Siemens – zgodba o prevodnosti gradivo... · Prvi ekokardiograf na svetu je Siemens izdelal 1953, metoda se je uvelja-vila predvsem v preiskavah srca in ožilja in je še danes

Siemens – zgodba o prevodnosti Moč napredka v Evropi in na Slovenskem

Informativno gradivo za novinarje. © Siemens d.o.o. 2012..

ww.siemens.com w

Informativno gradivo za novinarje 12.6.2012 Siemens je ena najstarejših globalnih korporacij. Ustanovljena je bila pred 165 leti in je močno zaznamovala industrijsko podobo sveta. Z iznajdbo igličnega telegrafa, ki je skrajšal čas posredovanja sporočil, ter s projekti telegrafskih povezav med Evropo, Rusijo, Indijo, Afriko in Severno Ameri-ko je prispevala h globalizaciji sveta. Z izumom elektrodinamskega princi-pa je omogočila cenejšo in varnejšo proizvodnjo elektrike, ki je danes ne-pogrešljiva spremljevalka naših življenj. Siemens je že 22 let po svoji ustanovitvi začel sodelovati tudi s slovensko industrijo in gospodarstvom, kasneje pa je sodeloval pri nekaterih večjih tehnoloških projektih in v Slo-veniji implementiral nekaj najnaprednejših rešitev tistega časa.

Informativno gradivo za novinarje | Siemens – zgodba o prevodnosti | 12.6.2012 2

Vsebina

Siemens – ustanovitev podjetja in prvi dosežki ................3

Werner von Siemens – izumitelj in podjetnik .................................... 3

Telegraf s kazalcem – prva inovacija, korak k spreminjanju sveta v globalno vas.......................................................................... 4

Elektrodinamični princip – proizvodnja elektrike postane cenejša in varnejša............................................................................ 5

Elektrika in transport – tramvaji, lokomotive in vlaki omogočajo mobilnost ljudi in blaga .................................................. 6

Zdravstvo – naprave za natančne vpoglede v človeško telo .............. 7

Siemens v Sloveniji ............................................................8

Zgodnje sodelovanje – uporaba patenta........................................... 8

Razsvetljava v Škofji Loki .................................................................. 8

Prve telefonske povezave.................................................................. 8

Elektrarna v Ljubljani ........................................................................ 9

Tramvaj v Ljubljani in Piranu ........................................................... 10

Avtomatska telefonska centrala...................................................... 11



Siemens – ustanovitev podjetja in prvi dosežki

Werner von Siemens – izumitelj in podjetnik

Ernst Werner von Siemens se je rodil leta 1816, prve izkušnje na področju tehničnih inovacij pa je pridobival v pruski vojski, kjer je imel kot kadet možnost raziskovanja in eksperimentiranja. Svoje znanje in inovativnost je znal dobro združiti s podjetniško žilico.

• Leta 1847 so Werner von Siemens, Johann Georg Halske in Wernerjev bratranec Johann Georg Siemens ustanovili podjetje za izdelavo telegra-fov. Večji del inovacij in programa te družbe je bil v naslednjem obdobju povezan s tehnologijo komunikacij.

• Že zelo zgodaj je Siemens ustanavljal družbe v drugih državah. Prvo pred-stavništvo je bilo odprto leta 1850 v Londonu, sledilo je predstavništvo v St. Petersburgu (1853), leta 1903 pa predstavništvo na Kitajskem.

• Werner von Siemens je znal svoje izume razmeroma hitro pretvoriti v komercialne izdelke in rešitve ter jih spretno ponuditi trgu.

• Werner von Siemens je zaradi svojih izumiteljskih in podjetniških uspehov leta 1888 pridobil plemiški naziv, o njegovi vlogi in vplivu priča tudi dejs-tvo, da so njegovo podobo natisnili na bankovec za 20 nemških mark v začetku 20. stoletja.

