Podprt je z najrazličnejšimi multimedijskimi elementi v različnih formatih (zvok, slika, besedilo, filmi, animacija, ipd.). Omogoča izdelavo testov z različnimi moţnostmi preverjanja znanja s povratnimi informacijami. Vprašanja in odgovore za test lahko uporabnik sestavi sam, lahko pa jih sestavi nekdo drug, npr. učitelj. V programu se nastavi tudi točkovanje in tako na koncu uporabnik dobi povratno informacijo o uspešnosti reševanja (Šmitek, 2009). Skatka CourseLab z velikim naborom funkcij omogoča, da vsebino povsem prilagodimo našim ţeljam. CourseLab omogoča distribucijo vsebine na internet, takojšen zapis na CD oziroma kakšen drug medij, ali pa distribucijo v tako imenovan »Sistem za vodeno učenje« – LMS (CourseLab 2.3 User Manual, b. l.).

Slika 1: Nastajanje izdelka v programu CourseLab (Vir: Lastni)



Tabela 2 prikazuje značilnosti programa CourseLab:

1. Deluje v WYSIWYG okolju, kar pomeni, vsebina in oblika ostajata nespremenjeni (enaki) od postavitve do predvajanja,

2. za delo s programom ne potrebujemo znanja HTML jezika ali programiranja,

3. objektno-orientiran model nam omogoča, da brez teţav izdelamo tudi bolj zahtevne vsebine,

4. povezava med več zahtevnimi objekti je omogočena z enim samim klikom na miško,

5. vmesnik je zasnovan na odprto objektnem modelu, ki omogoča enostavno nadgrajevanje objektov, ki se nahajajo v tako imenovani “knjiţnici” programa in predlog programa, tudi tistih ki jih uporabnik ustvari sam,

6. ima zmoţnost sprotnega pregledovanja in testiranja vgrajenih elementov, kar nam omogoča, da v vsakem trenutku vidimo, kako se elementi med seboj dopolnjujejo,

7. ima vgrajen mehanizem, ki omogoča animacijo objektov,

8. podpira Macromedia Flash, Java in Shockwave vsebine in različne video formate,

9. omogoča enostavno dodajanje in usklajevanje zvočnih datotek,

10. z dodatkom posebnega paketa, ki se imenuje “PowerPoint Import”, nam omogoča uvoz PowerPoint predstavitev,

11. ima funkcijo zajemanja zaslona z različnimi moţnostmi, pa nam program omogoča, če namestimo “Screen Capture” paket,

12. za predvajanje lekcije ne potrebujemo Java programskega jezika.

Tabela 2: Značilnosti programa CourseLab (CourseLab 2.3 User Manual, b.l.) SCORM je zbirka tehničnih standardov, ki določajo, kako morajo biti programi za e - izobraţevanje izdelani in kaj morajo vsebovati. Tako programerji točno vedo, kakšna mora biti koda, da bo primerna tudi za druge programe, namenjene e-učenju. V tabeli 3 so prikazane SCORM verzije:

Verzija Opis

SCORM 1.0 Originalna verzija. Predstavljeni so bili SCO in API model. Verzija 1.0 je bila za dokaz koncepta.



SCORM 1.1 Prva produkcijska verzija. Uporabi se XML format za zapis strukture AICC. Zaradi pomanjkljivosti, ga hitro nadomesti verzija 1.2. Zelo malo LMS podpira ta standard.

SCORM 1.2 Prva dejansko uporabna verzija.

SCORM 2004

Trenutna verzija:

o prva izdaja (januar 2004), o druga izdaja (julij 2004), o tretja izdaja (oktober 2006),

o četrta izdaja (marec 2009).

Tabela 3: Prikaz vseh verzij standarda SCORM (SCORM, 2007):

2.4.1 IZDELAVA TESTA ZA SAMOPREVERJANJE ZNANJA Izdelava testa je preprosta, kljub temu pa nam omogoča, da nastavimo oziroma spreminjamo veliko uporabnih funkcij in omejitev. Preprostost, ki izdelovalcu testa dopušča veliko kreativnosti, je odlika celotnega programa CourseLab. Teste za preverjanje znanja ustvarimo po svojih ţeljah. Če ţelimo sprotno preverjanje, le-to navadno sledi ob zaključku vsakega modula. Na koncu zadnjega modula v lekciji lahko izdelamo test, ki pokriva vsebino vseh modulov izbrane lekcije in tako dobimo nekoliko razširjeno sprotno preverjanje z več učne vsebine. Če pa ţelimo uvesti metodo končnega preverjanja znanja, bomo to storili z izdelavo testa prav ob koncu vseh lekcij, tako se bo test nanašal na celotno snov vseh lekcij, ki jih e-učbenik zajema (Šmitek, 2009).

http://en.wikipedia.org/wiki/AICC



Postopek izdelave testa (Šmitek, 2009):

1. Najprej iz objektne knjiţnice (Object Library), ki se nahaja na desni strani slida, izberemo zavihek Testi (Tests) in nato izberemo ikono »Tect«, ter jo povlečemo na delovno površino slida. Tako dobimo okvir, znotraj katerega bo prikazana vsa vsebina testa. Okvir lahko poljubno večamo in manjšamo in ga postavimo kamorkoli na slide ţelimo.

