G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A H i

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l l e tna 300 d i n , četrtletna 150 d i n ; plačljiva je vnap r e j — Z a inozemstvo 1200 d i n o z i r oma 4 ameriške do la r j e - TEKOČI R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mestu štev. 606-70/3-24

Štev. 21 (531) Leto X I .

NOVO MESTO, 26. MAJA 1960

U R E J U J E urednišl. N A S L O V U R E D N I & Dilančeve ul ice ) — P c št

N O V O M E S T O

odgovorn i u r edn ik Tone Gošnik — Jovo mesto, G l a v n i t r g št. 3 ( vhod iz

. ^ m mesto 33 — T E L E F O N uredništva i n uprave 127 - Nenaročenin rokop isov i n fotograf i j ne vračamo - T I S K A Časopisnr

podjetje »De lo « v L j u b l j a n i

S o c i a l i s t i č n a z v e z a t r i buna delovnega ljudstva

B i t i s r e d i b o j a z a uresničevanje družbenega p l a n a , v o d i t i d e l o vne množice z n o v i m i i n v edno bogatejšimi o b l i k a m i d e l a , načrtno i n uspešno g r a d i t i naš družbeni r a z v o j i n n jegovo socialistično d e m o k r a c i j o , s t op i t i z v s a k i m vprašanjem, M z a n i m a ožjo a l i širšo javnos t , p r e d t a v s e l j u d s k i p a r l a m e n t i n j a v n o reševati dob re i n s labe s t r a n i našega d e l a —to j e i n to n a j bo de lo S o c i a l i ­stične z v : r e v o k r a j u ! T a k o b i l a h k o p r a v n a k r a t k o i n k a r na jbo l j zgoščeno o p i s a l i sk l epe z adn j e ga p l e n u m a O k r a j n e g a o d b o r a S Z D L v N o v e m mes tu , k i je b i l m i n u l i četrtek.

K a m p o š o l i ? N a to je odgovor i la premnog im v pretek lem tednu uspela razstava pok l i cev v Novem mestu. Dek le tom in fantom je pokazala , kje vse čaka k r u h na pr idne roke v

domačem okra ju

N i k a k o r n i zgo l j p r i m e r , d a je p l e n u m d a l značaju i n de­l u S Z D L v o k r a j u tako oce­no i n t ake na loge . S m o sred i s rd i t e b i t k e z a uresničitev p l a n s k i h n a l o g l e t a 1960, v k a ­te rem rešujemo t u d i na loge zadn jega l e t a p l a n s k e g a ob­dob j a 1957-1961. V s e kaže, d a smo sposobn i uresničiti pet­le tko v štirihi l e t i h , če bomo pravočasno o d p r a v i l i šibke toč­ke, zaosta janje i n o m a h o v a ­n ja t a m , k j e se po jav l j a j o . K o ­nec m a r c a — tako kažejo po­d a t k i — smo doseg l i v o k r a j u šele 20,3 ods to tke l e tne b ru to p ro i z vodn j e i n 18 odsto tkov na rodnega d o h o d k a , p r e d v i ­denega z a leto 1960. P o s t ro ­k a h so u s p e h i t a k i l e :

Š i r o k o so odpr ta v r a t a V osmih dnevih si je novomeško RAZSTAVO POKLICEV ogledalo 18.000 ljudi — Največ nove delovne sile potrebuje v okraju gradbeništvo, kmetijska posestva, zadružne ekonomije, lesna industrija in gozdarstvo — Splošno zadovoljstvo z

uspelo razstavo med starši in vzgojitelji R a z s t a v a pok l i c e v je z a n a ­

m i . N a d 18.C00 l j u d i , m e d n j i m i največ m lad ine , s i j o je ogle­da l o . Nešteti m e d n j i m i , p r e d ­v s e m starši i n t i s t i fant je ter dek l e t a , k i stoje p r ed usod­n i m vprašanjem: K A M V Ž I V ­L J E N J U ? , so hvaležni o r g a n i ­z a t o r j em te prepo t rebne i n ko r i s tne p r i r ed i t v e . M l a d i n a je s s v o j i m i r od i t e l j i v r e d spo­zna l a , k a k o v e l i k o število po­k l i c e v je p r ed njo, za ka j vse B e ' ako odloči i n k o l i k o j i p r i vključevanju v p o k l i c n o delo l a h k o nud i j o že domača, po v o j n i z r a s l a podjet ja v naših k r a j i h . G r a d i v a za razmiš­l j an je torej ne m a n j k a . P o ­drobnejše napo tke bodo dob i l i v s i , k i se zan ima j o za v k l j u ­čitev v različne pok l i c e , n a občinskih re f e ra t ih za de lo in v p o k l i c n i h s v e t o v a l n i c a h . S t em pa je razs tava r p r a v i l a svoje pos lans tvo ; l a h k o t r d i ­mo , d a j e doseg la n a m e n , z a ­rad i katerega je b i l a p r i r e j e ­na . P o k a z a l u je tud i neka j p o m a n j k l j i v o s t i , k i j i h bo t reba p r i bodoči t ak i r a zs tav i o d p r a v i t i , d a bomo l ahko n u ­d i l i m l a d i n i še več k o r i s t n i h napo tkov . O b p r v i ra zs tav i t ako širokega pomena m o r a ­m o p rav zato tud i ugotov l j e ­ne šibkosti ocen i t i s pravšno rnero r a z u m e v a n j a za neštete težave organ i za tor j ev , na d r u ­gI s t r a n i p a se je tud i tu po­t r d i l o p r a v i l o , d a se na skuš­n j a h najučinkoviteje učimo.

V i m e n u vseh , k i so s i raz­s tavo og l eda l i , se m o r a m o j a v n o z a h v a l i t i n j e n i m o rga ­n i z a t o r j e m : O L O N o v o mesto i n o d d e l k u z ; i de lo . v sem Pod je t j em i n z b o r n i c a m , k i so sode lova l e na ra zs tav i , vsem S t r o k o v n j a k o m Iz gos poda r-

• P o p e t n a j s t i h l e t i h t o Iz­s l e d i l i III-III .1 v o j n e g a z l o ­č inca I i •' h i u .11111.1. k i je k r i v s m r t i brez t t t v l l a Z i d o v . Z a ­n i m i v o Je, d a so z a v e z n i k i tc Ime l i ' u - h m . u m i v r o k a h leta 1945, a J i m fe t a k r a t p o b e g n i l .

s k i h o r gan i zac i j , us tanov i n u p r a v ko t v s e m d r u g i m , k i so k a k o r k o l i p r i p o m o g l i , d a je razs tava t ako l epo uspe la . T a k o p r i znan j e da je že s a m z a ­ključek razs tave i n n j en ih 18.000 ob i skova l cev , k n j i g a v t isov , nešteta n a p i s a n a i n i z ­rečena m n e n j a ter pohva l e j a v n i h družbenih de lavcev , pedagc#jov, p o k l i c n i h u s m e r ­j eva lcev m l a d i n e , staršev ter v o d i l n i h l j u d i i z gospodrs tva .

Na j izrečemo ob k o n c u po­ročila še upanje , d a bodo ime le največjo k o r i s t o d uspe­le razstave t iste gospodarske panoge v o k r a j u , k i po t r ebu ­je jo t r enu tno i n v bližnji bo­dočnosti največ de l o vne s i l e i n n o v i h s t r o k o v n i h k a d r o v : naše gradbeništvo, državna k m e t i j s k a posestva in zadruž­ne ekonomi j e , l esna i n d u s t r i j a ter gozdarstvo . Neka t e r e i z ­m e d teh panog smo dosle j podcen j e va l i ; razs tava je po­kaza la , d a se tu (na drž. pose­

s t v i h , e k o n o m i j a h i n pod.) ne d e l a več samo z roko . P r i t e g ­n i l i s m o stro je , z mehan i z a c i j o olajšali človeku težko de lo in tud i v kme t i j s t v o prinaš.-. vedno močnejša mehan i z a c i j a p r e l omn i co , k i obeta v e l i k e

uspehe i n lepo bodočnost.

p r o i z v o d n j a i n razde l i t e v e l e k t r i k e — 15,9 °/o, i n d u s t r i j a - 20,2 % , k m e t i j s t v o - 14,9 •/«, gospodars tvo — 17,7 °/», g r a d ­beništvo — 14,2 °/o, p rome t — 23,8 °/o, t r g o v i n a - 18,2 %, go­st instvo — 22,4»/«, obr t — 21,6 odst. ( povsod : odstotek l e tne­ga p lana ) .

