Skupni letni delovni načrt 2011 - 2012

SKUPNI LETNI DELOVNI NAČRT ŠC PET 2011 – 2012 pripravila: Ida Srebotnik, direktorica

1

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA

SKUPNI LETNI DELOVNI NAČRT

ZA ŠOLSKO LETO 2011 - 2012

Ljubljana, oktober 2011 Pripravila: Ida Srebotnik Direktorica ŠC PET


2

KAZALO Uvod ........................................................................................................................................................ 4 1 PREDSTAVITEV ŠC PET ..................................................................................................................... 5

1.1 Ustanovitelji ............................................................................................................................ 5 1.2 Poslanstvo, vizija, cilji .............................................................................................................. 5 1.3 Ciljne skupine .......................................................................................................................... 6 1.4 Dejavnosti za doseganje naših ciljev ....................................................................................... 6

2 ORGANIZIRANOST ŠC PET ................................................................................................................ 6 2.1 Organizirani smo v tri organizacijske enote ............................................................................ 6

2.1.1 Srednja tehniška in strokovna šola ( STSŠ ) ..................................................................... 6 2.1.2 Višja strokovna šola ( VSŠ ) .............................................................................................. 7 2.1.3 Izobraževanje odraslih ( EIO ) .......................................................................................... 7

2.2 SKUPNE SLUŽBE ŠC PET ........................................................................................................... 8 2.2.1 Vodstvo ŠC PET in tajništvo ............................................................................................. 8 2.2.2 Računovodstvo ................................................................................................................ 8 2.2.3 Tehnično – vzdrževalne službe ........................................................................................ 8 2.2.4 Knjižnica ........................................................................................................................... 8 2.2.5 Šolska svetovalna služba ................................................................................................. 8 2.2.6 Informacijsko- svetovalne službe v VSŠ in EIO ................................................................ 8

2.3 ORGANI ZAVODA ..................................................................................................................... 9 2.3.1 Svet ŠC PET ...................................................................................................................... 9 2.3.2 Direktorica ŠC PET ......................................................................................................... 10 2.3.3 Zbor ŠC PET .................................................................................................................... 11 2.3.4 Komisija za kakovost ...................................................................................................... 11

2.4 FINANCIRANJE ŠC PET ........................................................................................................... 12 3 DELAVCI ŠC PET ............................................................................................................................. 13

3.1 Kadri ...................................................................................................................................... 13 3.2 IZOBRAŽEVANJE ..................................................................................................................... 13

4 PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI ZA DELO ............................................................................. 14 4.1 Preglednica uporabnih šolskih prostorov .............................................................................. 14 4.2 Načrti za posodobitev šolskih prostorov in investicije .......................................................... 15

5 KOLEDAR ŠOLSKIH AKTIVNOSTI ..................................................................................................... 16 6 PROJEKTI IN RAZVOJ ...................................................................................................................... 17

6.1 E- izobraževanje..................................................................................................................... 17 6.2 Projekt UNIP-ESS ................................................................................................................... 17 6.3 ŠRT- Šolski razvojni tim .......................................................................................................... 18 6.4 Vključevanje elementov trajnostnega razvoja v ŠC PET ........................................................ 18 6.5 Šport in šola z roko v roki ...................................................................................................... 19

7 SODELOVANJE IN POVEZOVANJE S POMEMBNIMI DRUGIMI ....................................................... 20 8 INFORMATIVNA IN PROMOCIJSKA DEJAVNOST ............................................................................ 21 9 SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE LDN ......................................................................................... 22 10 OKVIRNI FINANČNI PLAN ZA LETO 2012 ........................................................................................ 23


3

Sedem skrivnosti uspešne šole:

Priznavanje in sprejemanje učiteljevega in učenčevega človeškega dostojanstva in

celovitosti

Ljubezen

Celostno uporabljanje možganov

Uspešna motiviranost učitelja in učenca

Demokratično vzdušje

Resnično timsko sodelovanje

Kakovostna medsebojna komunikacija

Dr. Pavao Brajša


4

UVOD

Šola je zasnovana na štirih temeljih. Ti so: ekonomski ( poslopje, oprema, financiranje ), učni

programi, šolsko okolje ( država in starši ) ter učitelji in učenci.

Vsebina letnega delovnega načrta je pametno prepletanje in načrtovanje vseh naštetih temeljev, dejavnosti, pogojev za delo in življenje v šoli, ustvarjalnost in razvoj. Šola je danes bolj, kot sodi k njeni osnovni dejavnosti, to je vzgoji in izobraževanju, vpeta v birokracijo, tržno ekonomijo in boj za lastno preživetje. V to nas vedno bolj sili zbirokratiziran sistem, ki nemalokrat pozablja, da so najbolj pomembni v šoli predvsem učitelji in učenci, vse ostalo pa manj pomembno kot spremljajoči dejavnik. Tako kot šola brez učiteljev in učencev ne more obstajati, tako se brez njih ne more razvijati. Šola so prav učitelji in učenci v njej. Ni dovolj, da zagotovimo denar, da vzdržujemo šolsko poslopje, priskrbimo opremo in skrbimo, da dosledno realiziramo šolski program… Prav v ljudi je potrebno največ vlagati v kriznih časih. Učitelji so »sofware«, »mehka« in še kako pomembna resničnost vsake šole. V kriznih časih lahko prav učitelji s svojim vzgojno izobraževalnim delovanjem omogočajo razvoj tistim, ki naj bi družbo znali potegniti iz vsake krize v prihodnosti. Drugi najpomembnejši temelj šole pa so naši dijaki, študenti, udeleženci izobraževanja odraslih in naša osnovna naloga je, da temu človeškemu potencialu omogočamo, da se uči in razvija v celovito osebnost. Če hoče šola razvijati in vzdrževati Človeka, potrebuje motivirane učitelje in učence, demokratično vodenje ter sodoben, za spremembe odprt šolski prostor. V sodobni šoli, kot ŠC PET vsekakor je najbolj pomembno,da se med seboj poslušamo, individualno razmišljamo, timsko delu jemo in se pogovarjamo. Pomembno je okolje, pogoji dela, vzdušje v šoli. Na učence najbolj vpliva prav tisto, kar vidijo in doživijo, veliko manj pa tisto, kar slišijo in dojamejo. Pri pisanju skupnega LDN sem želela poudariti prav »mehko resničnost »našega življenja in dela v ŠC PET: to so ljudje, ki so zaposleni v ŠC PET, ljubezen do dela, motiviranost, ustvarjalnost, vodenje, sodelovanje, komunikacija, medsebojno zaupanje, vizija in naši skupni cilji, domišljija, lojalnost in naša prepričanja, smisel… Prav tako potreben »trdi del šolske resničnosti »: zbir statistik, podatkov, programov, učnih načrtov je dovolj podrobno predstavljen v posameznih LDN, ki so jih pripravili vodje SŠ, VSŠ in IO. V ŠC PET bomo tudi v tem šolskem letu sledili osnovnemu cilju sodobne in uspešne šole, k humanizaciji šolskega prostora in šolskega programa in k zmanjšanju birokratizacije in robotizacije. Naša šola naj bo šola za življenje in prihodnost, ne pa dolgočasna in nezanimiva muzejska ustanova. Kljub LDN, ki določa, planira, pogojuje, si v ŠC PET puščamo odprta vrata za nepredvideno, nenačrtovano, drugačno in novo, za vse kar zagotavlja ustvarjalnost in razvoj. Direktorica ŠC PET: Ida Srebotnik, prof. ped.


5

1 PREDSTAVITEV ŠC PET

1.1 Ustanovitelji Ustanovitelj ŠC PET je od leta 2010 Ministrstvo za šolstvo in šport. Z nekdanjimi soustanovitelji Telekomom Slovenije in Pošto Slovenije sicer na ŠC PET še vedno sodelujemo in smo v ta namen z obema podjetjema podpisali medsebojne sporazume. Sodelovanje s podjetji je za ŠC PET zelo pomembno, še posebej zaradi strokovnega sodelovanja pri pripravi novih vsebin in programov, izvedbi praktičnega izobraževanja in izvedbi predavanj na Višji strokovni šoli. ŠC PET ima tudi nov ustanovitveni akt, ki so ga na MŠŠ pripravljali več kot tri leta. Ustanovitelj MŠŠ zagotavlja šoli osnovne finančne pogoje za delo. Nadstandardne pogoje pa, kot že leta doslej, zagotavljamo iz nejavnih sredstev.