• V zgodovino se je Siemens vpisal tudi kot nosilec imena za fizikalno eno-to. »siemens« je v mednarodni sistem enot vpisan kot enota za električno prevodnost.

• Werner von Siemens je postavil temelje vrednotam korporacije Siemens. Znan je predvsem po izjavi »Ne bom prodal prihodnosti za kratkoročni dobiček.« Korporacija je dočakala 165 let, prebrodila je globalne krize, dve svetovni vojni, tehnološke in družbene spremembe ter mnogo inter-nih reorganizacij. Danes je ena najstarejših globalnih korporacij (povpre-čna starost družb seznama Fortune 500 je 40 let, kar dve tretjini novous-tanovljenih družb ne dočaka desetega rojstnega dne).

Werner von Siemens



Telegraf s kazalcem – prva inovacija, korak k spremin-janju sveta v globalno vas

Telekomunikacijske tehnologije so bile jedrna dejavnost Siemensa kmalu po ustanovitvi.

• Leta 1847 je Siemens izboljšal delovanje telegrafa (izumili so ga v začet-ku 40-ih let 19. stoletja, odtlej je doživljal stalne izboljšave). Njegov tele-graf s kazalcem je bil izdelan iz preprostih elementov: pločevinaste škatli-ce za cigare, pločevinaste ploščice, koščkov železa in izolirane bakrene žice. Izboljšava je bila v razdalji, ki jo je lahko premagalo sporočilo. Prvi Siemensov telegraf je oddajal do razdalje 50 kilometrov.

• Družba je vzpostavila svoj ugled in prepoznavnost tudi s prevzemanjem izjemno kompleksnih, tveganih infrastrukturnih projektih, denimo pola-ganja podvodnih telegrafskih kablov čez Atlantik (1874), vzpostavitve telegrafske povezave med Moskvo in St. Peterburgom (1851) ter telegraf-skega omrežja od Finske do Krima, dolgo okoli 10.000 kilometrov.

• Siemens je sodeloval tudi pri razvoju klasične telefonije. Leta 1881 je v Berlinu vzpostavil telefonsko omrežje za 8 naročnikov, sodeloval je tudi pri telekomunikacijskih projektih na prelomu 19. in 20. stoletja na Slo-venskem.

• Pravo malo revolucijo na področju telefonije je prinesel digitalni elektron-ski stikalni sistem , ki pomeni eno najbolj razširjenih tehnologij telefon-skih central na svetu in prvo alternativo analognim telefonskim centra-lam. Siemens ga je začel izdelovati leta 1976, od leta 1991 naprej so Siemensove digitalne centrale EWSD izdelovali tudi v podjetju Iskratel, ki sta ga skupaj ustanovila Siemens in kranjska Iskra.

• Siemens se je podal tudi v svet mobilne telefonije in brezžičnih fiksnih telefonov – obe dejavnosti je pred nekaj leti opustil oziroma prenesel na povezane družbe.

Telegraf s kazalcem, 1847



Elektrodinamični princip – proizvodnja elektrike pos-tane cenejša in varnejša

Elektrika je danes nepogrešljiva spremljevalka naših življenj. Tehnologijo, ki je prispevala k njeni varnejši in cenejši proizvodnji (ter uporabi ne le v indu-striji, pač pa v gospodinjstvih za dnevno potrošnjo), je razvil Siemens leta 1866.

• Elektrodinamični princip je omogočil komercialno uporabo že znanega dinama (generatorja enosmerne napetosti). Siemens je dinamu dodal elektromagnet, ki pretvarja mehansko energijo v električno. Proizvodnja elektrike je postala hitrejša in varnejša, predvsem pa je bilo mogoče s tehnologijo, ki jo je izumil Siemens, proizvajati večje količine elektrike.

• Ta inovacija je odprla vrata vsesplošni elektrifikaciji, ki je v marsičem spremenila industrijsko podobo sveta. Siemensove tehnologije sodelujejo pri celotnem procesu pretvorbe energije: od proizvodnje iz fosilnih ali obnovljivih virov, preko prenosa pri visokih napetostih, do distribucije energije na odjemna mesta, torej v naša stanovanja, šole, pisarne.