Slika 2: Okvir za test (Vir: Lastni) 2. Z dvoklikom na okvir testa odpremo okno z nastavitvami. Najprej si bomo

pogledali vse nastavitve, ki se nahajajo v zavihku vprašanja (Questions). Kliknemo na moder znak plus (+) in odpre se nam novo okno. Pod zavihkom Vprašanje (Question) izbiramo tipe vprašanj (Question type), ki jih ţelimo dodati. Prav tako tu vpišemo besedilo za vprašanje (Question text) ali namesto besedila dodamo sliko (Question image), ki bo sluţila kot vprašanje. Potem z modrim plusom v polju različice (Variants) dodamo še odgovore med katerim reševalec lahko izbira in označimo kateri odgovor naj program šteje kot pravilnega. Seveda so te nastavitve odvisne od tipa vprašanj in so prikazane v podpoglavju



Slika 3: Dodajanje tipov vprašanj in njihovih odgovorov (Vir: Lastni)

3. V zavihku Omejitve (Limitations) lahko za vsak tip vprašanja posebej nastavimo

število poskusov, ki jih ima reševalec na voljo Omogoča nam tudi avtomatsko beleţenje poskusov, ki jih reševalec porabi pri vsakem vprašanju, časovno omejitev za odgovor na vprašanje in preskakovanje vprašanj. Opis omejitev:

- Časovna omejitev. Nastavimo jo lahko za posamezno vprašanje ali pa za

celoten test; če čas poteče, se vprašanje šteje kot neodgovorjeno, reševalec pa zanj ne dobi točk.

- Omejitev vračanja na prejšnja vprašanja. To pomeni, da se reševalec ne

more več vračati nazaj in spreminjati svoje odločitve, ko je ţe odgovoril na vprašanje, ali pa ga izpustil.

- Moţnost preskakovanja vprašanj. Je moţnost, ki reševalcu omogoči, da

neko vprašanje preskoči. V tem primeru lahko nastavimo, da se tako vprašanje šteje kot napačno ali pa samo za preskočeno in se reševalec kasneje lahko vrne nanj.



Slika 4: Omejitve pri izbranem tipu vprašanja (Vir: Lastni) V zavihku Točkovanje (Scoring) določimo število točk, ki jih bo imelo vprašanje določenega tipa. Nastavimo pa lahko normalno točkovanje, kjer se točke seštevajo ali točkovanje z odštevanjem točk, če je odgovor nepravilen.

Slika 5: Točkovanje pri izbranem tipu vprašanja (Vir: Lastni)



V četrtem zavihku pa se nahajajo povratne informacije (Feedback), ki se reševalcu izpišejo med reševanjem testa. Povratne informacije lahko pustimo v angleškem jeziku, lahko pa jih prevedemo in spremenimo po svojih ţeljah.

Slika 6: Povratne informacije pri izbranem tipu vprašanja (Vir: Lastni)

4. Naslednji zavihek se imenuje zavihek Omejitve in točkovanje (Limitations and scoring). Tu lahko izberemo opcijo ali bomo test točkovali ali ne, nastavimo lahko časovni limit, ki ga ima reševalec za reševanje testa, omogočimo vračanje nazaj na preskočena in ţe odgovorjena vprašanja ter omogoča pa tudi nadomeščanje tekstovnega vprašanja s sliko.



Slika 7: Omejitve in točkovanje za celoten test (Vir: Lastni)

5. V zavihku Povratne informacije (Feedback) lahko izbiramo med tremi opcijami in

sicer, da reševalcu potem, ko je na neko vprašanje ţe odgovoril, prikaţemo pravilni odgovor oziroma odgovore v kolikor jih je več. Omogočimo lahko prikaz povratnih informacij, ki uporabnika obvestijo o tem ali je odgovor pravilen ali ne, o poteku časa ali pa o zmanjkanju poskusov za odgovarjanje. Če smo izbrali opcijo prikaza povratnih informacij, lahko nastavimo, da se nam prikazane povratne informacije po nekaj sekundah samodejno skrijejo in tako ne ovirajo reševalca pri nadaljnjem reševanju testa. Povratne informacije sluţijo zgolj kot pomoč oziroma sprotno obveščanje pri reševanju in zato niso obvezni del vsakega testa.



Slika 8: Povratne informacije pri reševanju testa (Vir: Lastni)

6. Naslednji zavihek Prikaz (Display) omogoča spreminjanje izgleda samega testa. Spremenimo lahko obliko in barvo okna testa. Pri tistih tipih vprašanj, kjer vpisujemo številke in besede, lahko spreminjamo tudi pisavo, ozadje in okvir kamor vpisujemo podatke.



Slika 9: Prilagajanje izgleda testa (Vir: Lastni)

7. Zavihki Sporočila (Messages), Teksti (Texts) in Obvestila (Spots) nam prav tako omogočajo prikaz različnih informacij in opozoril.

Slika 10: Prikaz zavihka Informacije in opozorila (Vir: Lastni)



Slika 11: Prikaz zavihka Teksti (Vir: Lastni) 8. Pod zavihkom Gumbi (Buttons) imamo nastavitve za vse tri vrste gumbov, ki se

v testu nahajajo; to so gumb »naprej«, »preskoči« in »potrdi«. Tako lahko sami določimo, kateri gumb bo za kakšno stvar, lahko pa ustvarimo lastne gumbe in jih zamenjamo z ţe obstoječimi. Tudi imena gumbov lahko spreminjamo.