1.2 Poslanstvo, vizija, cilji

Kratko geslo vizije:« Mi se ne prilagajamo spremembam, ustvarjamo jih…« Mi gremo naprej in vedno drugače! To ostaja še naprej naše osrednje vodilo, še posebej v času, ko se tudi šole soočamo s posledicami gospodarske krize in je vpis v naše programe, bolj kot kdajkoli, odvisen od kakovosti učenja in poučevanja. Zavedamo se, da je model uspešne šole najbolj odvisen od:

Motiviranega , kakovostnega in proaktivnega učitelja Uporabe sodobnih metod in oblik dela Demokratičnega in naprednega vodenja Spodbudnega in ustvarjalnega okolja Upoštevanja vsakega posameznega učenca, njegovih zmožnosti, posebnosti, drugačnosti Skupnih ciljev in timskega dela Medosebnih odnosov in komunikacije

CILJI

Kakovost programov in izvedbe

Medpredmetno povezovanje in timsko delo

Razvoj novih metod in oblik dela

Možnosti alternativnega izobraževanja ( e- izobraževanje )

Sodelovanje z vsemi ciljnimi skupinami: dijaki, študenti, udeleženci IO, starši, trenerji,

delodajalci, institucijami in strokovnimi podporniki

Projektno delo in uvajanje novih programov ter aktualnih vsebin

Razvoj športnih oddelkov in nadaljevanje »boja« za sistemsko ureditev dijakov – športnikov

Spodbujanje dobre klime, medosebnih odnosov, sodelovanja in informiranja

Skrb za optimalno opremljenost in urejenost učnega ter delovnega okolja


6

1.3 Ciljne skupine Učenci z uspešno končano OŠ

Dijaki s statusom športnika A,B,C

Dijaki z uspešno končano srednješolsko izobrazbo, ki jih zanima nadaljevanje študija na VSŠ

Nezaposleni in brezposelni

Ljudje s formalno nepriznanimi poklicnimi izkušnjami ( NPK )

Dijaki, študenti, odrasli s posebnimi potrebami

Udeleženci izobraževanja odraslih- druga priložnost

1.4 Dejavnosti za doseganje naših ciljev Realno kratkoročno in dolgoročno načrtovanje ter dobra organizacija

Odgovornost za uresničevanje dogovorjenih ciljev

Spremljanje in ugotavljanje kakovosti

Komunikacija in informiranje ter sodelovanje na vseh ravneh, še posebej s ciljnimi skupinami

Izobraževanje učiteljev, dijakov, staršev, trenerjev

Razvojno in timsko delo

Antropocentričnost- usmerjenost na učitelja in učence

2 ORGANIZIRANOST ŠC PET

2.1 Organizirani smo v tri organizacijske enote Srednjo tehniško in strokovno šolo( STSŠ), Višjo strokovno šolo ( VSŠ )in Enoto za izobraževanje

odraslih( EIO). Organizacija je podrobno opredeljena v Ustanovitvenem aktu ŠC PET( iz leta 2010 ) in

internim aktom o organiziranosti in sistemizaciji ŠC PET ( iz leta 2008 )

2.1.1 Srednja tehniška in strokovna šola ( STSŠ ) Dela in naloge v STSŠ so podrobneje opredeljene v posebnem LDN, ki ga je pripravil ravnatelj STSŠ

SREČKO LANJŠČEK. Pomočnik ravnatelja je, v odsotnosti Elizabete Hernaus Berlec, RAJKO BOŠNJAK.

Tudi v letu 2011 / 2012 je bil vpis dijakov podoben kot prejšnja leta, neznatno povečanje je le pri vpisu v program tehnik telekomunikacij. Vsi programi se bodo izvajali prenovljeni v dveh smereh: ekonomiji in telekomunikacijah ( ekonomski tehnik, tehnik elektronskih komunikacij ). 20 % predmetnika je t.i. odprti kurikul, ki je v avtonomiji šole. Izbiramo aktualne vsebine, ki so zanimive za dijake in jih predpisani predmetniki ne vsebujejo. Vsebine programov in odprtih kurikulov so predstavljene v LDN STSŠ. Zelo pestra je tudi izbira interesnih dejavnosti in izbirnih vsebin. Organizirani bodo športni in kulturni dnevi ter strokovne ekskurzije. Tudi v letu 2011 – 2012 načrtujemo na STSŠ projektni teden, z aktualnimi vsebinami in interdisciplinarnim, medpredmetnim povezovanjem in sodelovanjem.

V šolskem letu 2011 – 2012 je vpisanih v STSŠ skupaj 563 dijakov, od tega 67 v

program tehnik elektronskih komunikacij in 183 v program ekonomija.


7

2.1.2 Višja strokovna šola ( VSŠ ) Življenje in delo VSŠ se razlikuje od življenja in dela na srednji šoli. Status VSŠ je še vedno dokaj ohlapno opredeljen, čeprav so bile sprejete tudi zakonske podlage VSŠ. Organizacijsko so vpete v šolske centre, čeprav sodijo v terciarno in ne v sekundarno izobraževanje. Problem je tudi prehodnost na univerzitetni študij, ki je v večini primerov odvisen od dogovorov šole s posameznimi študijskimi smermi na fakultetah podobne smeri. Programi na VSŠ so prenovljeni, študenti pa lahko izbirajo med dvema programoma : ekonomijo in telekomunikacijami ter posameznimi študijskimi smermi v obeh programih. Smeri in programi so natančno opredeljeni v LDN Višje strokovne šole, ki ga je pripravil ravnatelj VSŠ DRAGO ZUPANČIČ. Vpis v redni študij je bolj ali manj pričakovan in v načrtovanem številu, za izredni študij pa se odloča vedno manjše število udeležencev, kar je posledica krize, tudi zaposlovanja in nestimulacije v podjetjih za izobraževanje zaposlenih. Še vedno je tudi veliko fiktivnega vpisa študentov zaradi statusa, kar onemogoča realno oceno števila resnih študentov. Kratkoročno in dolgoročno bo potrebno na VSŠ razviti sistem alternativne poti študija kot je npr. izobraževanje na daljavo in ponuditi nove vsebine in programe, nadgraditi dosedanje programe z novimi aktualnimi vsebinami ( trajnostni razvoj..) ki bodo stimulativne tudi za delodajalce in zagotovile nove zaposlitvene možnosti.

V študijskem letu 2011-2012 študira na VSŠ v obeh študijskih programih skupno

666 študentov, od tega je 180 izrednih. V programih telekomunikacije študira 196

rednih in 68 izrednih študentov, v programih ekonomija pa 290 rednih in 112

izrednih študentov. Predvideno skupno število diplomantov, ki bodo končali študij v

tem študijskem letu je 125.

2.1.3 Izobraževanje odraslih ( EIO ) V kriznih časih se varčevanje v podjetjih, pri zaposlenih in nezaposlenih prične s črtanjem izobraževanja kot prioritete. Zato je vpis v izobraževanje odraslih v Sloveniji zelo upadel, saj je več samoplačnikov, Zavod za zaposlovanje in delodajalci pa so povsem prenehali sofinancirati izobraževanje, še posebej za pridobitev formalne srednješolske izobrazbe ali prekvalifikacij. Kljub temu je vpis v IO večji kot smo pričakovali glede na omenjene razmere in v primerjavi s preteklim letom. V EIO smo se osredotočili za pripravo in promocijo NPK. Poleg dosedanjih ( teletržnik, oblikovalec osvetljave) pripravljamo nov program NPK s področja športnega menedžmenta kot logičnega nadaljevanja usmeritve ŠC PET v šolanje vrhunskih športnikov. V EIO bomo zato še naprej razvijali e- izobraževanje, s pripravo novih spletnih učilnic, saj omogoča

šolanje zlasti tistim, ki se ne morejo udeleževati organiziranih oblik izobraževanja.