Res , j e d a so se konec a p r i ­la p o d a t k i p o p r a v i l i . T i k p r e d 1. m a j e m smo doseg l i že 3 2 % letne b r u t o p ro i z vodn j e , v e r ­jetno p a so u s p e h i v m a j u še boljši, v e n d a r o n j i h še n i ­m a m o o t i p l j i v i h številk. N a ­vz l i c t e m u p a s p r v i m četrt­le t j em ne m o r e m o b i t i zado­v o l j n i . Čeprav upoštevamo nekate re opravičl j ive v z r oke (pozno spre je te družbene p l a ­ne , začetno p o m a n j k a n j e s r ed ­stev, s e z onsk i značaj p r o i z ­vodn j e n e k a t e r i h pod je t i j i n podobno) , n e moremo m i m o d r u g i h , še važnejših de js tev :

letos n a m vso z i m o električ­ne enegi je n i p r i m a n j k o v a l o ! N e k a t e r a p o d j e t j a ^a&vzlic s l a ­b i m izkušnjam p r & 4 u i h l e t t eh mesecev niso i z k o r i s t i l a , d a b i p o g n a l a svo ja ko l e s j a »s po lno paro« (na k o n c u l e t a p a bodo h i t e l a , d a se bodo n j i h o v i l j u ­d je n a v z l i c p o zn i j e sen i i n z i ­m i p o t i l i z a stro j i ! ! ) . V o k r a ­j u j e 6 m i l i j a r d i n v e s t i c i j , p a v e n d a r m n o g i i n v e s t i t o r j i eno­s tavno sp i j o ; d ok l e r n i s o i m e l i o d o b r e n i h k r ed i t o v , so še b i l i v z t r a j n i i n i z n a j d l j i v i , k o p a

so d o b i l i denar , i m a j o sto i zgo­vo rov , d a z d e l i mečkajo, z a ­vlačujejo i n p r a v počasi p r i ­čakujejo pomoč od d rugod . K o m e r c i a l n a služba v m n o g i h p r o i z v o d n i h pod j e t j ih šepa. P o n e k o d m a n j k a s u r o v i n . V e ­l i k e i n s k r i t e r e z e r ve so v pros t ih k a p a c i t e t a h m n o g i h k o l e k t i v o v . M a r s i k j e še u g i b a ­jo, a l i b i u p e l j a l i d rugo i z ­meno a l i ne , čeprav ima j o vse pogoje, d a b i l a h k o zna tno d v i g n i l i p r o i z vodn j o . Nagra je ­van je po učinku, k i s i je že p r i b o r i l o p r i z n a n j e vse naše j a vnos t i , je ključ do še večjih uspehov — p a v e n d a r l e še ve­dno ugo tav l j amo , d a se n e k a ­t e ra pod je t ja l e obotav l ja jo

t a k a je zda j na l oga , k i j e p r e d n a m i . S Z D L l a h k o p r a v t u ve l i ko p o m a g a :

— k a k o bo podjet je o r g a n i ­z i ra l o l e tne dopuste? K a j de­la , k o j e dovo l j e l e k t r i k e ? K a j počno gos t inska , turistična i n d r u g a uslužnostna podje t ja , k j e r l a h k o brez m i l i j o n o v , a s p a m e t n i m , v l j u d n i m i n so­d o b n i m odnosom do l j u d i do ­segamo n a r a v n o s t čudeže (pa žal v edno z n o v a doživljamo nep r i j e tna presenečenja!)? K a j počne t r g o v i n a , k j e j e u r e s n i ­čitev sk l epov o n j e n i r eo rga ­n i z a c i j i ? K a k o se p r i p r a v l j a ­mo n a nov 5- le tn i p l a n gospo­da r skega r a z vo j a , kakšen bo naš start v to obdob je novega

K o n e c m a j a j e šele i n pov ­sod l a h k o že p r i h o d n j i mesec občutno p o p r a v i m o rezu l ta te v p r o i z v o d n j i , i n v e s t i r a n j u , g r a d n j i k m e t i j s k i h i n d r u g i h ob jektov ter s k r a t k a v ce lo ­k u p n i de javnos t i . P r i v s e m t em p a nas m o r a p r e v e va t i z a ­vest, d a n i vprašanja, k i b i l a h k o šlo m i m o Socialistične zveze — t r i b u n e de l o vnega l j uds t va .

p r i p r a v l j a j o n a po t r ebne spre- po le ta? Čemu molče prenaša-membe .

S k r a t k a — i m a m o o r gan i za ­ci je , k i n i so n a r e d i l e nič a l i p a l e p r a v m a l o z a r edno do­seganje p l a n s k i h na l o g . V s a ta i n p o d o b n a vprašanja p a mo­rajo zda j n a svet lo . Občinske o rgan i zac i j e S Z D L n a j o v s e m t em spregovore J A S N O I N O D L O Č N O B E S E D O . N i samo s t va r k o l e k t i v a , če c a p l j a za s i l n i m r a z v o j e m d r u g i h podro -

mo samovo l j o p o s a m e z n i h l j u ­d i v pod jet j i h , n j i h o v o b a n a n je z n a v i d e z n i m i uspeh i i n pod.? Čemu nepo t r ebn i zas to j i v i n ­ves t i c i j ah?

O v s e m t e m j e t r e b a pove­da t i odločno i n pošteno bese­do. Reševanje t eh p o m e m b n i h vprašanj — ne pozab imo , d a smo še vedno s r e d i b i t k e p ro t i n e k d a n j i n e ra z v i t o s t i naše po­k r a j i n e ! — bo obogat i l o delo

čij i n s o r o d n i h pod je t i j . N e , to S Z D L , z najrazličnejšimi o b l i ­je s k r b i n odgovornos t nas k a m i bomo m o b i l i z i r a l i mno v s e h ! S p r e g o v o r i m o o v s em žice p ro i z va j a l c e v i n vseh d r -tem k o n k r e t n o p r ed našim žavljanov z a uresničitev p l a -v s e l j u d s k i m p a r l a m e n t o m — na .

Prvi industrijski obrat v Žužemberku Do l go l e tna želja občanov je

končno uresničena. V Žužem­b e r k u je začel prejšnji teden de la t i obra t I E V — Indus t r i j e za e l ekt rozveze L j u b l j a n a . Z a ­enkra t je zapos l en ih l e 27 l j u ­d i , število zapos l en ih p a se bo zvečalo, k o bodo začeli de l a t i v dveh i z m e n a h . Računajo, d a bo zapos l en ih tu k m a l u 150 do 200 l j u d i .

k. julija zbor Gorjanskega bataljona V zvezi s 15. obletnico osvo­

boditve p r i p rav l j a Ok ra jn i od ­bor Z B Novo mesto 4. ju l i j a na Prežeku proslavo Gor janskega batal jona in Gor janskega pod-okrožja. N a področju, k jer se je bor i l Gor jansk i batal jon in k jer je de la lo Gor jansko podokrož-je, s« p rav i med K r k o in Savo, metliškim delom. Be le k r a j i n i in Zuimberkom, bodo postav i l i več zgodovinskih obeležij, tako na dvanajst ih mest ih i n k ra j i h , de­setih s k u p n i h grobiščih, na enaj­

s t ih sitavbah pa bodo vz ida l i spominske plošče. V s i borci Gor janskega bataljona in a k t i ­vist i podokrožja Gor janc i naj se pismeno oglasijo Okra jnemu odboru Z B Novo mesto, hkra t i na lahko pošljejo na ta naslov

tudi zgodovinski mater ia l , ki %a Imajo s tega področja in svoje pisane spomine. Če j i h še niso, naj j i h začno zapisovat i , da se bo tako tud i bodočim ro ­dovom ohranili spomin na G o r -vanski batal jon.

V nedeljo i i r š i posvet 0SS

V R L M E Z A C A S O D 26. M A J A

D O 5. J U N I J A : M e d 26. i n 29. ma j em bo v

Jj js^nem lepo vre m \ l e t u d i J J j l o včasih kra jevn. " n vihtn». Nohe . _ Približno od 30. m i

do 1, j u n i j a bo v g l a vnem * * * v n o in zi-lo h l adno . V n a ' • ' ' J n j e n i po teku izboljšanje r J H I a r št- ne: t i l n o v . e m ? > • • K a s t n i m i n v i i l .m i p In

D r V M

Z A B K L 8 7 B N O

rtov železniški vozni red 29. ma ja bo začel ve l j a t i

na naših železnicah nov vozn i red, k i ga ob j a v l j a ­m o :

O d h o d i v l a kov i z Novega mes ta p r o t i L j u b l j a n i : 1.20 m o t o r n i , 2.51, 3.26 (samo ob d e l a v n i k i h ) , 6.54, 9.20 (po­spešeni potniški). 13.24. 15.51. 17.39.

O d h o d i v l a k o v Iz L j u b ­l jane v N o v o mesto : 4.35 5.38 ( s a m 0 do Grosup l j a ) 6.52 10.20, 13.31, 14.45 (samo ob de l a vn ik ih ) , 18,15, 18.55 in 23.20.

P r i h o d i v l a k o v i z L j u b ­l jane v Novo mesto : 1.05 moto rn i , 6.53, 9.17, 12.17. 15.50, 17.12 (samo ob de­l a v n i k i h ) . 19.58. 21.16.

O d h :d i v l akov i z Novoga metsta v K a r l o v a c : 7 03. 16.01 in 21.27

P r i h o d i v l a k o v v mesto i z K a r l o v c a : 13.14. 17.28. 22.15.

4.1«

6.40.

O d h o d i v l akov iz- EfoVfg« ;ncs ta v Stražo: 4.35, 6.57 10.50. 13.30. 16.00. 1800.