Slika 12: Prikaz zavihka Navigacijski gumbi (Vir: Lastni)



2.4.2 TIPI VPRAŠANJ V TESTU ZA SAMOPREVERJANJE ZNANJA V CourseLabu imamo na izbiro šest različnih tipov vprašanj in sicer: 1. »Single choice« - izmed več moţnih odgovorov izberemo enega samega, za

katerega mislimo, da je pravilen,

Slika 13: Dodajanje odgovorov za »single choice« tip vprašanja (Vir: Lastni)

2. »multi choice« - izmed več moţnih odgovorov izberemo več odgovorov, za

katere mislimo, da so pravilni, 3. »ordering« - odgovore, ki so ţe vnaprej podani, razvrstimo v pravilni vrstni red

(npr. letnice rojstva znanih osebnosti razvrstimo od najzgodnejše do najpoznejše),

4. »numeric fill-in-blank« - v prazno polje vpišemo število, tako da smiselno

dokončamo stavek,



Slika 14: Dodajanje odgovorov za »Numeric fill-in-blank« tip vprašanja (Vir: Lastni)

5. »text fill-in-blank« - v prazno polje vpišemo besedo, tako da smiselno

dokončamo stavek,

Slika 15: Dodajanje odgovorov za »Text fill-in-blank« tip vprašanja (Vir: Lastni)

6. »pair match« - besede ali slike na levi strani poveţemo z besedami oziroma

slikami na desni, tako da se pari med seboj ujemajo.



Slika 16: Dodajanje odgovorov za »Pair match« tip vprašanja (Vir: Lastni)

2.5 OCENJEVANJE TESTA S PROGRAMOM COURSELAB Točkovanje in ocenjevanje testa sledi po končanem testu, praviloma na naslednjem slidu, kjer reševalcu prikaţemo uspešnost njegovega reševanja. Na voljo imamo dva različna tipa točkovnika in sicer (Šmitek, 2009): 1. »Current Results« je tabela, ki nam prikaţe število doseţenih točk glede na

celotno število točk. Število moţnih točk lahko nastavimo na vrednost 100 (»Normalize to 100%«), v nasprotnem primeru je število točk enako vsoti točk, ki smo jih dodelili vsakemu vprašanju posebej. Tako kot pri izdelavi testov, nam tudi pri ocenjevanju program omogoča, da spreminjamo tekst, ki se izpiše v tabeli. Pod zavihkom Prikaz (Display) lahko spreminjamo lastnosti pisave, obrobo in ozadje tabele. Pomanjkljivost tega prikaza je, da nam poda le skupno število doseţenih točk, ne pa tudi število točk doseţenih pri posameznem vprašanju.



Slika 17: Točkovna tabela prvega tipa in nastavitve prikaza teksta (Vir: Lastni)

Slika 18: Točkovna tabela prvega tipa in nastavitve prikaza tabele (Vir: lastni)

2. »Result by objectives« nam poda nekoliko bolj natančno oceno testa, saj nam prikaţe doseţene točke za vsako vprašanje posebej in pa tudi skupno število doseţenih točk. Tudi tu lahko sami prilagodimo tekst, ki bo izpisan v tabeli, paziti pa moramo, da poleg zaporedne številke vprašanja stoji ustrezen tekst, na primer: pri prikazu točk za 1. vprašanje (VPR1) mora poleg njega v tabeli stati tekst »1. vprašanje«. Enako velja za vsa vprašanja, ki jih ţelimo prikazati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do zmede v tabeli in potem tako točkovanje niti ni smiselno. Izgled tabele in lastnosti pisave lahko tudi tu poljubno prilagajamo. Ima pa tudi ta točkovnik svojo pomanjkljivost in sicer nam ne prikaţe števila moţnih točk.



Slika 19: Točkovna tabela drugega tipa in nastavitve vprašanj (Vir: Lastni)

Slika 20: Točkovna tabela drugega tipa in nastavitve prikaza tabele (Vir: Lastni)



3 REZULTATI IN INTERPRETACIJA V sodobne oblike izobraţevanja naj bi se vse bolj vključevalo izobraţevanje s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije, torej z uporabo e-gradiv. Oblika e-gradiv ne sme biti prepuščena sama sebi, temveč jo je potrebno zelo natančno pripraviti in oblikovati, pri tem je treba upoštevati interaktivnost, ki izobraţevanca vključi v proces izobraţevanja in mu omogoči, da snov v e-gradivu pazljivo prebere in preveri ali je prebrano snov tudi razumel. V diplomski nalogi smo se osredotočili zgolj na samopreverjanje znanja s pomočjo programa CourseLab, ki ga lahko uporabljajo učenci in učitelji v najširšem pomenu besede. V literaturi nismo zasledili raziskav s področja samopreverjanja s programom CourseLab, niti s področja samopreverjanja. Ker pa je samopreverjanje le eden od načinov preverjanja znanja, smo dobljene rezultate primerjali z ugotovitvami, ki sta jih dobila E. Jereb in Bernik (2006) v raziskavi z naslovom Elektronsko preverjanje znanja: pripravljenost študentov. Rezultate raziskave so pokazali pripravljenost študentov za e-samopreverjanje znanja, predvsem takrat, kadar so testi ţe sestavljeni, precej manj pa, če bi morali teste sestavljati sami. Navdušeni so nad takojšnjo povratno informacijo, hitrostjo reševanja testa in prilagodljivostjo glede časa in prostora preverjanja znanja. Pokazala pa se je zaskrbljenost zaradi problemov z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Podobne rezultate sta na področju e-preverjanja dobila tudi E. Jereb in Bernik (2006). Glede na veliko število testov, katere moramo pregledati, obeta avtomatsko ocenjevanje hitrejše, cenejše in bolj konsistentno ocenjevanje navaja Shermis in drugi (2001, v Jereb in Bernik, 2006). Tudi v primeru, ko ne uporabljamo avtomatskega ocenjevanja, elektronsko zajemanje odgovorov omogoča laţjo čitljivost (Bernik in Jereb, 2006), kar velja tudi za samopreverjanje v naši raziskavi. Študenti cenijo, da lahko hitro preverijo svoje znanje, pri tem čim manj pišejo, napisano je berljivo, kar pri ročnem zapisu ni nujno, in takoj dobijo povratno informacijo. Graf 1 prikazuje deleţ pozitivnih in negativnih odgovorov na posamezno vprašanje. Ugotavljamo, da se je z e-preverjanjem znanja (1. vprašanje) srečalo 75% našega vzorca študentov, 25% pa se jih je s takim načinom preverjanja znanja še ni srečalo. Presenetljivo veliko pozitivnih odgovorov smo dobili pri 2. vprašanju, kjer smo ugotovili, da so skoraj vsi študentje ţe kdaj slišali za e-samopreverjanje znanja, ki je eden od načinov e-preverjanja znanja. Takih je bilo kar 90% odgovorov. Povsem drugače pa je s poznavanjem programa CourseLab (3. vprašanje), kjer se je izkazalo, da je program prav za vse študente še neznanka. Takšno razmerje negativnih odgovorov nas je glede na to, da so skoraj vsi ţe slišali za e-samopreverjanje znanja, po eni strani presenetilo, po drugi strani pa moramo vedeti, da je podobnih programov kot je CourseLab več in da obstaja moţnost, da so se srečali in spoznali s kakšnim drugim izmed njih. Posledično temu, ker ne poznajo omenjenega programa, sledi tudi nepoznavanje vseh funkcij, ki jih CourseLab omogoča (4. vprašanje). Tako so vsi študentje na to vprašanje tudi odgovorili negativno.