Pripravili pa smo tudi katalog neformalnega izobraževanja, usposabljanja za različne ciljne skupine, z aktualnimi vsebinami s področja organizacije, vzgojno izobraževalnega dela, komunikacije, trajnostnega razvoja, vodenja in osebnostnega razvoja. Načrtujemo organizacijo več kot 12 različnih seminarjev in tečajev letno za cca 250 udeležencev in organizacijo usposabljanja za pridobitev NPK ter TVU ( Teden vseživljenjskega učenja z organizacijo 15-20 različnih izobraževalnih delavnic in dogodkov v enem tednu ). EIO vodi direktorica ŠC PET IDA SREBOTNIK, organizatorici sta VANJA ZORIČ IN KARMEN STELE.


8

V letu 2011 – 2012 se bo v EIO izobraževalo, kljub krizi, več udeležencev kot

preteklo leto. V 5 različnih programih formalnega izobraževanja skupaj 375

udeležencev, največ mlajših odraslih. Od tega v programu ekonomski tehnik 147

udeležencev, programu elektrotehnik TK 108 udeležencev, prenovljenem programu

tehnik elektronskih komunikacij 29 udeležencev, elektrikar 43 udeležencev in v

programu administrator 8 udeležencev.

Skupaj se šola, izobražuje in študira na ŠC PET cca 1600 dijakov, študentov

in udeležencev izobraževanja odraslih

2.2 SKUPNE SLUŽBE ŠC PET

2.2.1 Vodstvo ŠC PET in tajništvo Direktorica ŠC PET IDA SREBOTNIK

Poslovna sekretarka ANDREJA ŠKOF

2.2.2 Računovodstvo Računovodkinja MARINKA VIRANT

Knjigovodkinja JANJA DOLINAR

2.2.3 Tehnično – vzdrževalne službe Tehnično vzdrževanje TOMAŽ VIDIC

Sistemski operater JANEZ AVSEC

Sistemski administrator JAN ZAVRŠAN

Hišniška dela ŽELJKO VASILIĆ

Čistilka ALISA ŠKOPIĆ in nov pogodbeni servis »ISS-facility services«, izbran z javnim

naročilom junija 2011

Šolska prehrana- najemnik SLOREST

Fotokopirnica- najemnik UP-ING

Varovanje- pogodbeno FIT VAROVANJE ( nov pogodbenik ), ker je šel G7 v stečaj

2.2.4 Knjižnica POLONA LAH – SKERGET

MAJA BOLFEK

2.2.5 Šolska svetovalna služba SIMONA GERENČER PEGAN

2.2.6 Informacijsko- svetovalne službe v VSŠ in EIO Organizatorki v EIO:VANJA ZORIČ, KARMEN STELE

Organizator praktičnega izobraževanja v VSŠ SIMON ČEBELA

Referenti na VSŠ: LILI BOGUNOVIČ, ALKSANDRA SLAPAR, ALEŠ BAKIČ

Organizatorka na VSŠ MELITA MUČIĆ


9

Vse te skupne službe in strokovni delavci, tehniško in administrativno osebje, so pomemben del

organizacije in podpore pedagoškemu delu na ŠC PET.

V tajništvu ŠC PET skrbi poslovna sekretarka za vse pogodbene in kadrovske zadeve, veliko dela je

tudi z organizacijo šolske prehrane in drugimi administrativnimi zadevami. Delavci v računovodstvu

skrbijo za vse naše finančne transakcije, izplačila in porabo sredstev ter pametno načrtovanje, še

posebej investicij in vzdrževanja, še posebej ob vedno bolj prazni in skopi ministrski blagajni .

Pomemben dodaten vir prihodkov so zato nejavna sredstva, ki jih ustvarimo z izobraževanjem

odraslih in izrednim študijem na VSŠ.

Vedno bolj pomembno je svetovalno- informativno delo ter usmerjanje v izobraževanje, ki ga

opravljajo naše delavke v referatih VSŠ in EIO.

Šolska svetovalna služba je največji podpornik pedagoško vzgojnemu delu, posebej delu z

nadarjenimi dijaki, dijaki s posebnimi potrebami, pri delu s starši in dijaki – športniki. Dragocena je

tudi pomoč in sodelovanje šolske svetovalne službe z vodstvom ŠC PET, ravnateljem SŠ in z učitelji.

Delo obeh knjižničark je po krivici včasih prezrto, čeprav skrbita za več kot 12.000 enot knjižničnega

gradiva, bibliografske vpise in posebne knjižnične pedagoške dogodke, ki obogatijo pouk. Ogromno

dela je tudi z novimi učbeniki ( učbeniški sklad ), svetovanjem in naročanjem strokovne literature in

urejanjem diplomskih del. MAJA BOLFEK skrbi tudi za ažuriranje spletnih strani SŠ in centra v celoti.

2.3 ORGANI ZAVODA V skupnem LDN omenjam samo organe, ki so pomembni za delovanje ŠC PET kot celote in ki so

deloma tudi v pristojnosti direktorice zavoda. Posamezne organizacijske enote imajo svoje organe,

njihova dejavnost je zato predstavljena v LDN enot.

Sveti in zbori so pomembni pri načrtovanju in sprejemanju odločitev, sprejemanju internih pravil in

pri uvajanju novosti v življenje in poslovanje zavoda.

2.3.1 Svet ŠC PET Lani je bil potrjen na MŠŠ nov ustanovitveni akt našega zavoda, potekel je mandat starega Sveta ŠC PET in letos spomladi smo izvolili nov Svet. Svet zavoda sestavlja 17 članov in sicer predstavniki ustanoviteljice, predstavniki delavcev, predstavniki staršev in dijakov, predstavniki študentov VSŠ in predsednik Strateškega sveta VSŠ. Delovanje Sveta je urejeno s Poslovnikom o delu Sveta zavoda ŠC PET Člani Sveta ŠC PET so: ALENKA ŽIBERT – predstavnica MOL-a Ljubljana MARJAN FRANC KOLENC- predstavnik ustanovitelja MŠŠ ANITA HRASTELJ – predstavnica ustanovitelja MŠŠ BARBARA KOKALJ, ERIKA SMREKAR, EDINA AGIČIĆ – predstavniki sveta staršev STIPAN ČIČAK , JANEZ AVSEC, ANA BLATNIK, MATJAŽ TERNOVEC, MARINKA VIRANT - ŠC PET PRIMOŽ PANGOS, ŽIGA ŽLEBNIK, MIHA HABE- študenti VSŠ HAJDINA IBRAKOVIĆ, ROBERT GLAVIČ – dijaka STS Predsednik Sveta ŠC PET je STIPAN ČIČAK, profesor na STSŠ


10

Pristojnosti Sveta ŠC PET ( določa 48 člen ZOFVI): Svet imenuje in razrešuje direktorja zavoda in ravnatelje organizacijskih enot zavoda, sprejema

program dela šole, LDN in poročilo o njegovi uresničitvi, letno poročilo o samoevalvaciji - kakovosti,

odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programih, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka,

študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače, o

pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,

obravnava zadeve, ki mu jih predložijo razni zbori, šolska inšpekcija, sindikat zaposlenih, svet staršev,

skupnost učencev in študentov, Strateški svet VSŠ itd… Opravlja druge naloge, ki so določene z zakoni

in aktom o ustanovitvi ŠC PET.

Načrtovane seje Sveta ŠC PET v letu 2011 – 2012 Junij 2011- konstitutivna seja Oktober 2011 – LDN za leto 2011- 2012 Januar 2012 – poročila: poslovno, finančno, kakovost, finančni plan, razpis za direktorja ŠC PETApril 2012 – aktualne teme, ocenjevanje vodstvaJunij 2012 – zaključek šolskega dela in ocena dela Po potrebi bomo organizirali dodatne seje Sveta ŠC PET

2.3.2 Direktorica ŠC PET Poslovodni organ zavoda je direktorica. Direktorica ŠC PET je Ida Srebotnik, imenovana za dobo pet

let, mandat poteče 30. aprila 2012.