• Uporabnost elektrike je postala najbolj vidna ob uvajanju električne raz-svetljave. Prvo javno električno razsvetljavo je podjetje Siemens & Halske postavilo na Leipziški ulici in Postdamskem trgu v Berlinu 20.9.1882.

• Siemens je v 30-letih 20. stoletja na podlagi patenta Bensonovega grelca razvil zanesljiv visokotlačni parni generator, s čimer je omogočil razmah proizvodnje elektrike iz fosilnih virov.

• Leta 1927 je Siemens pridobil naročilo za vzpostavitev infrastrukture za celovito elektrifikacijo Irske. Elektriko je proizvajala elektrarna s tremi 30-MVA generatorji. To je primerljivo z močjo treh elektrarn na spodnji Savi.

• Siemens ima danes svetovni rekord na področju električnega izkoristka. V elektrarni kombiniranega cikla (gre za kombinacijo plinskih in parnih tur-bin) v nemškem Irschingu namreč kar 60,75% plinskega goriva pretvori v elektriko, kar je trenutno najboljši rezultat na svetu. Z večanjem izkoristka se zmanjšujejo škodljive emisije toplogrednih plinov.

Dinamo, 1866.



Elektrika in transport – tramvaji, lokomotive in vlaki omogočajo mobilnost ljudi in blaga

Werner von Siemens je takoj po izumu elektrodinamičnega principa začel razmišljati tudi o tem, kako bi elektrika lahko olajšala transport.

• Na berlinskem sejmu leta 1879 je Werner von Siemens predstavil prvo električno železnico. Majhna električna lokomotiva je vlekla vagone, na katerih je bilo skupaj okoli 20 sedežev. Zanimanje na sejmu je bilo veliko, vendar je bila uporabnost te prve električne lokomotive omejena; loko-motiva se je namreč napajala iz tretjega tira, ki je bil neprestano pod napetostjo in je pomenil nevarnost za ljudi, ki so prečkali progo.

• Leta 1881 je prišla v uporabo prva električna cestna železnica (tramvaj). Siemens jo je v Berlinu zgradil na lastne stroške, kar je bila tudi sicer pogosta promocijska poteza podjetja, ki je preko delujočih prototipov dokazovalo njihovo konkretno uporabnost.

• Leta 1882 je Siemens predstavil cestno vozilo na električni pogon, ime-novano »Elektromote«. Manjši avtobus se je napajal s kablom nad cestiš-čem, za svoje delovanje ni potreboval tirov. V proizvodnjo je prišel šele leta 1901, saj so imel prej prednost projekti na klasičnih železniških vozil.

• Leta 1869 je v Budimpešti Siemens zgradil prvo podzemno železnico na evropskem kontinentu. Proga je bila dolga 3,75 kilometra in je povezova-la mestno središče na bregovih Donave z gozdom na podeželju, tedaj pril-jubljenim izletniškim ciljem.

• Leta 1899 so Siemens, AEG in nekaj drugih družb združili moči pri izbolj-šavi vlakov z napajanjem na trifazni tok. Leta 1903 je Siemensov ekspres-ni vlak dosegel za tiste čase senzacionalno hitrost 210 km/h.

• Siemensov hitri vlak Velaro danes doseže hitrost 330 kilometrov na uro, za pot med Barcelono in Madridom potrebuje le dve uri in pol. Je okolju prijazen: na razdalji 100 kilometrov porabi le 0,33 l goriva na potnika.

Siemensov električna železnica, predstavljena leta 1879.



Zdravstvo – naprave za natančne vpoglede v človeš-ko telo V začetku 20. stoletja se je elektrika začela prebijati tudi na področje medi-cine. Siemens je razmeroma zgodaj vstopil na področje slikovnih diagnosti-čnih naprav.