Potem, ko so v prvem delu rešili test in se tako spoznali z načinom e-samopreverjanja znanja (5. vprašanje), jih je kar 85% odgovorilo, da se jim takšen način preverjanja znanja zdi zanimiv. Nekaj čez dve tretjini (70%) pa jih pravi, da jih takšen način samopreverjanja znanja tudi motivira pri učenju (6. vprašanje). Prav vsi pa se strinjajo (7. vprašanje), da jim je način samopreverjanja znanja premalo poznan. Odgovori, ki smo jih dobili na 5., 6. in 7. vprašanje so zelo spodbudni in kaţejo na zanimanje študentov za uvedbo metode samopreverjanja in e-samopreverjanja znanja. To potrjuje tudi dejstvo, da bi kar 80% študentov zamenjalo klasičen način preverjanja znanja z načinom samopreverjanja oziroma e-samopreverjanja v programu CourseLab (8. vprašanje). Še 5% več (85%) pa jih meni, da se bo to v bodoče tudi zgodilo (9. vprašanje). Lahko rečemo, da je to posledica sodobnega načina ţivljenja, za katerega sta značilna pomanjkanje časa in potreba po hitrem prilagajanju zahtevam ţivljenja, pri čemer ima sodobna tehnologija sigurno pomembno vlogo. Čeprav večina trdi, da bi uporabljali način samopreverjanja znanja, pa to ne velja v primeru, da bi test za samopreverjanje morali sestaviti sami (10. vprašanje). Le dva študenta (10%) sta odgovorila, da bi bila pripravljena sama sestaviti test in ga kasneje uporabljati za samopreverjanje. Pričakovano drugačne rezultate pa smo dobili, ko smo zastavili isto vprašanje, le da bi bili testi za samopreverjanje znanja ţe vnaprej sestavljeni (11. vprašanje). V tem primeru bi se za uporabo testov odločilo kar 70% študentov. Morda lahko sem prištejemo tudi tiste, ki se sicer sploh ne posluţujejo samopreverjanja. Menimo, da je vzrok za tako razliko med odgovori na 10. in 11. vprašanje lahko tudi velika količina truda in časa ter temeljito poznavanje vsebine področja, za katerega ţelimo izdelati kakovosten test. To so potrdili tudi študentje sami (12. vprašanje) in sicer jih tako meni kar 95%. Drug vzrok, ki nastopa pri izdelavi takih testov, pa je računalniško in informacijsko znanje (13. vprašanje). Samo 55% študentov namreč meni, da ima ustrezno računalniško in informacijsko znanje za izdelavo testov, kar 45% pa jih je nasprotnega mnenja. Kar pa se tiče zaupanja v verodostojnost testov na internetu (14. vprašanje), so študenti različnega mnenja. 65% jih je prepričanih v verodostojnost testov, 35% pa je mnenja, da takim testom na internetu ne gre zaupati. Zanimalo nas je tudi, kako pogosto študenti sploh preverjajo svoje znanje. Kar polovica vseh študentov pri učenju nikoli ne uporabljajo samopreverjanja znanja. Četrtina študentov (25%) pravi, da se le redko odloči za samopreverjanje, sledijo jim tisti, ki se samopreverjajo včasih (15%) in pa tisti, ki to pogosto počnejo (10%). Študentov, ki bi si pri učenju vedno pomagali z načinom samopreverjanja v naši raziskavi glede na dobljene rezultate nismo uspeli zajeti. Menimo pa, da bi bilo število študentov, ki bi se na koncu učenja samopreverjali, precej višje, če bi imeli na voljo ţe sestavljene e-teste za samopreverjanje. Upamo si trditi, da bi bilo posledično tudi več znanja.



0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DA

NE

Graf 1: Rezultati raziskave po vprašanjih

Na vprašanje, kje vidijo prednosti samopreverjanja znanja s pomočjo programa CourseLab, smo dobili naslednje odgovore:

- Dostopnost , - preprostost, - hitrost, - ni potrate papirja, - cenejše, - udobnost, - hitrejša obdelava podatkov, - laţje arhiviranje testov, - hitre povratne informacije, - spremljanje svojega napredka.