Pristojnosti in naloge direktorja- ice zavoda ( določa 31. Člen ZOFVI in

Ustanovitveni akt ŠC PET) Direktorica vodi in organizira delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovorna za zakonitost dela zavoda. Vodi strokovno delo zavoda in je za strokovno opravljeno delo tudi odgovorna. Zagotavlja in ugotavlja kakovost s samoevalvacijo zavoda, pripravlja predlog letnega delovnega načrta za zavod, finančnega načrta, razvojnega programa dela zavoda in letnih poročil . Razporeja sredstva za plače, materialne stroške, investicije in investicijsko vzdrževanje in

posodabljanje izobraževalnega procesa znotraj zavoda, pripravi predlog nadstandardnih storitev

izobraževalnih oz. študijskih programov organizacijskih enot, zagotavlja varnost in zdravje pri delu,

določa ukrepe za varovanje osebnih podatkov, pripravlja odločbe in interne akte, vodi kolegij in delo

skupnih služb, koordinira delo organizacijskih enot, določa sistemizacijo delovnih mest v zavodu,

plače delavcev, sklepa pogodbe, skrbi za dopolnjevanje delovnih obveznosti strokovnih delavcev v

šoli in zavodu, skrbi za strokovno izobraževanje zaposlenih, zagotavlja uresničevanje pravic dijakov,

študentov ter drugih udeležencev izobraževanja v zavodu, skrbi za sodelovanje zavoda z delodajalci,

socialnimi in drugimi poslovnimi partnerji, predlaga in odloča o napredovanju delavcev v plačilne

razrede, imenuje delavce s posebnimi pooblastili, odloča o kršitvah delavcev zavoda in o njihovi

odškodninski odgovornosti in opravlja druge naloge v skladu s sklepi Ustanovitvenega akta in predpisi

ter zakoni. Pri določanju sistemizacije delovnih mest in sklepanjem pogodb o zaposlitvi sodeluje z

vodji organizacijskih enot oz. ravnatelji.


11

2.3.3 Zbor ŠC PET Zbor je namenjen informiranju in izobraževanju vseh delavcev, ki so zaposleni v ŠC PET, izjemoma

samo pedagoškim delavcem. Zbor sklicuje in vodi direktorica Ida Srebotnik, v sodelovanju z ravnatelji

in strokovnimi delavci ŠC PET. Na zborih se delavci seznanijo s skupnimi načrti in nalogami, uvajanjem

novosti in sprememb ter novimi pravili ali organiziranostjo dela v zavodu.

Načrtovani zbori v letu 2011 – 2012 Oktober 2011, predstavitev LDN zavoda za leto 2011 – 2012 in LDN STSŠ in VSŠ ter IO Januar 2012 , poslovno in finančno poročilo za leto 2011 Avgust 2012, pogled v novo šolsko leto, predstavitev sprememb in novosti Oktober 2012, LDN za leto 2012 – 2013

Po potrebi lahko direktorica skliče zbor izven načrtovanih terminov ali določi novo, aktualno vsebino.

Direktorica ŠC PET sklicuje tudi kolegije na katerih se usklajuje, načrtuje in koordinira delo vseh

organizacijskih enot v ŠC PET. Kolegiji potekajo po potrebi, vsaj enkrat mesečno.

V vodstvu ŠC PET si bomo tudi v letu 2011 – 2012 prizadevali, za dobro informiranost in obveščenost

vseh zaposlenih, na konferencah, zborih, delovnih srečanjih in izobraževanjih, obveščamo preko

interneta ( intranet je v pripravi ) in na naših spletnih straneh, obveščamo preko elektronske pošte in

na oglasnih deskah. Direktorica in ravnatelja so dnevno na voljo za komunikacijo z vsemi, ki delajo v

ŠC PET ali se šolajo, študirajo in izobražujejo. Sprejemljivi smo za vse konstruktivne predloge, ki nam

jih argumentirano posredujejo sodelavci. Če je le mogoče jih tudi upoštevamo in uresničujemo, saj se

zavedamo, da so dobri delovni in materialni pogoji ter sproščeno, pozitivno vzdušje, predpogoj za

zadovoljstvo zaposlenih in kakovostno delo.

2.3.4 Komisija za kakovost VŠC PET se že od leta 2000, ko smo se vključili v program presojanja kakovosti POKI, ki ga je začel

razvijati Andragoški center Slovenije, ukvarjamo s spremljanjem in ugotavljanjem kakovosti vzgojno

izobraževalnega dela. Pripravili smo tudi posebno IZJAVO O KAKOVOSTI, ki je obešena na vidnem

mestu v ŠC PET, uresničevanje kazalcev kakovosti, ki so zapisani v izjavi, pa skrbno preverjamo vsako

leto znova.

Skupno komisijo za kakovost vodi direktorica Ida Srebotnik, ki ima certifikat svetovalke za kakovost

ACS. Naloga komisije je, da določi kazalnike kakovosti, ki jih ugotavljamo letno v vsaki organizacijski

enoti posebej. Višja strokovna šola ima posebno komisijo za kakovost, v izobraževanju odraslih pa

ugotavljajo kakovost po programu, ki ga sprejme skupna komisija ŠC PET za kakovost.

Komisija pripravi letni plan spremljanja in ugotavljanja kazalcev kakovosti, sestaja se vsaj trikrat letno

in po potrebi, pripravi pa letna poročila in analize kakovosti, ki so objavljena na spletni strani ŠC PET

in poslana na Center za poklicno in strokovno izobraževanje RS. S poročilom seznanimo tudi Svet

zavoda ob začetku leta. Pridobili smo tudi znak kakovosti, ki ga za kakovost v izobraževanju odraslih

podeljuje ACS.

Za šolsko leto 2011 – 2012 komisija še ni obravnavala kazalnikov kakovosti za STSŠ in IO, predvidoma

bomo v izobraževanju odraslih spremljali zadovoljstvo udeležencev, ki se izobražujejo v EIO z

informiranjem in informiranostjo, na STSŠ pa preverjali kakovost prenovljenih programov oz. njihovo

povezanost s praktičnim delom in življenjem. VSŠ ima posebno komisijo za kakovost.


12

Zakaj vodstvo ŠC PET posveča tolikšno skrb ugotavljanju in spremljanju kakovosti ?

Ne samo zato, ker nas k temu zavezujejo predpisi. Skrb za kakovost nam nastavlja ogledalo in

primerjavo naših dosežkov z drugimi, kaže na naše prednosti in na naše slabosti, preprečuje, da ne

postanemo preveč zaverovani vase, samozadostni in prepričani, kako smo dobri, če smo pa lahko še

boljši. Ali kot je nekdo zapisal: » Kvalitetni premiki niso od danes do jutri, so dolgoročen proces…«

Zato ostaja kakovost med pomembnejšimi nalogami v ŠC PET tudi v letu 2011 – 2012.

2.4 FINANCIRANJE ŠC PET Priloga temu LDN je tudi napoved finančnega plana za leto 2012. Finančno poslovanje se zaključi ob

koncu leta, zato bomo podroben finančni plan predstavili ob zaključnem poslovnem in finančnem

poročilu za leto 2011.

Izvajanje javno veljavnih programov formalnega izobraževanja na srednji , višji strokovni šoli in v

izobraževanju odraslih, je osnovna dejavnost v ŠC PET in podlaga za financiranje iz državnega

proračuna po projektu MoFAS ( normativi, standardi, sistemizacija, ki jo potrdi MŠŠ, osnova je število

vpisanih dijakov in študentov), izobraževanje odraslih ni financirano iz državnega proračuna.

Financira se iz šolnin udeležencev in delno iz prijav na javne razpise, plačil Zavoda za zaposlovanje,

delno pa se sofinancira poplačilo plač za organizatorja izobraževanja odraslih.

Namenskih sredstev za več kot 300 dijakov s statusom športnika na STSŠ še vedno nimamo iz

proračuna, ker dodatna sredstva za to določajo standardi in normativi samo za gimnazije, ne pa za

srednje tehniške in strokovne šole. Vsako leto dobimo ob prijavi na razpis, ki je namenjen razvoju

športa, dodatna sredstva za nadstandardno delo z dijaki športniki ( kot so ure pedagoških

koordinatorjev in športnega koordinatorja, izobraževanje, nabava nadstandardne opreme itd…

Vključeni smo tudi v projekt Zavoda za šolstvo in MŠŠ: izobraževanje športnikov na daljavo, kjer

pripravljamo posebne programe za spletne učilnice, vendar je financiranje učiteljev skoraj

simbolično.

Vsa ostala dejavnost ŠC PET, še posebej razvojna ( e- izobraževanje, projektni tedni, izobraževanje,

nadstandardna oprema, investicije v prostore, učna sredstva, vzdrževanje…) se financira iz nejavnih

sredstev, pridobljenih z izrednim študijem na VSŠ in izobraževanjem odraslih in dejavnostjo v EIO.