P r i h o d i v l a k o v v Novo mesto i z Straže: 6.47, 7.42, 11.55. 15.34. 17.00, 19.24.

O d h o d ed inega d i r e k t n e ­ga v l a k a i z N o v e g a mes ta p ro t i S e v n i c i : 4.07. T a v l a k se v r n e v N o v o mesto ob 21.35.

O d h o d v l a k a i z N o v e g a mesta v M e t l i k o : ob 12.30.

1 P r i h o d v l a k a i z M e t l i k e v Novo mesto ob 15.41.

O d h o d i v l a k o v i z T r e b ­njega v S e v n i c o : 4.49, 8.48. 14.05. 16.45.

O d h o d i v l a k o v i z Sevn ice v T r e b n j e : 5.08, 11.30 15.14, 1945.

S p r e m e m b a v voznem redu je ed ino p r i -Sevniča-nu~ . k i pr ide v N o v o mesto ob 21 35. in pr i pospešenem potn škem v l a k u , k i gre iz Novega mesta ob 9.20 in pr ide v L j u b l j a n o ob 10.26 Pospešeni potniški v l a k vozi tud i v ob ra tn i s m e r i ? K l h o d o m Ifl L j u b l j a n e ob 18 15 u r i in s p r i h o d o m v Novo mesto ob 19.58.

P redseds tvo ok ra jnega s i n ­d i k a l n e g a sve ta je s k l i c a l o za nedel jo dopo ldne posve tova­nje članov O S S i n vseh p r e d ­sedstev občinskih s i n d i k a l n i h svetov. U g o t o v i l i bodo uspeh občinskih s i n d i k a l n i h občnih zborov , se p o m e n i l i o me todah de l i n samosto jnost i s i n d i k a l ­n i h o r gan i zac i j p r i reševanju

različnih na log . S i n d i k a l n i o d ­b o r n i k i bodo i z m e n j a l i ob tej priložnosti tud i izkušnje i n nasvete, potrebne z a uspešno sode lovanje s i n d i k a l n i h o rga ­n i zac i j p r i reševanju različnih na log . S i d i k a l n i o d b o r n i k i bodo i z m e n j a l i ob tej prilož­nost i t u d i izkušnje i n nasvete, po t rebne za uspešno sode l ova -

c x A « A i M. t n-> e s i n d i k a l n i h o rgan i zac i j p r i benOVO n O CaSt 1 (Metni- s es tav l j an ju o s n u t k a bodočega

Ce delaVSkih SVetOV P ^ ^ i v n e g a P l a n a

3. j u n i j a bo na Senovem pro­slava desete obletnice de lavske­ga samouprav l janja , 3. j u l i j a bo centra lna občinska pros lava, 3. septembi-a, se p rav i ob deseti obletnic i prvega dedavskeg. sveta rudn ika , pa bo ime l D S rudn ika slavnostno sejo. P r v de lavsk i svet v občini je Imel;. E l ek t r a rna ln sicer 21. apr i la 1950

Elektriko so dobili v Vel. Lipovcu in na Seli'

pri Ajdovcu T e d n i so b i l a zaključen.,

de la nu e l e k t r i f i k a c i j i v as i V e ­l i k i L i p o v e c i n Se la p r i A j dovcu . T a k o je tud i v ta od­m a k n j e n a k r a j a posvet i la e l e k t r i k a in vnes la v vas novo življenje. Namerava j o še elek t r i f i c i r a t i B r e zovo reber i r Pod i i po. Električni d r o g o v i ž« stoj i jo i n če bodo s reds tva bo l a h k o tud i na B r e z o v i re brj i n v P o d l i p i že letos e lek trična razsve t l java . S t em b bi lo eh -k t r i f i c i r ano ce lotno po­dročje A i d o v c a .

M . S.

O b r a t i m a lepe, sve t l e de­lovne pros tore ter u m i v a l n i c o in k o p a l n i c o v preure j enem zadružnem d o m u .

M . S.

Tudi Novo mesto: k e m i č n o č i s t i l n i c o in

pralnico V torek dopo ldne j e b i l a v

N o v e m mes tu v o k v i r u Stano­v a n j s k e s k u p n o s t i Cente i o d p r t a kemična čistilnica in p r a l n i c a . O t v o r i t v i so pr iso ­s t v o va l i p r edsedn ik i v s eh t r eh s t a n o v a n j s k i h s k u p n o s t i i n z a ­s t o p n i k O b L O . Obširneje bo­mo o t e m še poročali.

Julija sejem tekstila v Leskovcu

Od 9. do 17. j u l i j a bo v L e ­skovcu mednarodni sejem tek­st i la i n tekst i ln ih strojev. L a n i je sodelovalo na njem 255 do­mačih in tu j ih razstavl javcev. T a številka bo letos precej p re ­sežena, saj se j i h je pr i j av i l o to l iko že do prve polovice m a ­ja, pr ig lasi tve pa še vedno p r i ­hajajo. N a letošnjem se jmu bo razstavl jenih največ strojev in konfekci je.

• I n d o n e z i j s k a v l a d a je p r o ­t e s t i r a l a p r i v l a d i L K K i t a j ­s k e z a r a d i s o v r a ž n e g a p o r o ­č a n j a p e k i n š k e g a r a d i a o I n ­d o n e z i j i .

• V a t i k a n s k o g l a s i l o * O s s e r -v a to r e R o m a n o « j e o b j a v i l o č l a n e k , v k a t e r e m Je r e č e n o , d a I m a C e r k e v v s o p r a v i c o o d ­ločati o z a s e b n e m i n j a v n e m u d e j s t v o v a n j u v e r n i k o v .

Z okrajnega p ionirskega šahovskega prvenstva , k i je b i lo 15. maja v Novem mestu: zmagovalna ek ipa v kategor i j i starejših pionir jev iz Brežic. Več o n j i h berite na 6. s t ran i današnje

Številke

Tud i M i l enca iz X I . novomeške M D B je med p r v i m i na t r as i ! Skupno z d rug im i b r i gad i r j i po­šilja m lad in i novomeškega o k r a ­ja najlepše pozdrave za letošnji

dan mladost i !

Pismo materi narodnega heroja Janka Brodarica

D r a g a m a t i !

Naša X I . novomeška mlad inska delovna b r i ­gada se imenuje po V a ­šem s inu J a n k u . Sezna­n i l i smo se z življenjsko potjo Vašega sina in z njegovimi hero jsk imi po­dv ig i v narodnoosvobo­d i l n i borb i . Njegovo ime smo si i zb ra l i za našo brigado zato, ker je b i l vaš Janko borben, vz t ra­jen in požrtvovalen ter zares predan domov in i . Z a svoj narod je žrtvoval vse, tud i svoje življenje. Njegov l i k nam služi kot svetla zvezda i n kažipot, kako se je treba bor i t i danes za lepše življenje delovnega l judstva. K o pomis l imo na njegov dar, k i ga je položil na ol tar domovine, nam n i težko zavihtet i k rampe i n lo ­pate ter s i pr izadevat i , da bo avtomobi lska cesta «rčna žila naše domovine, čimprej zgrajena. — Ob spominu na Vašega J a n ­ka se vedno spomnimo tud i na Vas, mat i , k i ste da l i domov in i vse, kar V a m je bi lo najdražje na svetu — svojega s ina .

V s i br igad ir j i XX. no­vomeške mladinske de­lovne brigade V a m po­šiljamo prisrčne pozdra­ve i n V a m želimo še mnogo let življenja v naši pre lep i domov in i !

B r i gad i r j i X I novome­ške mladinske delovne

brigade » JANKA BRODARICA«

Z tt M A N J E POL I T Ič Kl TE D P:! S XI PR EGL6D '

U O U J \ U U U . J M 1 U U i u m U l U U O U S . U I z k u š n j e , ki jih je dobilo Kmetijsko-gozdarsko posestvo Novo mesto pri

pitanju telet na n a č i n » b a b v bee f« V j u n i j u 1959 smo pričen p:

tat i teleta na način baby beei v Podhost i , k jer smo v jun i ju i n j u l i j u napo ln i l i hlev s 54 te­let i . Od avgusta dalje smo za čeli s p i tanjem tudi na obratu Za log . T u smo opuščene svinja-ke preured i l i v pitališče: d va sv in jaka za teleta v boks ih In dva za pr ivezovanje telet od 200 k i l ogramov dalje.

Trenutno pihamo 186 telet. Od novembra 1959 do januar ja le­tos smo preured i l i tuđi svinja­k a v Klevevžu in Orehovic* tako da imamo sedai pr iprav­l j en ih 500 stojišč za teleta Zaenkra t ne moremo napolnit : teh hlevov, k e r ne dobimo telet te odkupa. Sedaj namreč p i ta ­mo pretežno lastna teleta; iz odkupa j i h imamo le 25 v Pod­hosti ,

Izkušnje, k i smo j i h pr idobi l j v t eku enega leta, so pokazale, da lahko Otežemo povprečni pr i ras t v teku pitanja od 0.80

Jugoslavija — d e ž e l a turizma

V zadnj ih treh le t ih lahko postavimo Jugoslav i jo glede na močan porast inozemskega t u ­r a m a rva prvo mesto v Ev rop i Za n iu pridejo Španija, Nizo­zemska, Avs t r i j a , Po l j ska , Ve­l i k a B r i t an i j a i n druge. V Slo ven i j i narašča turistični pro­met v zadnj ih sedmih let ih povprečno za 12 odst. na leto, l n s icer domači za 10 odst.. Ino­zemski pa za 23 odst. I ta l i ja je Leta 1956 zabeležila le 4 odst v e č tur is tov kot prejšnje l e t ° , medtem ko sta F ranc i j a i n Švi­ca celo malo nazadoval i .