Največ študentov je kot prednost samopreverjanja, oziroma e-samopreverjanja znanja s pomočjo programa CourseLab navedlo hitrost samega preverjanja. Iz tega lahko sklepamo, da jim klasičen način preverjanja poteka prepočasi in si zato ţelijo hitrejšega preverjanja. Prav tako je bila zelo pogosto napisana prednost dostopnost testov za samopreverjanje, ki se nahajajo na internetu. To pomeni, da lahko do testov dostopamo kjerkoli, samo če imamo računalniško opremo in internetno povezavo. S testi, ki se nahajajo na internetu, je povezana tudi naslednja prednost, to je udobnost. Tu gre predvsem za samopreverjanje znanja kar v domačem okolju. Na fakultetah preverjanje znanja ni običajno in je prepuščeno samemu študentu in predavatelju, medtem ko je npr. v srednjih in osnovnih šolah obvezno. Tu morajo učitelji pred kontrolno nalogo obvezno preverjati dijakovo/učenčevo znanje, ki lahko poteka v obliki samopreverjanja doma ali v šoli. V teh primerih bi bilo preverjanje znanja tudi cenovno ugodnejše, tako za dijake/učence, ker bi omejili porabo papirja, časovno ekonomično za učitelje, ki bi takoj dobili povratno informacijo o



dijakovem/učenčevem znanju, obenem pa bi lahko preverjali tudi dijake/učence, ki na dan preverjanja niso bili v šoli, seveda ob predpostavki, da imajo ustrezno računalniško-informacijsko opremo. To velja tudi za fakultete oz. predmete, kjer se izvaja preverjanje znanja. Vsekakor bi elektronsko samopreverjanje znanja omogočalo hitrejšo obdelavo in po potrebi laţje arhiviranje podatkov, študenti pa bi dobili hitrejše povratne informacije o usvojenem znanju. Študente smo tudi spraševali o pomanjkljivostih samopreverjanja znanja s pomočjo programa CourseLab. Podali so naslednje odgovore:

- Varnost, - grd grafični uporabniški vmesnik, - počasnost internetne povezave, - zanesljivost testa, - računalniško in informacijsko znanje, - kompliciran program za samopreverjanje, - zloraba avtorskih pravic, - trud in poraba časa, - temeljito poznavanje snovi.

Glavna pomanjkljivost, ki so jo študentje glede testov za e-samopreverjanje znanja v programu CourseLab, največkrat navedli, je varnost. Menimo, da je odgovor povezan z odgovori v rubriki nevarnosti, zato jih bomo komentirali v slednji. Poleg tega so omenili tudi počasno internetno povezavo in s tem povezano počasno reševanje testa. Prav tako je vprašljiva zanesljivost testov, ki jih najdemo na internetu, še posebej, če ne poznamo avtorja. Nekateri so navajali zloraba avtorskih pravic. Kar nekaj študentov kot pomanjkljivost vidi veliko količino truda in časa, ki bi ga morali vloţiti, če bi ţeleli sami izdelati tak test, poleg tega pa bi morali dobro poznati vsebino in imeti tudi dobro računalniško in informacijsko znanje. Nekaj jih na račun tega celo meni, da so testi narejeni v programu CourseLab preveč komplicirani. Dva študenta sta podala nekoliko drugačne, bolj ekstremne odgovore. Eden od njiju meni, da imajo testi grd grafični uporabniški vmesnik, drugi pa je mnenja, da takšni testi za samopreverjanje znanja sploh nimajo nobene pomanjkljivosti. Na vprašanje, katere priloţnosti ponuja samopreverjanje znanja s pomočjo programa CourseLab, smo dobili naslednje odgovore:

- Dinamično delo, - aktivna metoda učenja, - sodobna metoda preverjanja, - moţnost zasluţka, - spoznavanje tehnologije, - razvijanje spretnosti uporabe tehnologije, - spodbujanje delovnih navad, - razvijanje posameznikove vztrajnosti.

Priloţnost so študenti videli v tem, da je to sodobna metoda preverjanja znanja, saj največkrat poteka kar preko interneta. Študenti so pod priloţnosti uvrščali tudi



dinamično delo, kar pa brez podrobnejših pojasnil ne moremo komentirati. Lahko so to povezovali z aktivnim učenjem snovi, ali z uporabo velikega nabora funkcij, ki jih ima program ali pa s tem, da teste lahko sestavljamo kjerkoli, samo da imamo računalniško opremo in ustrezne programe. Menijo tudi, da tak način dela spodbuja delovne navade uporabnika, hkrati pa mu omogoča, da pri izdelavi testa razvija svoje spretnosti glede uporabe tovrstne tehnologije, svojo domišljijo in vztrajnost. Všeč jim je, da pri tem, ko sam sestavljaš test, tudi aktivno sodeluješ in se tako ţe sproti kaj naučiš. Študenti so se opredelili tudi do nevarnosti, ki so povezane s samopreverjanjem znanja s pomočjo programa CourseLab:

- Verodostojnost testa na internetu, - virusi, - vohunski programi, - vdori v zasebnost.

Kot glavno nevarnost so izpostavili delovanje testov na internetu, kjer uporabniku pretijo različne nevarnosti kot so: virusi, vohunski programi, vdori v zasebnost in podobno. Vprašljiva je tudi verodostojnost testov, še posebej, če ne poznamo internetne strani, kjer se test nahaja. Če ne poznamo avtorja, ki je test sestavil, je lahko vprašljiva tudi zanesljivost in vsebina testa.