• Leta 1895 je nemški izumitelj Roentgen iznašel žarke X, nekaj mesecev zatem je že bila ustanovljena družba RGS, ki je izdelovala rentgenske nap-rave in cevi. Leta 1925 je Siemens pridobil večinski lastniški delež v pod-jetju in tako dopolnil svojo dejavnost.

• Leta 1933 je Siemens na tržišče poslal rentgenski aparat x-ray sphere. Takrat je bila ta »rentgenska krogla« najmanjši rentgen na svetu, njena prednost je bila tudi v tem, da je lahko zdržala bistveno višje obremenitve kot klasične naprave tistega časa. Uporabljali so jo po vsem svetu do 80-ih let 20. stoletja.

• Elektronski pospeševalnik je bil pionirski projekt, začet že v tridesetih letih 20. stoletja. Na trg je prišel leta 1944, namenjen je bil predvsem za slikovne preiskave materialov in za visokoenergijske radioterapije.

• Prvi ekokardiograf na svetu je Siemens izdelal 1953, metoda se je uvelja-vila predvsem v preiskavah srca in ožilja in je še danes sestavni del tovrs-tnih preiskav.

• Prvi srčni spodbujevalnik (razvil ga je Siemens) so namestili leta 1958 kritično bolnemu pacientu na Švedskem, ki je imel na dan tudi po 20 zas-tojev srčnega utripa.

• Leta 1965 je Siemens predstavil ultrazvočni aparat VIDOSON, prvo ultraz-vočno napravo, ki podatke daje v realnem času. Ultrazvok se je odtlej uspešno uveljavil kot neinvazivna in neškodljiva diagnostična tehnika v praktično vseh vejah medicine.

• Pozitronska emisijska tomografija (PET) je diagnostična tehnika, ki daje natančne vpoglede v telo tudi z zaznavanjem sprememb v presnovi mulekul. Molekule rakastih tvorb pri presnovi namreč porabijo več ener-gije kot zdrave celice.

Srčni spodbujevalnik, 1958



Siemens v Sloveniji

Siemens s slovenskim gospodarstvom sodeluje več kot 140 let.

Zgodnje sodelovanje – uporaba patenta • Prva dokumentirana oblika sodelovanja sega v leto 1869, ko je Werner

von Siemens podpisal sporazum s predstavniki Zoisovih fužin na Radovni o uporabi Siemensovega patenta (tehnologija Siemens Martinove peči) na področju proizvodnje železa. Lastnik železarne je bila takrat Kranjska industrijska družba, ki je lastnino prevzela od dedičev Žige Zoisa.

Fužine na Radovni, okoli 1910. Vir: Mestni muzej Ljubljana

Razsvetljava v Škofji Loki • Leta 1894 se je škofjeloški tovarnar Alois Krenner odločil zgraditi vodno

elektrarno, v kateri bi proizvajal energijo za razsvetljavo svoje tovarne. S Škofjo Loko se je dogovoril, da bo v mestu na lastne stroške postavil elek-trične luči, mesto pa se je obvezalo plačevati stroške žarnic in energije. Vse naprave je dobavila in namestila družba Siemens & Halske.

Prve telefonske povezave • 1886 je Siemens & Halske izdelal načrt vzpostavitve telefonskega omrežja

v Ljubljani, vendar ta ni bil izveden, ker je bilo za to novo storitev premalo zanimanja.

• 1890 je Siemens & Halske napeljal telefonsko povezavo med vodovodno postajo v Klečah in pisarno vodovodnega urada v Beethovnovi ulici.



Načrt za vodarno Kleče. Posnetek z razstave, vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Elektrarna v Ljubljani • Leta 1896 je družba Siemens & Halske na lastne stroške postavila majhno

parno elektrarno na današnji Prešernovi cesti. Energijo so uporabljali za zagotavljanje razsvetljave v Narodnem domu.