Otrok pod motorno kolo V v a s i 2 v l r č e v S u h i k r a j i n i j e

p o v o z i l p r e d k r a t k i m m o t o r i s t t r i ­l e t n e g a o t r o k a , k i je n e n a d o m a p r i t e k e l iz l e v e g a o b c e s t n e g a J a r ­k a n a cesto i n p o d m o t o r . O t r o k I m a z l o m l j e n o d e s n o n o g o , d o b i l p a ' j e t u d i m o č a n u d a r e c v zat i l je .

T a ne s r eča n a j b i b i l a o p o m i n v s e m s t a r š e m , n a j n e p u š č a j o o t r o k n a cesto , k e r ces ta n i ot roš ­k o i g r i š če . T a k i p r i m e r i da je jo m i s l i t i , d a b i b i ! o o t r o k o m po v a ­seh p a m e t n o u r e d i t i k a k o ig r i šče , k j e r b i se l a h k o i g r a l i p o d n a d ­z o r s t v o m k a k e s ta re j še osebe , k i z a težko de lo n i več s p o s o b n a .

do 1 k i l og rama na dan po g lav i V Podhost i je sedaj v p i tanju

53 bikcev v teži od 250 do 500 ki logramov. P r i r2 . s t v ap r i l u letcs je b i l sledeč:

od 250—300 kg : pr i rast po­vprečno 1.31 kg pr i 10 b ikc ih ,

o d 300—260 k g : pr i rast po­vprečno 1-26 kg p r i 28 b ikc ih .

od 350—400 k g : pr irast po­vprečno 1.47 kg p r i 14 b ikc ih .

od 450—500 kg : pr i rast po­vprečno 1.70 pr i 1 b ikcu .

Verona Saje v Podhost i je prav gotovo ena najsposobnejših de­lavk naših pitališč. V dobr ih 10 mesecih je zred i la telička od pičlih 90 kg ka r na 400 kg — to pa je pot, po ka te r i moramo, Se hočemo imet i dovol j mesa. M n o ­žično, s kval i te to , po sodobnih

načelih vzre je !

Povprečni pr irast p r i 53 ko madih je b i l 1.33 kg .

Navede l bi še pr irast po pa l ­mah pr; teličkah i n b i k c i h ;

p r i s i vo r jav ih : 1.34 kg na da r . p r i 50 živalih,

p r i križancih: 1.12 kg na dan pr i 3 živalih,

p r i b i k c i h : 1.37 kg na dan pr) 46 živalih.

p r i teličkah: 1.06 kg na dan pri 7 živalih.

Dosedanji povprečni prirast po spo lu :

p r i teličkah: 0.72 k g na dan pr i b i k c i h : 0.82 k g na dan.

D a nI b i l v Podhost i dosežen v povprečju večji pr i rast , Je vzrok v tem, ke r nismo da l i v pitanje težjih telet. Te leta, k i srno j i h vze l i v pitanje, so b i la težka komaj 60 do 70 kg . Iz­kušnje so pokazale, da so te­leta izpod 100 kg zelo občutlji­va ob prehodu na pitanje. P r i mlajših te let ih je pr i ras t ko­maj 0.30 k g na dan. Zato da­jemo sedaj v pitaliAča le tele­ta od 90 do 120 kg , p r i ka te r ih dosežemo že v začetku pitanja dnevni pr i ras t 0.60 kg. Tako to b i l i na obratu Za log v mesecu apr i lu sledeči p r i r as t i ;

do 100 k g : 0.64 k g na dan, od 100—150 k g : 0.70 kg na dan, od 150—200 k g : 0.94 k g na dan. nad 200 k g : 1.00 k g l n več na

dan

Iz dosedanj ih Izkušenj je raz­vidno, da se lahko dosežejo p r i te let ih od 90 k g dalje naslednj i p r i ras t i :

do 100 k g : 0.60 k g na dan, od 100—150 k g : 0.70 do 0.60 k g

na dan, od 150—200 k g : 0.90 k g na

dan, od 200 k g dal je : 1.00 do 1-40

ki logramov na dan. (Konec prihodnjič)

faf4»jUi konferenca~štirih p^euredni ' kov je za n a m i . P r a v z a p r a v ne moremo govo r i t i o kon fe renc i , k e r do nje sp loh n i prišlo, temveč samo o n j enem ne­uspeha . J a l o v o b i se b i l o zda j p r e r eka t i — k a k o r to delajo z a s t opn ik i enega in drugega b l oka , d a b i z v a l i l i k r i v d o za neuspeh d r u g e m u na r a m e n a — kdo i n k o l i k o j e kdo k r i v . P r e d seboj i m a m o dejstvo, d a je prišlo do zaostr i tve m e d ­n a r o d n i h odnosov, tore j do poslabšanja mednarodnega položaja. P r i v s em t em p a ne gre pozab i t i , d a položaj n a v z l i c v s e m u n i obupen i n d a v s i mos t o v i n i so pod r t i . O tem govor i več dejstev.

T a k o j po t i s k o v n i kon f e r enc i sovjet­skega p r e m i e r a Hruščeva v P a r i z u , k i je p o t e k a l a v precej nape tem vzdušju, se je p o j a v i l a možnost, d a b i u t egn i l Hruščev podp isa t i v B e r l i n u ločeno m i r o v n o pogodbo z D R Nemčijo. T o b i v s ekako r še nep r ime rno bo l j zaos t r i l o položaj k a k o r neuspeh pariške kon f e ­rence. T o d a k a j se je zgod i lo? Hruščev je v B e r l i n u — ob v e l i k e m olajšanju z a h o d n i h krogov — de ja l , d a v šestih a l i o s m i h mesec ih , za k o l i k o r na j b i b i l a odložena kon fe renca n a v r h u , ne bo prišlo do podp isa m i r o v n e pogodbe z D R Nemčijo. T a i z j a va je v s ekako r v p l i v a l a zelo pomi r j e va lno i n de jansko pomen i , d a je vprašanje B e r l i n a i n Nemčije še zmerom vprašanje, o k a ­te rem bodo govo r i l i n a p r i h o d n j e m se­s t a n k u n a v r h u .

V manjši m e r i je inc iden t z l e t a l o m »C-47« t u d i de l o va l p om i r j e va lno . T o l e ­ta lo je l e te lo Iz K j d b e n h a v n a i n je po po ­m o t i zašlo n a vzhodnonemško ozeml je . Sov j e t sk i l o v c i so potniško l e ta lo p r i ­s i l i l i , d a je pr i s ta lo . P o neka j d n e h so sov j e tska ob las tva to l e ta lo s p o t n i k i v red izročila ameriškim ob las t vom s

. . t o . c s i o m *i i :er, k i p a je b i l nap i san v z m e r n e m tonu .

Z a zda j t u d i ne kaže, d a b i se m e d ­sebo jn i o b i s k i n a nižji r a v n i ter ob i sk i tur is tov med e n i m i n d r u g i m b l o k o m zmanjšali. V s a k d a n pr iha ja jo poročila, d a ra zne de legaci je i z Z D A potuje jo v

več komentator j ev po svetu . Pos ta lo je jasno, d a je p r o b l e m m i r u širši i n d a je t r eba vpreči vse napredne s i le za njegovo okrep i t ev . To je brez d v o m a eden i z m e d naukov pariškega ne­uspeha.

Z a sedanje obdobje bo torej značilen Z S S R i n obra tno , i z m e n j a v a s t r o k o v n i h poostren boj m e d v s e m i t i s t i m i s i l a m i , izkušenj n a r a z n i h popriščih sc n a d a 1 k i s i pr i zadeva jo o h r a n i t i m i r i n k r e p i t i

P O N E U S P E H U l j u j c i n napredek , k i je b i l s tako m u k o dosežen, n i p o p o l n o m a i z b r i s a n .

T o seveda ne p o m e n i , d a ne preživ­l j amo zda j zelo kritičnega obdob ja v m e d n a r o d n i h odnošajih. O t em govor i n a p r i m e r sedan ja o b r a v n a v a v V a r ­nos tnem sve tu O Z N , k i je b i l s k l i c a n n a zahtevo sovjetske v lade . Z S S R je obdolžila Z D A ag r e s i vn ih n a m e n o v z a ­r a d i v p a d a l e t a l a »U -2* n a sovjetsko ozeml je . Čutiti je t u d i , d a so se ok r ep i l e t iste s i le po sve tu , k i ne želijo spora ­z u m a i n b i rade položaj še bo l j za ­ostr i l e .