3.1 KRITIČNA ANALIZA V diplomski nalogi smo preučevali v kolikšni meri študentje poznajo in uporabljajo program CourseLab za samopreverjanje znanja. Hipoteza je bila na podlagi dobljenih rezultatov potrjena, izkazalo se je, da niti en od študentov ne pozna programa CourseLab za samopreverjanje znanja. Ker je samopreverjanje le eden izmed načinov preverjanja znanja, lahko naše ugotovitve primerjamo z ugotovitvami E. Jereb in Bernik (2006), ki sta ugotovila, da študentje slabo poznajo e-preverjanje znanja. Omejitve in pomanjkljivosti diplomskega dela so povezane predvsem z omejitvami, ki jih določa izbrani vzorec. Prav tako je pri razumevanju dobljenih rezultatov potrebno upoštevati, da so podatke prispevali študentje ene same fakultete. Potrebno je opozoriti tudi na velikost vzorca, ki bi v primeru, če bi v empiričnem delu naloge sodelovalo več kot 20 študentov, dovoljevala nekoliko večjo generalizacijo ugotovitev. Čeprav smo preko e-pošte poslali veliko večje število vprašalnikov, je bilo vrnjenih zelo majhno število le-teh. To je preteţno posledica tega, da smo raziskavo opravljali v poletnih mesecih, lahko pa to razumemo tudi kot nezainteresiranost za sodelovanje v takšnih anketah, ali pa nezanimivo tematiko anketnega vprašalnika. Morda pa so vzrok tudi teţave pri instalaciji programa CourseLab, kar je posledica pomanjkanja računalniško-informacijskih znanj. Vzorec študentov, ki so sodelovali v naši raziskavi ni bil dovolj reprezentativen, saj bi udeleţence morali izbrati sistematično, npr. vsakega 4. iz celotne populacije



študentov na Fakulteti za Organizacijske vede, ali pa bi morali naključno izbirati po enega moškega in eno ţensko, predvsem pa bi morali anketo opraviti vsaj kakšen mesec prej. Tako bi dobili neprimerno več študentov, ki bi bili različnih starosti in tudi razmerje med moškimi in ţenskami, ki so sodelovali v anketi, bi bilo bolj izenačeno. Zaradi večjega števila udeleţencev bi bili rezultati bolj zanesljivi in veljavni. Ker pa smo raziskavo opravljali v poletnih mesecih, ko je bila večina študentov nedosegljivih, tako sistematično zbiranje ţal ni bilo mogoče. Zadovoljiti smo se morali z majhnim številom vrnjenih vprašalnikov.

Kljub temu, da rezultati potrjujejo na začetku postavljeno hipotezo, pa zaradi velikosti in sestave vzorca udeleţencev teţko rečemo, da so reprezentativni. Za kvalitetnejše in bolj veljavne ugotovitve, ki bi jih lahko posplošili tudi na celotno populacijo študentov, bi morali izboljšati raziskovalni postopek, tako da:

- Bi poiskali več domače in tuje literature s tega področja (npr. raziskovalne in

diplomske naloge).

- Na fakulteti bi izbrali bolj sistematičen, večji, po spolu in starosti uravnoteţen vzorec udeleţencev. Če bi rezultate, ki veljajo za našo fakulteto posplošili na celotno populacijo študentov, bi po enakih kriterijih izbrali tudi študente ostalih fakultet po vsej Sloveniji. Tudi fakultete bi izbrali sistematično, tako da bi bili rezultati res reprezentativni.

Anketo s katero smo ugotavljali koliko poznajo, in ali so pripravljeni sprejeti način samopreverjanja in e-samopreverjanja znanja, smo izvajali samo med študenti. Zanimivo pa bi bilo izvesti isto anketo tudi med profesorji, da bi ugotovili, koliko so le-ti seznanjeni in pripravljeni na tak način samopreverjanja znanja. Predvidevamo, da bi bili učitelji bolj zainteresirani in motivirani za e-samopreverjanje znanja, saj ga narekuje pomanjkanje časa in hiter tempo ţivljenja. Pričakovati je, da se bo tak način preverjanja počasi uporabljal povsod.



4 ZAKLJUČKI V diplomski nalogi smo preučevali koliko študentje poznajo način samopreverjanja znanja s pomočjo programa CourseLab. Po tem, ko smo jim predstavili način samopreverjanja znanja v programu CourseLab, nas je zanimalo ali bi jih takšen način preverjanja znanja motiviral pri učenju, in ali so ga pripravljeni zamenjati s klasičnim načinom preverjanja. Na koncu se je izkazalo to, kar navajata tudi E. Jereb in Bernik (2006): »Elektronsko izobraţevanje (e-izobraţevanje) je kljub temu, da se o njem govori ţe mnogo let, še vedno v začetni fazi razvoja, brez dvoma pa velja, da se hitro širi in narašča. Isto velja za elektronsko preverjanje znanja«. Drţi pa tudi to kar navaja Draves (2002, v Jereb in Bernik, 2006) in sicer, da bo pribliţno pol vsega izobraţevanja v 21. stoletju potekalo »online«. Prav tako pa narašča tudi zanimanje za področje, ki je tesno povezano z e-izobraţevanjem, to je področje e-preverjanje znanja, v tujini znano tudi kot računalniško podprto ocenjevanje (computer-assisted assessment).