V letu 2010 – 2011 smo sicer načrtovali, da bomo nadaljevali z adaptacijo podstrešja, vendar smo zaradi varčevalnih ukrepov vlade, ki je ustavila vse investicije in vzdrževalna dela, razen najnujnejših, opravili le letna vzdrževalna dela, uredili še zadnje zastarele sanitarije za zaposlene in kupili nekaj dodatne nadstandardne opreme. Ob koncu letošnjega leta bomo morebitni letni presežek prihodkov nad odhodki namenili nadaljevanju adaptacije podstrešnih prostorov, del sredstev pa pustili v rezervi za plače, ker ne vemo kakšni ukrepi nas še čakajo zaradi kriznih razmer v katerih je država.


13

3 DELAVCI ŠC PET

3.1 Kadri Na ŠC PET je zaposlenih 52 učiteljev, 4 učitelji dopolnjujejo delovno obveznost iz drugih srednjih šol, 9 strokovnih delavcev in 11 tehniško – administrativnega osebja. V izobraževanju odraslih in na VSŠ sodeluje pogodbeno skoraj 50 predavateljev in strokovnjakov . Za nekatere dejavnosti in področja dela, kot so čiščenje, varovanje fotokopiranje, šolska

prehrana..imamo pogodbe na osnovi javnih naročil in razpisov, z zunanjimi sodelavci.

Obseg dela in zaposlitve določajo vsakoletni vpisi v naše programe in šole, normativi in standardi ter

sistemizacija, zato je zelo težko vnaprej načrtovati zaposlitve in kadre za nedoločen čas. Večina

delavcev je sicer zaposlenih za nedoločen čas, za določen čas zaposlujemo le v primeru

nadomeščanja odstotnih delavcev ( bolniške ali porodniške ) ali povečane potrebe po določenem

kadru. Mnogi zaposleni zato zapolnjujejo svoje delovne obveznosti z obveznostmi na VSŠ in v IO ali pa

vodenjem e- izobraževanja in določenih projektov. Dodatna delovna obveznost in povečan obseg

dela je tudi zelo zahtevna pedagoška in športna koordinacija v športnih oddelkih in individualno delo,

ki ga zahteva delo z nadarjenimi dijaki in športniki ter z dijaki z učnimi in drugimi težavami.

Nekateri učitelji in predavatelji pa tudi strokovni delavci so zaradi določenih izkazanih sposobnosti in

dodatne motiviranosti, preobremenjeni z delom, kar je včasih nepravično do tistih, ki le redno in

povprečno opravljajo svojo službo, saj sposobnih kadrov ni mogoče dodatno nagraditi in motivirati

zaradi sprejetih ukrepov vlade.

Res je, da smo na ta način, z dodanimi in prerazporejenimi delovnimi obveznostmi, reševali

tehnološke viške na ŠC PET. Nove težave se bodo predvidoma pojavile že v prihodnjih letih, ker se bo

upokojilo večje število delavcev v ŠC PET in bo kar naenkrat primanjkovalo strokovnega kadra in

učiteljev.

V letu 2012 se bodo predvidoma upokojili 3 delavci, na porodniškem dopustu bodo 3 delavke,

mandat poteče tudi direktorici ŠC PET.

V ŠC PET bi, če želimo sodobno šolo, ki je razvojno naravnana, potrebovali strokovnjake za

informatiko, za vodenje projektov, še posebej ESS in mednarodnih, organizatorje in koordinatorje,

ljudi z vizijo in pogumom ter svežimi idejami in znanjem.

3.2 IZOBRAŽEVANJE

IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV

Pri izobraževanju ne bomo varčevali. Ostaja še naprej naša prioriteta pri vlaganju v razvoj in človeške vire. Vsi zaposleni, razen dveh , imajo zahtevano formalno izobrazbo. Nadaljnji študij za pridobitev ustrezne formalne izobrazbe bomo v študijskem letu 2011 – 2012 omogočili Kseniji Sever in Janezu Avscu. Ksenija nadaljuje študij ekonomije na Primorski fakulteti, Janez Avsec pa se je vpisal na multimedijski študijski program višje strokovne šole za multimedije v Ljubljani. Profesorji in strokovni delavci ŠC PET se lahko na lastno pobudo ali pobudo vodstva udeležujejo različnih strokovnih srečanj, študijskih skupin in izobraževanja, ki pripomore k njihovi strokovni in osebni rasti ter razvoju. Organiziramo in načrtujemo tudi interna izobraževalna srečanja in delavnice.


14

V tem šolskem letu bo poudarek na delu z nadarjenimi dijaki, dijaki s posebnimi potrebami, celostnim poučevanjem in ocenjevanjem ter preverjanjem znanja. Del izobraževanja bo organiziranega tudi v EIO in v TVU. Dve delavnici bosta predvidoma v času jesenskih in zimskih počitnic, z možnostjo izbire ustreznega termina, ker se bodo vsebine ponovile. Načrtujemo še dve strokovni ekskurziji kolektiva ŠC PET, eno smo že realizirali oktobra 2011 ( kulturna dediščina Bizeljskega ), drugo , predvidoma v tujino, bomo organizirali spomladi 2012. Teme izobraževanja izbiramo in določamo glede na potrebe posameznikov in tudi razvojnih ciljev ŠC PET. Ustanovili smo tudi Šolski razvojni tim, ki pa ni pokazal pravega delovnega elana in rezultatov , zato

upamo, da bo bolj aktiven, tudi pri izobraževalnih pobudah za zaposlene, v tem šolskem letu.

IZOBRAŽEVANJE DIJAKOV IN STARŠEV

Izobraževanje za dijake in starše načrtuje šolska svetovalna delavka SIMONA GERENČER PEGAN v sodelovanju z ravnateljem SŠ in direktorico ŠC PET. Dijakom namenjamo preventivne izobraževalne delavnice, ki povečujejo njihovo osveščenost glede nevarnosti številnih zasvojenosti, kot je alkoholizem, kajenje, mamila… Skušamo jih motivirati in navdušiti za prostovoljno delo ( tudi preko alternativnih vzgojnih ukrepov ), za skrb za invalide in starejše, posvečamo se njihovim mladostniškim problemom ( samopodobi, prehrani, spolnosti…).

Za starše smo tudi v tem šolskem letu, poleg običajnih roditeljskih sestankov, pripravili posebej

organizirane izobraževalne delavnice z vzgojno tematiko, povabili pa jih bomo tudi na naše projektne

dneve, informativne dneve, TVU, predstavitev posebnosti dela z dijaki – športniki itd…

4 PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI ZA DELO

4.1 Preglednica uporabnih šolskih prostorov

POVRŠINA PROSTOROV ZA POUK

Št. prostorov Naziv prostora Površina v m²

26 Učilnica 1402,6

2 Laboratorij 132,3

25 Kabinet 339,9

7 delavnice za praktični pouk 332,6

1 knjižnica s čitalnico 140,8

1 učilnica 205 22,9

1 telovadnica, fitnes, galerija 887,0

1 prostor za rekreacijo učencev 144,2

SKUPAJ 3402,3 m²


15

DRUGI PROSTORI


2 večnamenski prostor 49,5

12 upravni prostori 267,4

6 kuhinja in jedilnica 249,8

29 shramba, skladišče 444,4

1 prostor za energetsko napravo 56,4

10 garderoba za učence 205,0

21 Sanitarije 224,3

1 komunikacije (hodniki, avla) 1261,6

SKUPAJ 2758,4 m²

SKUPAJ 146 prostorov (A + B) 6160,7 m²

ZUNANJE POVRŠINE


1 Igrišče 1008

1 dvorišče, zelenica 4326

SKUPAJ 5334 m²

4.2 Načrti za posodobitev šolskih prostorov in investicije Za potrebe ŠC PET imamo sicer na voljo 6132,7 m2 površine v stavbi in 5334 m2 izven nje, vendar

nam, kljub ustaljenemu vpisu, primanjkujejo ustrezne učilnice in večnamenski prostori.

Višja strokovna šola najema prostore v OŠ Maksa Pečarja v Črnučah in v logističnem centru Pošte

Slovenije. Več prostorov bi potrebovali zaradi modulskega in izbirnega načina izobraževanja v

prenovljenih programih, nimamo pa tudi ustreznih večnamenskih prostorov, kjer bi se lahko dijaki in

študenti družili in zbirali v času odmora.