K a j je s to r i t i v teh okoliščinah? Če­da l j e bo l j se ut r ju j e prepričanje, d a i z v enb l okovske države ne smejo g l eda t i križem r o k — k a k o r je de ja l p redsedn ik T i t o — k a k o se položaj slabša. Neuspeh kon fe rence v P a r i z u je očitno pokaza l , d a š t i r j e ve l ik i « — m i l o rečeno — niso kos v e l i k i m p r o b l e m o m , k i b i j i h m o ­r a l i reševati. Za t o se s a m a ob seb i v s i ­l ju j e m i s e l n a nekakšno posredovanje Združenih na rodov i n p r a v to m i s e l v i z j a v i p r e d s e d n i k a T i t a je po zd rav i l o

mednarodno ra zumevan j e , i n t i s t i m i , k i b i r a d i odnose poslabšali. Za to re j je pričakovati, d a bo v tej a l i o n i o b l i k i prišlo t u d i do ostrejše d i f e renc iac i j e . K r e p i t e v medsebo jnega zaupan ja , k i je za rad i v ohunskega l e t a l a » U - 2 * i n ne ­uspeha pariške kon fe rence , doživelo h u d udarec , bo mučen i n napo r en posel . O t em s i ne more nihče de la t i u t va r . T o d a ta posel je življenjsko potreben, ker je a l t e r n a t i v a v o j n a i n te s i nihče ne želi.

Če b i ho te l i povzet i , b i d e j a l i : po ­ložaj n i tako obupen , d a b i m o r a l i vreči puško v ko ruzo i n opus t i t i vse poskuse z a zbližanje. Pač pa je dovo l j resen, d a naspro tno te r ja največje n a ­pore, i z r edno potrpežljivost i n obz i r ­nost, d a b i se pop rav i l o , k a r se je v P a r i z u p o k v a r i l o . Če bo pariški neuspeh spodbode l državnike, d a se bodo bo l j t eme l j i to l o t i l i perečih m e d n a r o d n i h p rob l emov i n se i zog iba t i vsega, k a r b i l a h k o i z z i v a l o naspro tno s t ran , l a h k o rečemo, d a je t a neuspeh n a v z l i c v s e m u poslabšanju p r inese l le neka j dobrega.

Na koncu: vsem enako... V črnomaljski BELOKRANJKl so razdelil! s sklepom delavskega sveta dve in pol nadplači, za povečanje podjetja pa potrebujejo sto milijonov dinarjev, s čimer bi lahko zaposlili Se 150 žena in deklet — Nespameten sklep DS kazi podobo

kolektiva, ki sicer prizadevno in uspešno izvršuje planske naloge

IZ RAZNIH STRANI

44 članov šteje k o l e k t i v T o ­v a r n e p l e t en in B e l o k r a n j k a v Črnomlju. De la jo v d v e h i z -

Razpis iavne dražbe v Črnomlju O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r Č r n o ­

mel j r a z p i s u j e

J A V N O D R A Ž B O

n e p r e m i č n i n S p l o š n e g a l j u d s k e g a p r e m o ž e n j a , k i bo v t o r ek , 7. j u -ni1a 1960 o b 8. u r i v se jn i d v o r a n i O b L O .

N a d r a ž b i b o d o p r o d a n e s l edeče n e p r e m i č n i n e :

Vpis v enoletno šolo za b o l n i č a r j e v Novem mestu

S o l a z a b o l n i č a r j e v N o v e m m e ­s t u r a z p i s u j e n a p o d l a g i s k l e p a š o l s k e g a o d b o r a in O d l o k a o n a ­č inu i z v e d b e i n o p o g o j i h r a z p i s a za v p i s v s t r o k o v n o šolo (Ur . l ist štev. 13/1960) v p i s v e n o l e t n o šo lo z a bo ln i ča r j e

v So l . l e t u 1960-61. V šo lo bo s p r e j e t i h 35 učenk . P o g o j i z a s p r e j e m : D o k o n č a n a o s e m l e t k a i n v p r i ­

m e r u , če bo več k a n d i d a t k k o t 35, t u d i o p r a v l j e n s p r e j e m n i i zp i t iz s l o v e n s k e g a j e z i k a l n m a t e m a t i k e ; s t a r o s t : i z p o l n j e n i h iT do 24 let. Z d r a v s t v e n o s tan je se bo p r e v e r i j o n a z d r a v n i š k e m p r e g l e d u , k i ga bo o r g a n i z i r a l o v o d s t v o šole .

K a n d i d a t k e v lož i jo n a u p r a v o šo ­l e s 50 d i n k o l k o v a n o p r o š n j o za s p r e j e m do 25. j u n i j a 1960.

P r i l o g e , k o l k o v a n e s 30 d i n , s o : zadn j e š o l sko sp r i č eva l o , r o j s tn i

l ist , ž iv l j en jep i s , m n e n j e s l u ž b e n e ­ga s ta reš ine pr i lož i jo k a n d i d a t k e , k i so b i l e že v s lužb i , t e r p o t r d i l o o v z d r ž e v a n j u ( š t i p end i r an ju ) v ča ­su šo l an j a .

K a n d i d a t k e , k i J i h p r i p o r o č a za vp i s Z v e z a b o r c e v , s o c i a l n o v a r ­s tvo , g o s p o d a r s k e , d r u ž b e n e a l i s t r o k o v n e organizaer i je . p r i lož i jo p rošn j i p o t r d i l o .

S p r e j e m n i i z p i t i n zd ravn i šk i p r eg l ed bo za v se p r i j a v l j e n e k a n ­d i d a t k e dne 28. j u n i j a 1960 o b 9. u r l v p r e d a v a l n i c i n a p l j u č n e m o d d e l ­k u sp l o šne b o l n i c e v N o v e m m e ­stu .

S o l a i m a d i j a šk i d o m . M e s e č n a o s k r b o v a l n i n a b o zna ša l a p r i b l i žno 6.500 d i n .

Objava razpisne komisije za vpis v n o v o m e š k o gimnazijo

1. P a r e . št. 285/4 - Btavbišče z z i ­d a n i c o , pare . št. 2324 - v i n o g r a d v I zmer i 2,16 a, št. 2525/1 - v i n o g r a d v i z m e r i 6,33 a i n i-t. 2325/2 - t r a v ­n i k v i z m e r i 1,83 a, v s e p r i p i s a n e k z k v l . št. 287 k. o. K o t , za I z k l i c n o c e n o 220.000 d i n .

2. P a r e . št. 1484/2 - v i n o g r a d v i z m e r i 7.91 a i n št. 1490/1 - p a š n i k v i z m e r i 2.31 a p r i p i s , k z k v l . št. 627 k. o. P r i b i š j e z a i z k l i c n o c e n o 57.000 d i n .

3. P a r e . št. 2082/2 - n j i v a v i z m e ­r i 13,15 a p r i p i s , k z k v l št. 33 k. o. D r a g a t u š z a i z k l i c n o c e n o 52.000 d i n .

4. P a r e . št. 83 - v i n o g r a d v n a ­r a v i t r a v n i k v i z m e r i 8,98 a, št. 88 - v i n o g r a d v I z m e r i 3,32 a l n 8t. 1353 - v i n o g r a d v i z m e r i 2,63 a, v s e p r i p i s a n e k z k v l . št. 1047 k. o. M a -v e r l e n z a i z k l i c n o c e n o 30.000 d i n .

5. P a r e . št. 147 - s t avb i š če - z i ­d a n i c a l n št. 2310 - v i n o g r a d v i z ­m e r i 6,33 a, o b e p r i p i s , k z k v l . št. 221 k. o . K o t za i z k l i c n o c e n o 120.000 d i n .

6. P a r e . Št. 230« - v i n o g r a d v n a ­r a v i n j i v a v I z m e r i 1.40 a, p r i p i s , k z k v l . št. 221 k. o. K o t z a I zk l i c ­no c e n o 7000 d i n .

7. P a r e . H. 2305 - v i n o g r a d v I z m e r i 12.30 a, p r i p i s a n e k z k v l . 8t. 221 k. o. K o t z a i z k l i c n o c e n o -74.000 d i n .

8. P a r e . št. 2893/2 - p a š n i k v i z ­m e r i 5,32 a, št. 2893/1 - t r a v n i k v I zmer i 59,99 a, št. 2897/1 - n j i v a v i z m e r i 1,83 a, št. 2898/2 - t r a v n i k v i z m e r i 5.39 a l n št. 2899/1 - n j i ­v a v i z m e r i l i . S l a, v s e p r i p i s , k

z k v l . št. 44 k. o. Beden j z a i z k l i c n o c e n o 130.000 d i n .

9. P a r e . št. 2908/3 - t r a v n i k v i z ­m e r i 50,17 a, pa r e . št. 2908/4 - n j i ­v a v i z m e r i 71.50 a, pa re . št. 2908/5 - t r a v n i k v i z m e r i 30,96 a i n pa re . št. 2910 - t r a v n i k v i z m e r i 1.29 a, vse p r i p i s a n e k z k v l . št. 44 k. o. B e d e n j z a i z k l i c n o ceno 220.000 d i n .