4.1 OCENA UČINKOV Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da študentje premalo poznajo in uporabljajo teste za e-samopreverjanje znanja. Glede na to, da je tak način preverjanja še vedno bolj kot ne neznanka in da se šele zdaj nekoliko več o njem govori, pa rezultati niti niso nobeno presenečenje. Vedeti moramo namreč, da se je oziroma se bo večina študentov z načinom samopreverjanja znanja in s programom CourseLab srečala prav na fakulteti. Zato lahko večjo seznanjenost in poznavanje pričakujemo takrat, ko bodo take načine preverjanja poskusno ali pa za stalno vpeljali na fakultetah, kjer jih bodo študentje uporabljali.

4.2 POGOJI ZA UVEDBO V prvi vrsti morajo biti za uvedbo testov za samopreverjanje znanja zainteresirani tako študentje kot tudi profesorji. To pomeni, da jih delo na tak način veseli in motivira. Imeti morajo dovolj znanja s področja računalništva in informatike, da lahko uporabljajo vso opremo, ki jo potrebujejo, ta oprema pa je: ustrezna računalniška in programska oprema, ki je v našem primeru poleg Operacijskega sistema (OS), še program CourseLab, ter internetno povezavo. Kombinacija ustrezne opreme, programov in znanja, jim bo omogočila, da bodo lahko izdelovali in uporabljali teste za samopreverjanje znanja.

4.3 MOŢNOST NADALJNEGA RAZVOJA Moţnosti za izdelavo testa je zelo veliko, saj obstaja več programov, ki nam z različnim naborom funkcij to omogočajo. Kateri nam bolj ustreza in katerega bomo izbrali je povsem stvar posameznika. Res pa je, da bi posamezniku izdelava takega testa vzela kar precej časa in energije, vprašljivo pa je tudi njegovo znanje s področja za katerega bi test sestavljal. Za to bi lahko na fakultetah ustvarili strokovne time, kjer bi več profesorjev, ali asistentov z istega področja, skrbelo za sestavljanje testov za samopreverjanje znanja. Tako bi imeli študentje na voljo za vsak predmet enoten in zanesljiv test, po katerem bi se lahko sami preverjali za vajo, ali pa bi jih preverjal učitelj in jih iz tega na koncu tudi ocenil.



LITERATURA IN VIRI Poglavja v knjigi: Luongo – Orlando K. (2008). Drugačno preverjanje znanja, Predlogi za avtentično spremljanje napredka učencev, 8. Kompare, A., Straţišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme, DZS, 99. Naji, M. (2005). Alternativno preverjanje znanja kot primer šolske inovacije. Izobraţevanje kandidatov za multiplikatorje. Zavod RS za šolstvo, 7-9. Članki v reviji:

Jereb, E., Bernik, I. (2006). Mnenja študentov o e-preverjanju znanja pred in po e- testiranju: Organizacija, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru, 39(8): 526, 527. Sulčič, V. (2007). Skupnost Moodle v Sloveniji: Management, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem, 2(3): 267. Poročila, interni dokumenti:

CourseLab 2.3 User Manual (b.l.), 7. Sulčič, V. (2007). Od ideje do izvedbe e-izobraţevanja v terciarnem izobraţevanju. V Moodle.si: nacionalna konferenca, 82–91. Koper: Fakulteta za management. Šmitek, B. (2009), zapiski s predavanj: Multimedijski sistemi. Spletne strani:

Skribe Dimec, D. (2008). Naravoslovno znanje - kaj je to?: Preverjanje naravoslovnega znanja, internetni članek, dosegljivo na: http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=630 (23.7. 2009). SCORM (b.l.) internetni članek, dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/SCORM

(5.8. 2009). SCORM (2007) internetni članek, dosegljivo na: http://en.wikipedia.org/wiki/SCORM

(5.8. 2009). SCORM (b.l.) internetni članek, dosegljivo na: http://www.scorm.com/scorm- explained/ (5.8. 2009).

http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=630i

http://sl.wikipedia.org/wiki/SCORM

http://en.wikipedia.org/wiki/SCORM

http://www.scorm.com/scorm-explained/

http://www.scorm.com/scorm-explained/



PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik

SAMOPREVERJANJE ZNANJA S POMOČJO

PROGRAMA COURSELAB

Spoštovani! Na Vas se obračam s prošnjo za sodelovanje v raziskavi, ki se nanaša na samopreverjanje znanja s pomočjo programa CourseLab. Z anketo, ki je pred Vami, ţelim ugotoviti, kako dobro, če sploh, poznate samopreverjanje znanja s programom CourseLab in koliko ga uporabljate. Pravilnih ali nepravilnih odgovorov ni, zato prosim, da odgovarjate iskreno in spontano. Dobljeni rezultati bodo uporabljeni zgolj v študijske namene, zato prosim, da vrnete izpolnjene vprašalnike najkasneje do 24. avgusta 2009. Zahvaljujem se Vam za sodelovanje.

Uroš Mrak

Pred seboj imate podatke, ki se nanašajo na Vas. Pazljivo jih preberite in nanje odgovorite tako, da obkroţite številko pred trditvijo ali odgovor dopišete. Splošni podatki o anketirani osebi

Spol: 1 – moški 2 – ţenski

Starost: _______ let

Fakulteta za Organizacijske vede v Kranju, Univerza v Mariboru



Raziskava je sestavljena iz dveh delov. 1.) Najprej vas prosimo, da greste na internet in odprete sledečo stran

http://mms.fov.uni-mb.si/mmsucbenik/default.html. Pred vami je e-gradivo, za predmet Multimedijski sistemi, narejeno v programu CourseLab. Odprite četrto temo z naslovom »Besedilo« in izberite poljubno podtemo. Da boste test

lahko reševali, skrbno preberite vsebino izbrane podteme, potem pa se lotite reševanja testa, ki se nahaja na koncu podteme.