16

Zbornica za učitelje je preživela svoje čase, že dolgo si tudi želimo poslovni, uradni del šole, ločiti od pedagoškega, zagotoviti pa tudi nove specializirane učilnice za vaje in multimedijski pouk. Knjižnica s tolikšnim številom knjižničnega gradiva potrebuje večje, bolj prilagojene prostore svoji dejavnosti in še bi lahko naštevali. Prej grdi, kasarni podobni stavbi, smo sicer v zadnjih letih priskrbeli bolj prijazno, sodobnejšo podobo, ponašamo se z urejeno prehrano v lepi jedilnici, tudi športniki so pridobili na novo opremljen fitnes, uredili smo sanitarije in nekatere kabinete za učitelje, dokupili opremo in pohištvo. Letos smo dokupili še tri nove zunanje mladinske klopi.

V letu 2011- 2012 bomo, če bodo presežki finančnih sredstev za investicije to omogočali, nadaljevali s sanacijo podstrešnih prostorov. Načrtujemo namestitev oken, izolacije, strojnih in električnih inštalacij, namestitev sten in tal…s tem bi pridobili prostore za preselitev knjižnice. V času poletnih počitnic pa bomo prioritetno preselili zbornico v prostore sedanje učne firme, učna firma bo imela nove prostore v učilnici 4, sedanja zbornica pa bo še ena, prepotrebna velika učilnica. Investicija naj ne bi bila prevelika, saj bomo večinoma uporabili dosedanjo opremo, prostore bomo le primerno adaptirali in obnovili tla in stene ter nabavili manjkajoči del opreme.

Za adaptacije smo sicer v letu 2010 – 2011 načrtovali določena sredstva, vendar smo bili ob prijavi za

soinvesticijo MŠŠ neuspešni oz. so bile vse investicije letos zamrznjene, zaustavili pa so nas tudi

varčevalni ukrepi, ki so nas preventivno prisilili, da se zavarujemo z rezervami finančnih sredstev, v

primeru neplačilne zmožnosti države za plače zaposlenih v javnem sektorju.

O finančnem planu za investicije v podstrešje ŠC PET, se bomo zato odločali ob koncu leta.

5 KOLEDAR ŠOLSKIH AKTIVNOSTI

Šolski koledar je prilagojen posameznim ciljnim skupinam, ki se izobražujejo v ŠC PET, zato se

načrtujejo v LDN posameznih organizacijskih enot. Nekatere dejavnosti določi s posebnim koledarjem

že Ministrstvo za šolstvo in šport, posebej praznike in proste dneve ter jesenske, zimske in letne

počitnice.

Pomembno pri načrtovanju aktivnosti na ŠC PET je sodelovanje in usklajevanje, še posebej pri

razporeditvi prostorov, med vsemi tremi enotami. Vsi namreč uporabljamo iste prostore, vendar

včasih za različne namene in z različno obremenitvijo.

Dnevna frekvenca dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih, je tako velika, da smo

včasih ponosni, ker nam uspeva vse to usklajevati in organizirati. Velika prednost je zadnji dve leti,

ker se odvija pouk v srednji šoli enoizmensko in so lahko popoldan prostori namenjeni izobraževanju

odraslih in študiju na Višji strokovni šoli.

Morda bo v prihodnje k večji udobnosti izobraževanja pripomogel tudi porast in razvoj e-

izobraževanja in samoizobraževanja, ki je vedno bolj iskana oblika samoučenja v izobraževanju

odraslih.


17

6 PROJEKTI IN RAZVOJ

Nekateri projekti so predstavljeni že v LDN posameznih enot, v skupnem LDN bom posebej

izpostavila tiste, ki jih uvajamo za dejavnost centra v celoti.

6.1 E- izobraževanje Razvoj e- izobraževanja je dolgoročen proces, postopnejši in počasnejši kot smo prvotno načrtovali,

še posebej, ker so naši cilji ambicioznejši kot je običajno na šolah, kjer se kot alternativa klasični obliki

učenja, uporabnikom ponuja tudi izobraževanje na daljavo. To je v večini primerov omejeno na

kontakte preko spleta in napotke za učenje v spletnih učilnicah. Naš namen ni nadomestiti klasično

obliko in osebne kontakte z učiteljem v razredu, s 100 % elektronsko obliko izobraževanja.

Naš namen je omogočiti še posebej odraslim udeležencem izobraževanja, izrednim študentom in še

posebej dijakom – športnikom, ki se ne morejo udeleževati organiziranih oblik izobraževanja,

alternativno možnost izobraževanja na daljavo. 40 % učenja naj bi potekalo preko spletnih učilnic,

kjer je za vsak predmet pripravljeno gradivo, vaje, napotki za delo, napredovanje uporabnika spletne

učilnice pa spremlja tutor- organizator, predavatelj, učitelj, ki ne daje samo povratne informacije

udeležencu ampak je tudi v pomoč, podporo, svetovanje.

Tudi v letu 2011 – 2012 bomo vključeni v projekt Zavoda za šolstvo in MŠŠ, kjer za določene

predmete, razvijamo in pripravljamo vaje in naloge za spletne učilnice, namenjene učenju na daljavo

športnikom – dijakom, ki so dalj časa odsotni od rednega pouka, zaradi treningov, priprav v tujini ali

tekmovanj. Projekt je namenjen izključno gimnazijam in programu gimnazij, mi sodelujemo kot edina

tehniška in strokovna srednja šola.

Želimo, da bi se s sodelovanjem v projektu naučili oblik in tehnik prenosa znanja v e obliki, ta znanja

in izkušnje pa potem koristno uporabili v praksi in jih uspešno implementirali na vse predmete in

področja v ŠC PET.

Nekateri profesorji na SŠ tudi zelo učinkovito uporabljajo pri pouku elektronsko tablo ( matematika,

naravoslovje..), ki omogoča spremljanje »pouka« tudi dijakom – športnikom v času odsotnosti.

E projekt na ŠC PET že dalj časa uspešno koordinira in razvija LIDIJA BABIČ. Za to je potrebno ne

samo znanje, ki ga ima in stalno dopolnjuje ampak tudi veliko energije , volje in potrpežljivosti.

Priprava snovi v obliki, ki jih zahteva sodobno e- izobraževanje , zahteva od profesorja veliko

dodatnih ur dela, poskusov in zmot, vendar so časi, ko smo se spraševali ali to obliko uvesti ali ne

minili. Danes je edini odgovor: DA. Učenci se učijo drugače, elektronske medije uporablja večina

populacije, predvsem mladi in temu se mora prilagoditi tudi šola.

Lidija, vztrajaj pri projektu e- izobraževanja, vodstvo te pri tem podpira!

6.2 Projekt UNIP-ESS To šolsko leto poteče triletno partnerstvo sodelovanja ŠC PET v projektu Uvajanje novosti v programe

izobraževanja poklicnega in strokovnega izobraževanja v organizacije za izobraževanje odraslih.


18

Projekt bo zaključen predvidoma marca 2012. V pripravi je zaključna konferenca, na kateri bomo predstavili rezultate triletnega dela. Namen projekta je bil pripraviti enotna navodila in protokole

( tudi v IKT obliki ) za vodenje, evidentiranje in postopke v izobraževanju odraslih. Podobni projekti potekajo tudi za mladino ( Unisvet za SŠ, IMPLETUM za VSŠ).

Projekt je delno financiran iz Evropskih strukturnih skladov, delno pa iz sredstev MŠŠ.

Na ŠC PET koordinira projekt IDA SREBOTNIK, finančni del vodi JANJA DOLINAR, občasno sodeluje še

VANJA ZORIČ kot partner v izobraževanju odraslih.

Pripravljeni protokoli so že testirani, pomembno je , da bodo rezultati tega projekta implementirani v

prakso, kar mu daje tudi smisel.

6.3 ŠRT- Šolski razvojni tim ŠRT smo ustanovili lansko šolsko leto z namenom, da bi spodbujal ustvarjalnost, spremembe, novosti,

skrbel za izobraževanje, skupno učenje ter neke nove aktivnosti na šoli tudi koordiniral.