10. P a r e . št. 2919/2 - n j i v a v i z ­m e r i 18.70 a i n št. 2920 - t r a v n i k v i z m e r i 0,83 a, o be p r i p i s a n i k z k v l . št. 44 k. o. B e d e n j z a i z k l i c ­n o ! c e n o lf.000 d i n .

11. P a * c l ' š t * 2988/5 - t r a v n i k v i z m e r i 2,84 a , 'Št . 2998/6 - v r t v i z ­m e r i 3.74 a i n It. 2998/7 - n j i v a v I zmer i 61,90 a, v s e p r i p i s a n e k z k v l . št. 649 k. o. B e d e n j z a i z k l i c n o c e ­no 160.000 d i n .

12. P a r e . št. 238212 - v i n o g r a d v I zmer i 6,47 a, št. 2383 - n j i v a v I zmer i 3,24 a, p a r e . št. 2380 - n j i ­v a v i z m e r i 3.50 a l n v r t v i z m e r i 28,55 a i n št. 2382/1 - n j i v a v i z m e r i 6,47 a, v s e p r i p i s a n e k z k v l . št. 649 k. o. B e d e n j za i z k l i c n o c e n o -180.000 d i n .

13. P a r e . št. 146 - s t avb l š če -e n o d r u ž i n s k a h i ša v L a h i n j i i n pare . št. 1777 - v r t v i z m e r i 2,20 a, p r i p i s , k z k v l . št. 78 k . o. B u t o r a j za i z k l i c n o c e n o 120.000 d i n .

P r a v i c o d raž iU i m a v s a k d r ž a v ­l j a n F L R J . i n t e r e s e n t i za n a k u p n e p r e m i č n i n mora<o polož it i k a v ­c i jo v viš ini 10»'« p r i r a č u n o v o d s t v u O b L O Č rnome l j d o 6. 6. 1960.

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r Č r n o m e l j

N a p o d l a g i o d l o k a o nač inu i z ­v e d b e ' r a z p i s a i n o p o g o j i h r a z p i s a z a v p i s v g i m n a z i j e ob j av l j a r a z ­p i s n a k o m i s i j a p r i g i m n a z i j i v N o ­v e m m e s t u n a s l e d n j e :

1. v 1. r a z r e d g i m n a z i j e v N o v e m m e s t u se l a h k o v p i š e 6C k a n d i d a ­tov .

2. v p i s o v a n j e bo o d 10. do 26. J u n i j a i n o d 15. a v g u s t a do 4. s ep ­t e m b r a .

3. p r i j a v i z a v p i s m o r a k a n d i d a t pri ložit i te le l i s t i n e :

a) r o j s t n i l i s t , b) l i s t i no , k i p r i k a z u j e p o t e k l n

u s p e h š o l an j a v o s n o v n i šol i a l i nižji g i m n a z i j i ( s p r i č eva l o o u s p e š ­n o k o n č a n e m 8. r a z r e d u o s n o v n e šo le a l i i z p i s e k iz m a t i č n e g a l i s ta al i d i j a ško kn j i ž i co ) .

R a z p i s n a k o m i s i j a z a v p i s v g i m n a z i j o v N o v e m m e s t u .

S pestmi in z vrvjo nad očeta

TOVARNA A E R 0 C E L J E p r o i z v a j a ; karbon papir, indigo, papir , t rakove za pisalne in računske stroje, črnilo za na l i vna peresa, ma­trice za razmnoževanje, barvo za razmnoževanje, akva r e l -ne šolske barv ice , tempera plakatne barve, umetniške o l j ­nate barve, d iazo-amoniak papir, jasnit, barve za obleko, barve za t la, barve za luženje lesa, lepi lo za gume »Gu-mino:«, prozorni l ep i ln i trak »Aero Selotejp«

ter ostale kemične izdelke za domaćinstvo in obrt i

L e o p o l d F e r d i h . a v t o m e h a n i k iz Rač ice p r i S e v n i c i , se Je p r e d n e ­d a v n i m zveče r v r a č a l p r o t i d o m u . S i n ga Je n e d a l e č o d d o m a č i j e n a ­p a d e l i n p o b i l t e r p u s t i l l ežat i n a cest i , s a m pa o d h l t e l d o m o v po b r a t a p a j da š a . O b a s i n a - z l i k o v c a sta n a t o oče ta o d n e s l a d o m o v i n m u n a pos te l j i z m o č n o v r v j o z v e ­z a l a r o k e l n noge . L e o p o l d F e r đ i h je b i l m e d n a p a d o m l aže p o š k o ­d o v a n ; k e r Je b i l r a z e n tega Se n e z a v e s t e n , je ob leža l n a pos te l j i , k o sta ga s i n a z v e z a n e g a z a p u s t i l a . Se je d r u g i d a n z jut ra j se Je z b u d i l iz n e z a v e s t i i n s n a . Z v e z a n ko t Je b i l , s i n i m o g e l p o m a g a t i , z a to Je pričel k l i c a t i n a p o m o č . D o m a č i se n j e g o v i m k l i c e m , č e p r a v so b i l i v hiš i , n i so o d z v a l i . V p i t j e n a p o ­m a g a n j e j e n a t o zas l i ša la s o s e d a ,

k i Je nes r ečnega oče ta re?Ua v e z i Z a p e s M a i n n o g e j e i m e l o d v r v i že m o č n o p o d p l u t e i n zatečene .

O b a z l i k o v c a se bos ta za svo je d iv j a š tvo z a g o v a r j a l a p r e d s o d i ­ščem (150. č len K a z . z a k o n i k a : p r o t i p r a v n i o d v z e m pros tos t i ) . N e ­č lovešk i o d n o s o b e h s i n o v i n n j u n p o s t o p e k n a p r a m očetu Je v s o o k o l i c o u p r a v i č e n o r a z b u r i l , ž i v i ­m o v o b d o b j u h u m a n o s t i i n r a z ­v i j a n j a č l o v e č a n s k i h o d n o s o v m e d l j u d m i , n e n e h n o p o u d a r j a m o v e ­l i k p o m e n d r u ž i n e k o t o s n o v n e c e l i c e soc ia l i s t ične d r u ž b e , d v a z l i ­k o v c a p a p o b i j e t a l a s t n e g a očeta i n ga v r h u v s e g a Se k o t ž lv inče zvežeta z v r v j o . V i m e n u Javnos t i p o s t o p e k s i n o v ( tega n a z i v a žal ne zas luž i ta ) o b s o j a m o i n z a h t e v a ­m o na j s t rož jo k a z e n 1

I n k a r n a t k a c v e t e !

Prosimo, ne pokosite je, temveč pustite Clm večje površine za seme. Njive očistite oljne repice. Semena bodo odkupovale vse kme­tijske zadruge na vašem področju. Odkupna cena bo zelo ugodna. Vse Informacije dobite pri vaši kmetijski zadrugi I

SEMENARNA — LJUBLJANA G P ^ S ^ T S K A CESTA 5 Telelon 23-413

» K O V I N 0 T E H N A « ve le t rgov ina • tehnično železnlno in kov in sk im blagom

C E L J E , M a r i b o r s k a cesta 17 — te lefon: 21-22

0 vam nud i is svo j ih skladišč: val jane in vlečene pro­izvode iz j ek l a i n železa, barvane kovine v popolnem asort imanu, kroglične ležaje, orodje za obdelavo lesa in kov in , armature vseh vrst, sanitarno ke ramiko ter metalno i n keramično opremo, bruse vseb vrst, vijačno robo l n žičnike, okovje vseh vrst i td .

K o t spec ia l i z i rana t rgov ina s tehničnim mater ia lom Vas postrežemo sol idno ln h i t r o !

C I N K A R N A — C E L J E M E T A L U R Š K O - K E M I Č N A I N D U S T R I J A

Te le fon i : 20-81, 24-94, 20-82, 24-95. Brzo javn i naslov: C i n k a r n a Cel je. Železniška postaja Cel je — i n d u ­st r i j sk i t i r i C inkarne . Te lepr in ter : 033-27.

N a i l p ro i z vod i : surov i c i n k - m i n . 97.80rvj Zn , c inkov prah 97.0«/o Z n total, r a f in i ran i c i n k - m i n . 98.7(rVo Zn , f in ! c ink-min . 99.75% Zn , c inkova pločevina razn ih dimenzi j in formatov, c inkov i protektor j i za kotle, c inkove pralnice valovite, c inkova i i c a , c inkov i strežniki, avtot ipl jske p lo­šče, offset plošče, žveplena k i s l ina 60° Be. c inkova be l i l a : z lat i pečat, be l i pečat, zeleni pečat, rdeči pečat, kromov galun, natr i jev h 'drosul f i t , natr i jev su l f id -surov i , natri jev sulfld-člstl, c inksul fat , natr i jev sdl lkof luorid, bar i jev su l ­f id, zelena gal ica, llbopon, u l t r amar ln , svinčeni min i j 30°/o. svinčeni min i j 32°/o, svinčena glajenka, čista, superfosfat. modra gal ica, metalit. — V va l jarn i uslužnostno val jamo tud i »vinec, kositer l n srebro.

m e n a h . 1 m i l i j o n 500 tisoč bru to p r o i z v o d a n a r e d i vsak. S t r o j i so s l a b i , i z r a b l j e n i , zne-šeni z v s eh ve t rov . L e 7 m i l i ­j onov 600 tisoč so v r e d n i , p r i d n e r oke pa so nared i l e l a n i z n j i m i za 66 m i l i j o n o v p ro i zvodov . Podje t je dosega celo višjo a k u m u l a c i j o kot m a r s i k a t e r o razvitejše njego­ve stroke. D e l a v k a m i n d e l a v ­c e m torej n i ka j reči glede pro i zvodn je .