2.) V drugem delu pa vas prosimo, da odgovorite na zastavljena vprašanja. Na

prvih 10 vprašanj odgovorite tako, da obkroţite DA ali NE. Sledijo še štiri vprašanja na katere poljubno odgovorite.

1. Ali ste se ţe kdaj srečali z načinom e-preverjanja znanja? DA NE 2. Ali ste ţe slišali za e-samopreverjanje znanja? DA NE 3. Ali poznate program CourseLab za samopreverjanje znanja? DA NE 4. Ali veste, da s programom CourseLab lahko ustvarite test za DA NE samopreverjanje znanja? 5. Test, ki ste ga reševali v prvem delu, je bil narejen v programu DA NE CourseLab. Se vam zdi takšen način samopreverjanja znanja zanimiv? 6. Ali bi vas moţnost takšnega samopreverjanja znanja motivirala DA NE pri učenju? 7. Menite, da je tak način samopreverjanja znanja študentom DA NE dovolj poznan? 8. Ali bi zamenjali klasičen način* s takim načinom preverjanja DA NE znanja? 9. Menite, da je to način preverjanja, ki bo v bodoče zamenjal DA NE klasičen način preverjanja znanja? 10. Ali bi uporabljali način samopreverjanja s pomočjo programa DA NE CourseLab, če bi morali test sestaviti sami? 11. Ali bi uporabljali način samopreverjanja s pomočjo programa DA NE CourseLab, če bi bil test ţe sestavljen? 12. Se vam zdi, da bi bilo potrebnega preveč truda in časa, da bi DA NE na podlagi snovi, ki se jo učite sami, sestavili test za samopreverjanje znanja? 13. Menite, da imate dovolj računalniškega in informacijskega DA NE znanja za to, da bi lahko sestavili takšen test? 14. Ali bi zaupali v verodostojnost testa za samopreverjanje DA NE znanja, ki bi ga našli na internetu? *klasičen način preverjanja znanja je preverjanje znanja z listom papirja na katerem je test, in pisalom

Ali nam lahko zaupate, kako pogosto pri učenju uporabljate samopreverjanje znanja, bodisi klasično ali elektronsko obliko (obkroţite odgovor):

nikoli redko včasih pogosto vedno

http://mms.fov.uni-mb.si/mmsucbenik/default.html



Katere so po vašem mnenju prednosti samopreverjanja znanja s pomočjo programa CourseLab (navedite vsaj dve)?

__________________________________________________________________________________________________________________________________ Katere so po vašem mnenju slabosti samopreverjanja znanja s pomočjo programa CourseLab (navedite vsaj dve)?

__________________________________________________________________________________________________________________________________

Katere so po vašem mnenju priloţnosti, ki jih ponuja samopreverjanje znanja s pomočjo programa CourseLab (navedite vsaj dve)?

______________________________________________________________________________________________________________________________________ Katere so po vašem mnenju nevarnosti, ki so povezane s samopreverjanjem znanja s pomočjo programa CourseLab (navedite vsaj dve)?

______________________________________________________________________________________________________________________________________



KAZALO SLIK Slika 1: Nastajanje izdelka v CourseLabu Slika 2: Okvir za test Slika 3: Dodajanje tipov vprašanj in njihovih odgovorov Slika 4: Omejitve pri izbranem tipu vprašanja Slika 5: Točkovanje pri izbranem tipu vprašanja Slika 6: Povratne informacije pri izbranem tipu vprašanja Slika 7: Omejitve in točkovanje za celoten test Slika 8: Povratne informacije pri reševanju testa Slika 9: Prilagajanje izgleda testa Slika 10: Prikaz zavihka Informacije in opozorila Slika 11: Prikaz zavihka Teksti Slika 12: Prikaz zavihka Navigacijski gumbi Slika 13: Dodajanje odgovorov za »single choice« tip vprašanja Slika 14: Dodajanje odgovorov za »Numeric fill-in-blank« tip vprašanja Slika 15: Dodajanje odgovorov za »Text fill-in-blank« tip vprašanja Slika 16: Dodajanje odgovorov za »Pair match« tip vprašanja Slika 17: Točkovna tabela prvega tipa in nastavitve prikaza teksta Slika 18: Točkovna tabela prvega tipa in nastavitve prikaza tabele Slika 19: Točkovna tabela drugega tipa in nastavitve vprašanj Slika 20: Točkovna tabela drugega tipa in nastavitve prikaza tabele

KAZALO TABEL IN GRAFOV Tabela 1 Metode alternativnega preverjanja znanja Tabela 2: Značilnosti programa CourseLab Tabela 3: Prikaz vseh verzij standarda SCORM Graf 1: Rezultati raziskave po vprašanjih

KRATICE IN AKRONIMI HTML: HyperText Markup Language AICC: The Aviation Industry CBT (Computer-Based Training) Committee SCORM: Sharable Content Object Reference Model SCO: Sharable Content Object API: Application Programming Interface

XML: Extensible Markup Langugage CMS: Course Management System LMS: Learning Management System CAA: Computer-assisted assessment WYSIWYG: What you see is what you get MOODLE: Modular Object-Oriented Dynamic Learning Environment

Documents

SAMOPREVERJANJE ZNANJA S POMOJO PROGRAMA COURSELAB · študenti programa CourseLab in testov za samopreverjanje ne poznajo ali pa ne uporabljajo. V drugem delu pa smo jih prosili,