Ideja je dobra, realizacija pa slaba. Ni prave motivacije članov ŠRT, čeprav je prav timsko razvojno

delo najbolj učinkovit način, še posebej pri tistih aktivnostih in novostih, ki brez podpore večine in

sodelovanja niso možne. Veliko je problemov, skupnih nalog, odprtih vprašanj in dilem, ki se porajajo

predvsem v vzgojno izobraževalnem procesu, v interakcijah učitelj – učenec - starši. Pri tem je

samorefleksija in tudi pogled iz distance največkrat tudi edina pot do odgovorov in rešitev.

Zato bi si želela, da ŠRT v tem šolskem letu bolj polno zaživi in nas preseneti z dobrimi idejami in

novimi projekti. Ena od predlaganih tem, ki lahko zapolnjuje delo ŠRT, je vsekakor Uvajanje

trajnostnega razvoja in problematike v šolski prostor in vzgojno izobraževalni

proces.

6.4 Vključevanje elementov trajnostnega razvoja v ŠC PET Obstaja zelo veliko opredelitev trajnostnega razvoja in prav tako zelo veliko različnih pogledov tudi na

to, kakšno vlogo naj ima pri tem vzgoja in izobraževanje. Bolj ali manj enotno pa je mnenje

strokovnjakov, da ima izobraževanje oz. osveščanje in učenje, ključno vlogo za trajnostno prihodnost

in da prevladujoča izobraževalna paradigma ne vodi uspešno k trajnosti.

V zadnjem desetletju so se okrepila prizadevanja na najvišjih ravneh po ustrezni prilagoditvi v

izobraževalnih sistemih in procesih v smeri trajnostnega razvoja. Od leta 2005 poteka desetletje

Združenih narodov za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj, kar je tudi cilj EU, ki pod tem

pojmom razume » ohranitev zmožnosti zemlje, da omogoča življenje v vsej njegovi raznolikosti,

zasnovan pa je na načelih demokracije, enakosti spolov, solidarnosti pravne države in spoštovanja

temeljnih pravic, vključno s svoboščinami in enakimi možnostmi za vse..« Trajnostno povečanje

blaginje in kakovosti življenja posameznikov in posameznic je tudi med nacionalnimi razvojnimi cilji v

Strategiji razvoja Slovenije, MŠŠ pa je leta 2007 objavil Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnosti

razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja.

Trajnostnega izobraževanja je v naših šolah, še posebej vrtcih in OŠ že kar nekaj. Vsebine

trajnostnega razvoja se postopno vnašajo tudi v učne programe srednjih šol.


19

Tudi na naši šoli je bil temu posvečen projekten teden dijakov na SŠ, eden izmed izbirnih modulov je

vsebinsko trajnostno usmerjen.

Sporočilo in vidik trajnosti je odvisen predvsem od osveščenosti in znanja učiteljev, organizatorjev in

izobraževalcev odraslih. Vsebine trajnostnega razvoja niso in ne morejo biti končni cilj programov,

ampak jih je potrebno vnašati s pomočjo oblik in metod dela, ki osveščajo, informirajo, omogočajo

razmišljanje in kritičen odnos do te tematike. Izobraževanje naj bo ključno za osveščanje,

informiranje in spremenjen način vedenja, navdihniti dijake kot prihodnjo generacijo, da bodo znali

poiskati rešitve, ki izboljšujejo kakovost življenja nam in prihodnjim rodovom.

Okvirni akcijski načrt v ŠC PET:

Pripraviti projektni teden na temo »Trajnostnega razvoja »

Organizirati izobraževanje za učitelje s terenskimi vajami

Organizirati delavnico za osveščanje staršev

Pripraviti CO2 odtis v ŠC PET in poskrbeti za vidne elemente uvajanja TR v ŠC PET ( odpadki,

prehrana, spletne strani in informiranje )

Medpredmetna povezava in vključevanje vsebin trajnostnega razvoja v učno snov ( ekološka,

ekonomska in družbena osnova TR )

Raziskovalne naloge dijakov in diplomske naloge študentov na temo TR

Sodelovanje s podjetji in okoljem

Podpora drugačnemu pristopu k učenju in poučevanju, ki vključuje več elementov refleksije,

samorefleksije in kritičnega razmišljanja : reševanje primerov. Komuniciranje, inovativno

razmišljanje, selekcioniranje informacij, sposobnost opazovanja in analiziranja, učiti se na

izkušnjah…

Izvajati seminarje in tečaje na temo trajnostnega razvoja ( prijavili smo se za pripravo

programa neformalnega izobraževanja na temo TR v IO )

Trajnostni razvoj:…« mora biti dosti več kot recekliranje steklenic ali podarjanje

denarja v dobrodelne namene. Gre za razmišljanje in delovanje na popolnoma

drugačen način. » ( Teachemnet, 2006 )

6.5 Šport in šola z roko v roki Ko se je pred dobrimi šestimi leti vpisalo na naš šolski center večje število dijakov s statusom

športnika, smo pričeli sistematično in z veliko entuziazma, čeprav brez podpore uradne šolske

politike, razvijati vzgojno izobraževalni model, ki mladim omogoča, da so, kljub nadaljevanju šolanja,

uspešni tudi v vrhunskem športu. Naš osnovni cilj je, da šola motivira in ne odvrača od športa, ampak

s prilagoditvijo izvedbe pouka in sodelovanjem s starši, klubi in trenerji, išče optimalne poti, da je

mogoče in uspešno delati oboje: šolo in uspevati v športu.

Letos je na ŠC PET 300 dijakov s statusom športnika, v 14 homogenih športnih oddelkih .

Delo z mladimi športniki je tako kot delo z nadarjenimi dijaki, izredno zahtevno. Potrebuje številne

prilagoditve na učnem področju in podporo stalnim treningom, tekmovanjem in odsotnostim. Učno

snov pa je potrebno nadomestiti. Zato je usklajenost učne in športne poti zelo pomembna.


20

Samozavestno lahko trdimo, da smo prva tehniška in strokovna šola v Sloveniji, ki nudi dijakom –

športnikom, poleg sodobnega in kakovostnega pedagoškega procesa z alternativnimi metodami in

oblikami dela ( e- izobraževanje ), tudi poglobljeno sodelovanje s starši, trenerji, klubi, nacionalnimi

zvezami ter športnimi zdravniki in svetovalci.

Za to skrbi na šoli predana ekipa, poleg profesorjev še ekipa pedagoških koordinatorjev in športni

koordinator.

Interes za vpis je iz leta v leto večji, kar nas utrjuje v prepričanju, da smo na pravi poti. Učni uspeh

dijakov – športnikov je iz leta v leto boljši, da o drugih dosežkih, poleg športnih še raziskovalnih, ne

izgubljamo besed.

Posneli smo tudi predstavitveni film » Šport in šola z roko v roki »s knjižico. Promocija bo v mesecu

novembru v Koloseju. S tem želimo seznaniti širšo javnost ne samo z našim delom in uspehi na tem

področju ampak tudi opozoriti na neurejeno problematiko šolanja športnikov v naši državi.

Kaj imajo naši dijaki – športniki, česar nimajo njihovi vrstniki- športniki na drugih šolah:

Učno pomoč v času odsotnosti zaradi treningov, priprav in tekmovanj

Dopolnilno delo z nadarjenimi

Individualno pomoč dijaki s težavami

Individualno delo pri športni vzgoji

Redno usklajevanje obveznosti in urnikov s trenerji, starši, klubi, učitelji

Prilagojen urnik v času tekmovanj in odsotnosti

Možnosti e- izobraževanja

Organiziramo izobraževanje za športnike in trenerje

Skrbimo za preventivo in regeneracijo poškodb

Pripravljamo obiske in pogovore z vrhunskimi športniki

Dijaki – športniki so tudi mladi raziskovalci, lani večkrat nagrajeni

Posebnost je tudi izbirni modul ŠPORTNI MANAGEMENT, ki omogoča dijakom športnikom, da svoje

športne izkušnje in znanja, uspešno združujejo v morda bodoče poklicne kompetence.

7 SODELOVANJE IN POVEZOVANJE S POMEMBNIMI DRUGIMI Med posameznimi poglavji LDN večkrat poudarjam pomen sodelovanja in povezovanja z našimi

ciljnimi skupinami, starši, okoljem v katerem deluje in živi naša šola. Ker je praktični del izobraževanja

v delovnem okolju najbolj učinkovit in pomemben del naših izobraževalnih programov tako na SŠ kot

v višješolskem študiju, so še kako nujni stalni stiki s strokovnjaki iz prakse, ki bogatijo vsebine naših

programov s praktičnimi izkušnjami in skrbijo za uspešen prenos teoretičnih spoznanj v prakso.