Povpreček zaslužka je b i l l a n i 10.900 d i n n a mesec. T a ­r i f n i p r a v i l n i k , k i sta ga spre ­j e l a k o l e k t i v i n D S , določa, da bodo p o r a b i l i 47 odst. čistega d o h o d k a z a osebne pre j emke , p reos ta l ih 53 odst. pa razde­

l i l i n a sk l ade .

V občini je še dovo l j žena i n dek le t , k i b i se rade zapo­s l i l e . K o l e k t i v čuti, d a je obrat p r ema jhen . Povečali ga bodo, so s k l e n i l i . Načrte že p r i p r a v ­l jajo, 100 m i l i j o n o v d i n a r j e v bodo po t r ebova l i . Težko bo zbra t i tolikšna s reds tva , toda bru to p r o i z v o d bo na to 5-krat večji od dosedanjega . 50 m i -

Poiar v kuhinji B r e s t a n i š k a g o s p o d i n j a J . K . Je

p o i z k u š a l a 9. m a j a z a k u r i t i v šte­d i l n i k u . K e r n i h o t e l o go r e t i , Je tleča d r v a p o l i l a z b e n c i n o m . P r i t e m se j e v e s b e n c i n v žga l , p r e p l a ­šena g o s p o d i n j a j e s p u s t i l o s t e k l e ­n i c o n a t l a in v k u h i n j i Je z a ­g o r e l o . H i t r a p o m o č j e p r ep r eč i l a v e č j o m a t e r i a l n o š k o d o . V k u h i n j i j e za 100.000 d i n š k o d e (na p o h i ­š tvu , š i v a l n e m s t r o j u in r a d i o a p a ­ratu) .

G o s p o d i n j e , p r i k u r j e n j u n e Iz­gub l j a j t e ž i vcev , č e noče t a k o j z a -g o r e t i ! B o l j e Je, d a z a k u r i t e ppčas l i n b r e z b e n c i n a , k a k o r p a z b e n c i ­n o m In k a r c e l o k u h i n j o . P o l i v a ­nje t lečih p o l e n z b e n c i n o m se je že m a r s i k a t e r i g o s p o d i n j i h u d o m a š č e v a l o , sa j nI b i l o r e d k o , d a Je p r i t e m z g o r e l a c e l a h i ša .

Uboj pri Š e n t j e r n e j u 10. maja je b i l v vaai V r h

pr i Šentjerneju ubi t Jože G o -renc. U m o r a sta osumljena nje­gova bra ta Va l en t in i n M a r j a n , vendar še nI ugotovljeno, na kakišen način ln zaka l se je ne­srečni dogodek od igra l . P re ­iskava je v teku. K o bo zak l ju ­čena, bomo o njej več poročali.

N a b i r a j t e z d r a v i l n a z e l i š č a

C v e »: gloga-beli t rn , šmar-ntce, d iv jega kostanja brez de-̂ belega stebla, mačjo tačice.

L i s t : verbene. gozdne j a ­gode, regrata, bršljlna, pekoče kopr ive .

R a s t l i n o ; smolnlce, grenke, navadne ramSele, diše­če perle, kop l tn lka s korenino, j e t rn lka . plečea, krvavega mle ­čka, navadne kis l lce , ženlklja, pekoče kopr ive .

K o r e n i n e : arn lke , r ep ln -ca, habata-smrdl j l v l bezeg, me­dvedove tace, trobentlc, male nor i 'e, pekočo kopr ive , srčne moči.

L u b j e : Če*mincivih kore­nin če $mi novih pal ic , k rh l i ke

R a z n o : hrastov mah, re-gra lov j stebelca.

R a z e n navedenih zd rav i l n ih zelišč odkupujemo Se razna druga zelišča; vsa pojasnila ' n cene dobite pri vaški zadrugi al i pr i G O S A D U , skladišče Novo mesto. S l akova u l . t .

l i j onov bo ve l j a l a op r ema nove tovarne , 37 pa g radn ja . Se 150 žena i n dek l e t bo potem dob i l o zapos l i t ev

K o l e k t i v je m l a d , f eb ruar j a p r e d l a n i so pričeli. M a r l j i v i so b i l i , vse l ansko leto so nagra ­j e va l i po učinku. K e r so ta ­r i f n e pos tavke n i zke j i m je osta lo precej n e p o r a b l j e n i h sredstev. S t ova rno še niso z r a s l i t o l i k o , d a b i v njej ču­t i l i d e l sebe, neka j , k a r dobro vrača vložena s reds tva . Oči so se j i m zasvet i l e , k o so zvede l i , k o l i ko d ena r j a je še. »Razdel i­mo s i dobiček!« je završalo. D e l a v s k i svet je odločil: vsak dob i d ve i n po l nadplači . . .

V s e leto so reza l i k r u h po vloženem de lu , n a k o n c u pa so največji kos odre za l i v s em enako . N a m e s t o 47 odstotkov, so za osebne dohodke po rab i l i k a r 81,6 ds to tkov . N a sk l ade so d a l i l e 18,4 ods to tka . Z e n i m p r e n a g l j e n i m u k r e p o m sta d e l . svet i n k o l e k t i v po­rušila uspeh vsega l e ta — n a ­gra jevan je po učinku. V o l k s i v s i l i odgr i zne l a s tn i rep in ga poje, p rav i j o . T o d a v o l k je v to p r i s i l j en , v B e l o k r a n j k i pa b i l a h k o s reds tva po rab i l i drugače! S t r o j i so i z r ab l j en i , na inves t i c i j e se p r ip rav l j a j o .

M n o g o b o l j e b i b i l o , če b i i z p o l n i l i t a r i f n i p r a v i l n i k , saj b i j i m l a n s k i uspeh l ahko s l u ­žil kot najmočnejši a rgument . Zda j pa j i m nihče ne bo p r i ­z n a l , d a so dobro gospodar i l i .

• Po l i t i čne p o s l e d i c e I n c i ­d e n t a z a m e r i š k i m v o h u n s k i m l e t a l o m l n n e u s p e h a p a r i š k e k o n f e r e n c e so b i l e n a J a p o n ­s k e m t ak šne , d a Je pr i š lo do h u d i h d e m o n s t r a c i j p r o t i J a -p o n s k o - a m e r l š k e m u p a k t u . O d ­p o r Je d o s e g e l to l ikšen o b s e g , d a t i s k že p i še o o d s t o p u s e ­d a n j e K i š i j e ve v l a d e . O p o z i ­c i j s k a soc ia l i s t ična s t r a n k a p a je z a h t e v a l a , na j b i odlož i l i o b i s k a m e r i š k e g a p r e d s e d n i k a E i s e n h o w e r j a , k i b i m o r a l p r i t i n a J a p o n s k o j u n i j a .

• V J u ž n e m C i l u Je v z a d -njšij d n e h p r i š l o d o s t r a h o v i t i h p o t r e s o v , k i so dos l e j po n e ­p o p o l n i h p o d a t k i h povz roč i l i s m r t n a d tisoč oseb . K a t a s t r o ­fe še nI m o g o č e o c e n i t i , k e r v l a d a n a opus to š en ih p o d r o č ­j i h v e l i k a n s k a z m e d a i n n a j ­m a n j m i l i j o n l j u d i živi v n e ­n e h n e m s t r a h u , d a se b o d o p o ­tres i p o n o v i l i . D a b i b i l a n e s r e ­ča še več j a , so p o t r e s i p o v z r o ­čili o r j a ško p l i m o n a T i h e m o c e a n u , k i Je p o t o v a l a s h i ­t ros t jo 700 k i l o m e t r o v n a u r o i n je že opus toš i l a oba l e J a ­p o n s k e l n F i l i p i n o v . T u d i k a l i ­f o r n i j s k a o b a l a v Z D A je b i l a p r i z a d e t a .

• V T u r č i j i se Je po l o ža j p o ­n o v n o z a o s t r i l . V l a d a je n a m ­reč s k l e n i l a , d a m o r a j o o s ta t i z a p r t e d o j e s e n i v se u n i v e r z e l n v i s o k e Sole v A n k a r i i n C a ­r i g r a d u , k j e r so 28. a p r i l a r a z ­g l a s i l i i z r e d n o s tan je z a r a d i š t u d e n t o v s k l h d e m o n s t r a c i j .