• Ljubljanska mestna oblast je leta 1889 začela razmišljati o postavitvi mes-tne elektrarne. Na razpis se je prijavilo več ponudnikov, ki so predlagali različne lokacije na Savi in Ljubljanici. Izbrana je bila ponudba družbe Siemens & Halske, ki predlagala postavitev parne elektrarne v mestu na Slomškovi ulici, ponudba je bila tudi najugodnejša in je najbolj natančno opredeljevala način izgradnje. Elektrarno so zaradi naraščanja potreb po energiji večkrat nadgradili. Danes je pomemben kulturni objekt. Nekaj zanimivosti iz njene zgodovine:

o V elektrarni se je od prvega dne govorilo slovensko.

o Upravitelj elektrarne Andrej Senekovič je imel drugi osebni avtomobil v Ljubljani (prvega je imel baron Codelli).

o Elektrarna je delovala tehnično brezhibno, delo v njej pa je bilo dobra zaposlitev – kurjači so imeli ta privilegij, da so se vsak dan lahko okopali v topli vodi.

o Tehnično napredna elektrarna je proizvajala enosmerni tok do leta 1947, kljub dejstvu, da je izmenični tok že ob njeni namestitvi začel postopoma izpodrivati enosmernega.



Mestna elektrarna, okoli 1900. Posnetek z razstave, vir: Zgodovinski arhiv Ljub-ljana

Tramvaj v Ljubljani in Piranu • Mestna elektrarna ljubljanska je zagotovila pogoje za izgradnjo tramvaj-

skega omrežja; dovoljenje za zgraditev cestne železnice pa je imela Ljub-ljana že od 1896. Poleti 1899 se je ljubljanski občinski svet odločil, da pogodbo za gradnjo cestne železnice sklene z družbo Siemens & Halske. Družba se je obvezala k odkupu vseh zemljišč, hiš in adaptaciji mostov, železnica pa je ostala njena last, pri čemer si je ustvarjeni dobiček delila z mestom. Podobni pogoji še danes veljajo za javno-zasebna partnerstva pri upravljanju javne infrastrukture.

o Tramvaj je bil predan v promet 6.9.1901.

o 5220 metrov proge je povezovalo glavno mestno železniško postajo in vojaško bolnico na Zaloški cesti ter Mestni trg in dolenjski kolodvor na Dolenjski cesti. Začetne zamisli so bile sicer bolj ambiciozne, vendar predrage in za majhno mesto, kakršno je bila Ljubljana, tudi ekonomsko nesmiselne.

o Leta 1930 so proge dogradili oziroma podaljšali v Šiško in na Vič.

o Siemens & Halske je omrežje upravljal do leta 1927, potem pa je mesto Ljubljana odkupilo večinski delež v družbi, za katero so sicer večino modernizacijskih del do začetka druge svetovne vojne izvajale Siemensove družbe.

o Po prvem navdušenju in prvih vožnjah so Ljubljančani ugoto-vili, da je vožnja s tramvajem, sploh glede na prevoženo raz-daljo, razmeroma draga.




Tramvaj v Ljubljani, 1901, vir: Mestni muzej Ljubljana

• Leta 1912 je tramvaj začel voziti tudi v Piranu, ki ga je sicer ozkotirna železnica med Trstom in Porečem povsem obšla. Tramvajsko omrežje in vozila je dobavil Siemens Schuckert, obratovalo je do leta 1953.

Avtomatska telefonska centrala • Naraščanje potreb po telefonskih priključkih in želja po avtomatizaciji

povezovanja telefonskih naročnikov (dotlej so povezave vzpostavljali roč-no) sta sprožila pobudo, s katero je leta 1927 Ljubljana dobila prvo avto-matsko telefonsko centralo družbe Siemens & Halske v tedanji Kraljevini Jugoslaviji. Centrala še danes deluje v Muzeju pošte in telekomunikacij.

Documents

Siemens – zgodba o prevodnosti gradivo... · Prvi ekokardiograf na svetu je Siemens izdelal 1953, metoda se je uvelja-vila predvsem v preiskavah srca in ožilja in je še danes