Imamo sporazume o sodelovanju in pogodbe o praktičnem izobraževanju z mnogimi podjetji, še

vedno pa je to predvsem odvisno od nas samih in naših sposobnosti navezovanja stikov in mreženja.

Na MŠŠ tudi v tem mandatu, kljub številnim obljubam, sestankom, polemikam, ki smo jih imeli v

zadnjih dveh letih zaradi neurejenega statusa športnih oddelkov z njimi, niso ukrenili prav ničesar,

razen, da so nas vključili v projekt e- izobraževanja vrhunskih dijakov- športnikov, ki je bolj namenjen

gimnazijam kot srednjim tehniškim in strokovnim šolam. Smo sicer razočarani, ne pa obupani,


21

prizadevali si bomo še naprej, da se normativi in standardi za urejanje šolanja športnikov uveljavi tudi

na tistih srednjih šolah strokovne in tehniške smeri, ki to dokazujejo s svojim delom z dijaki- športniki.

Na ŠC PET je ogromno naredil za promocijo športnih oddelkov in zato, da smo danes uveljavljena šola

na tem področju naš športni koordinator MATJAŽ PLESEC, seveda ob podpori vodstva ŠC PET, še

posebej direktorice, zanjo je to poseben strokovni izziv, prizadevnih pedagoških koordinatorjev in

učiteljev.

Dobro sodelujemo s Centrom za poklicno in strokovno izobraževanje, z Andragoškim centrom RS in

Zavodom za šolstvo. Dejavni smo tudi v Društvu za izobraževanje odraslih na SŠ ( Ida Srebotnik je

predsednica ), sedež DOIO je na ŠC PET.

Kritično se opredeljujemo do zakonodaje in sprememb v vzgoji in izobraževanju na nacionalni ravni,

sodelovali smo na kar nekaj razpravah in okroglih mizah, posredovali številne predloge in pripombe,

ker nam ni vseeno kam gre in kje bo naša šola v prihodnje.

8 INFORMATIVNA IN PROMOCIJSKA DEJAVNOST Včasih na šolah razmišljamo, kaj se je zgodilo z današnjo šolo, da se mora vedno več ukvarjati s

promocijo, trženjem, pojavljanjem v različnih medijih, sodelovati na številnih promocijah in

predstavitvah itd… če želi ohraniti zadovoljiv vpis v svoje programe in ostati prepoznavna.

Zadnje čase postaja vse bolj popularna tudi obvezna pojavnost na družabnih omrežjih, kjer se celo

ocenjuje priljubljenost in kvaliteta srednjih šol.

Prednost imamo seveda šole, ki se lahko pohvalimo ne samo z dobrimi programi ampak predvsem s

prijaznimi učitelji ( kar je zanimiva kategorija, če poznamo rezultate pretirane permisivnosti v vzgoji in

izobraževanju ), spodbudnim in urejenim okoljem, dobro in sodobno opremo učilnic,nadstandardnimi

storitvami kot je npr. prehrana dijakov ali pa delo z dijaki – športniki.

Tako bomo tudi v letu 2011 – 2012 skrbeli za našo promocijo in pozitivno podobo, dobro

informiranost vseh naših ciljnih skupin in aktualne vsebine programov, morda tudi z uvajanjem novih:

Še naprej bomo dopolnjevali našo celostno podobo ( brošure, spletne strani, plakate,

promocijski material )

Sodelovali in organizirali promocijske prireditve ( TVU, Informativni dnevi, projekti teden,

Informativa, organizirana tekmovanja v znanju, raziskovalne naloge, prostovoljstvo itd…)

Objave in prispevki v strokovnih časopisih, medijih

Učinkovito in kritično odzivanje na aktualne dogodke in zakonodajne spremembe v šolstvu

Sodelovanje na posvetih in izobraževanjih, s predstavitvijo naši posebnosti ( IO in športni

oddelki )

Prijava na natečaje in javne razpise

Priprava dodatnih dejavnosti in dogodkov na šoli ( dramski krožek, športna tekmovanja,

kulturne prireditve, strokovne ekskurzije, razstave…)

Priprava dogodkov, izobraževanj , predstavitev za starše , mentorje praktičnega

izobraževanja, delodajalce, trenerje, klube ( predstavitev filma » Šport in šola z roko v roki »)

Priprava dijaškega časopisa v elektronski obliki ( mentor ANA BLATNIK )


22

Aktivnosti dijaške skupnosti ( prostovoljna dejavnost, krst novincev, predaja ključa 4.

letnikom, organizacija maturantskega plesa )- mentor KATARINA VALIČ

To je le nekaj načrtov v nizu številnih dogodkov, ki zaznamujejo življenje in delo v ŠC PET.

Včasih se namreč premalo zavedamo, da je promocija šola tudi naše vedenje, vsaka naša poteza,

korak, izrečena misel, kultura obnašanja, ki jo imamo…skratka vse kar je naše ogledalo v katerem nas

vidijo vsi tisti, zaradi katerih je in bo naša podoba šole še naprej pozitivna.

9 SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE LDN Nič novega ne bomo na koncu zapisali kot to, da se zavedamo, da moramo tisto, kar zapišemo tudi

znati uresničevati, sicer ostaja vse le leporečenje in » mrtva črka na papirju ».

Zato sem v skupni LDN zapisala vse tisto, za čimer trdno stojim in verjamem, da je možno, nujno,

prioritetno in tudi uresničljivo.

Vendar ni vse na željah in vizijah vodstva, ampak je pomembno, da je načrt, čeprav z nekaterimi

ambicioznimi in dolgoročnimi cilji, tudi želja in hotenje vseh zaposlenih v ŠC PET.

Verjamem, da je temu tako in pri tem naj nas vodi rek:

»Kart, ki jih dobimo v roke, ni mogoče zamenjati, od nas pa je odvisno, kako bomo

igrali.«


23

10 OKVIRNI FINANČNI PLAN ZA LETO 2012

Zap.št. Prilivi Plan

2010-11 Realizacija

Plan 2011-12

1. Prihodki od MŠŠ -srednja šola 2.157.200 1.877.398 1.892.810

2. Prihodki od MŠŠ -prehrana dijakov 140.000 156.458 150.000

3. Prihodki od MŠŠ-VSŠ 597.800 676.929 813.860

4. Prihodki od MŠŠ- izredni študij SŠ,VSŠ 35.000 34.201 35.000

5. Prihodki od šolnin in vpisnin - EOD 150.000 151.080 150.000

6. Prihodki od šolnin in vpisnin - VSŠ 300.000 355.157 350.000

7. Plačila dijakov za prehrano 80.000 45.320 40.000

8. Plačila dijakov za stroške 32.000 32.642 30.000

9. Drugi prihodki 150.000 175.431 170.000

10. Dotacije za obnovitvena dela - leto 2010 53.340 53.340 0

11. Dotacije za obnovitvena dela - leto 2011 200.000 0 150.000

SKUPAJ 3.895.340 3.557.956 3.781.670

Zap.št. Odlivi Plan

2010-11 Realizacija

Plan 2011-12

1. Stroški dela - plače 2.200.000 2.336.141 2.400.000

2. Stroški dela - pogodbeno delo 300.000 414.645 400.000

3. Stroški materiala 180.000 286.585 290.000

4. Stroški storitev 380.000 217.589 250.000

5. Stroški prehrane dijakov 220.000 201.778 280.000

6. Adaptacija podstrešja do 31.12.2010 150.000 124.780 0

7. Adaptacija podstrešja v letu 2011 200.000 9.912 0

8. Oprema in vzdrževanje 60.000 78.461 50.000

SKUPAJ 3.690.000 3.669.891 3.670.000

* Opomba: Obnovitvena dela v letu 2011 bodo odvisne od finančnih možnosti, ki jih zaradi recesije ni mogoče napovedati, saj so zaradi interventnega zakona ustavljene

dotacije za investicije.

Podatke pripravila:

Marinka Virant

Documents

Skupni letni delovni načrt 2011 - 2012