• V S v e r d l o v s k u v Z S S R so o d l i k o v a l i v o j a k e i n o f i c i r j e , k i so 1. m a j a s e s t r e l i l i a m e r i š k o l e ta lo » U - 2 « . M a j o r V o r o n o v i n k a p e t a n S e l j u d k o s ta b i l a o d ­l i k o v a n a z r e d o m » R d e č e z a ­s t a v e - , m e d t e m k o je b i l a s k u ­p i n a o f i c i r j e v l n v o j a k o v o d l i ­k o v a n a z niž j imi r e d i l n m e ­d a l j a m i .

• O d b o r z a z u n a n j e z adeve a m e r i š k e g a s e n a t a Je s k l e n i l i zves t i p o d r o b n o p r e i s k a v o o a f e r i z a m e r i š k i m l e t a l o m » U - 2 « .

Kmetijsko gozdarsko posestvo p r o d a zarad i t ipizaci je proizvodnje nepotrebna

o s n o v n a s r e d s t v a :

NA KMETIJSKEM OBRATU ČRM0ŠNJICE: 7 plugov Juno

5 dvode ln ih n j i v sk ih bran 4 okopaln ike peresni ku l t i v a tor mla/tllnico Zmaj

m l i n za sadje — ročni

7 srednje težkih voz lahek voz zapravljivček dvodelne san' 2 kot la A l f a

NA KMETIJSKEM OBRATU TRSKA GORA: 4 težke vozove plug

enoosni t raktor ml jn za grozdje

mla t l ln i co Zmaj kijlo Rog

vodno črpalko

NA KMETIJSKEM OBRATU ŠENTJERNEJ: 4 težke vozove prešo za g r o z ^ br zopar i ln ik 2001 4 pluge 2 okopa ln ika zapravljivček 3 škropilnice nahrbtne

NA KMETIJSKEM OBRATU POLJANE: sejalnlco za koruzo

ročno gnojno Črpalko

žensko ko lo

NA KMETIJSKEM OBRATU BIRČNA VAS: reporeznico

NA KMETIJSKEM OBRATU STRUGA: enoosni t raktor ročni drobl lec 2 ročni reporeznic i centr i fugalno črpalko

z motorjem

2 srednje težka voi. lahek voz

nahrbtno škropilnico

Zn državna in zadružna podjetja bo l ic i tac i ja 30. maja 1960 od 8. ure dalje po kmet i j sk ih obrat ih kot je navedeno. Po tem datumu bomo prodajal i osnovna sredstva tudi p r i ­vatn ikom v smis lu tozadevnih zakonskih predpisov.

STEV. 4 26. MAJA 1960 L E T N I K L

»ŠTUDENT« je rednu priloga Dolenjskega lista — Izhaja po po­trebi, urejuje po ga uredniški odbor štu­dentskega kluba OKra-ja Novo mesto — Ro­kopise sprejema Jože Prešeren, Akademski kolegij v Ljubljani ali pa Uredništvi Dolenj­skega lista, Novo me­

sto, p. p. 33.

0 reformi univerzitetnega študija K o n č n o prekinitev tradicije — Nov program ž e v prihodnjem š t u d i j s k e m letu

V petnajst ih povo jn ih le t ih , predvsem pa zadnje čas« je J u ­goslavija zabeležila ve l ike uspe­he na gospodarskem, ekonom­skem in ku l tu rnem področju, uvel jav l ja pa se vedno bolj t u ­di na področju Jedrske tehnike. Sloves o naših Izrednih uspehih Je p rodr l tudi preko naših me­l a ; v svetu uve l jav l jamo kot dežela, na katero je treba raču­nat i že sedaj, še bo l i Pa v p r i ­hodnosti . Naši uspehi so nam kontno tudi zagotovi lo samostoj nosti. Razdobje po osvoboditvi pomeni za nas nenehno gospo­darsko krepitev, čas socialistič­ne graditve in socialističnih od­nosov v pro izvodnj i . V e s ta ve ­l i k i in nagl i razoj p a zahteva tudi vedno več strokovnjakov ln v lsokokva l i f l c l ranega kadra , k i bo kos nalogam dananšnjega časa. Vsi prav dobro vemo, da univerza ln druge visoke šole z dosedanjim načinom, ob l ikami l n metodami študija že dolgo ne morejo k r i t i vseh potreb l n uspešno s led i t i nag lemu toku časa ter dajati zadovol j ivo šte­v i lo kadrov .

Ne moremo t rd i t i , da Ima naša univerza dolgo tradic i jo ; dobr ih Štirideset let Ima za seboj, ka r Je v pr imer i s starostjo neka­ter ih univerz v drug ih deželah k ra tka doba. Toda način štu­dija r*3 univerz i , k i je b i l a ustanovl jena po p r v i svetovni vo jn i , je slonel na Izkušnjah star ih univerz , na n j ihov ih me-

dr. V . Sm id v Naših razgledih 8).

Torej Je jasno, da bomo z uvedbo novega načina študija na naši un iverz i s top i l i na novo pot. K a k o r rečeno, se bo u n i ­verz i te tni študij razde l i l na več stopenj. P r v i dve stopnji bosta v g lavnem tra ja l i po dve let i . To b i b i l dosedanji štiriletni študij. Obe stopnji bosta popol­noma samostojni ln bosta nudi l i neko zaokroženo znanje. D ip l o ­mant prve stopnje se bo že lahko z neko kva l i f i kac i j o za ­posl i l . Za prestop v drugo stop­njo bo mora l zadostiti nekate­r i m pogojem. Študij v p r v i stop­nj i bo vsaj na nekater ih f a k u l ­tetah nud i l okv i r en pregled snovi , druga stopnja pa bo po­svečena podrobnejšemu študiju. Uvedena pa bo še tretja stop­nja tako imenovani podip lomski študij. K o l i k o časa bo trajala ta stopnja, še nI določeno; n a ­menjena bo d ip lomantom, k i se bodo hoteli v svoj i s t rok i spe­c ia l i z i ra t i .

K a k o so prišli na mise l , raz­cepi« dosedanji štiriletni študij na d/e stopnji? Potrebne indu­stri je l n kmet i js tva namreč na ­rekujejo Izobraževanje v isoko­kva l i f i c i r an ih strokovnjakov, k i bi b i l i sposobni vod i t i pro iz ­vodnjo, k i pa b i svoje znanje pr idob i l i ne v Štirih, ampak v dveh le t ih .

Tako bo n. pr. na fakultet i za e lektrotehniko In strojništvo že to jesen uveden etapni študij. P r v a etapa naj b i t ra ja la štiri semestre, skupen pa naj b i b i l jamo p r v i semester. Ze po pr ­vem semestru b i se študent od­ločil, na kater i stopnji bo štu­dira l , saj se bo že lahko sezna­n i l s problemat iko študija In ocenil svoje sposobnosti. Pouda ­rek b i b i l na t ist ih predmet ih, k i so potrebni za razumevanje drug ih predmetov nujno po­

trebni . Z a vse študente bodo za prestop lz ene smeri v drugo potrebni d i ferencia lni Izpiti. Možne bodo še različne va r i a c i ­je med smermi za j ak l In šibki tok. Pod ip lomski Študij bi b i l namenjen različnim spec ia l i za­c i jam, t ra ja l pa bo predvidoma dva do štiri semestre.

N a ekonomski fakultet i so sk len i l i , naj prva, dvoletna stopnja obsega enoten p rv i let­nik, d rug i le tnik pa naj b i se programsko de l i l na komerc io -nalno smer In finančno raču-

Rud i Pergar : F A N T E K

novodstvo in še nekatere smer i . P r v a stopnja se bo zaključila s komerclonalno diplomo za tiste študente, k i bodo šli r prakso. T i s t i , k i bodo študirali na d r u ­gI stopnji , ne b i de la l i kornere i -onalne diplome, ampak izpit lz širšega programa politične ekonomije i n statistike. P r a v n i ­k i naj b i se v p r v i stopnji usposobi l i za opravl janje dolo­čenih poslov p r i l judsk ih od­borih, gospodarskih organizac i ­jah , zadrugah In podobno, d r u ­

ga stopnja pa naj bi b i la di fe­rencirana v štiri smer i : pravo­sodno, gospodarsko, upravno in družbeno-polltično. Etapni štu­dij bo uveden tudi na vseh teh­noloških fakultetah.

Stopenjski študij ne bo uve­den na medic in i , predvsem za ­radi nekater ih objekt ivnih te­žav. Naloga oddelka za splošno medicino je, da v neprekinje­nem petletnem študiju vzgoj i zdravn ika splošne prakse, k i bo na terenu mora l obvladati r a ­zen diagnostike in terapije še vrsto d rug ih nalog. Mogoče bo­do sčasoma lahko uvedl i etap­ni študij tudi na tej fakultet i . Nasprotno pa bo na stomatolo­giji t ra ja la p r va stopnja t r i l e ­ta. V tem Času si bo študent pr idobi l znanje splošnih med i ­c insk ih predmetov in nekater ih specialnih stomatoloških (zobne bolezni, protet ika itd.). Z d i ­plomo druge stopnje, v kater i si bodo študentje poglabl ja l i zna ­nje prve stopnje, študij pa bo obsegal tud i nekatere splošne klinične predmete, bo dob i l Štu­dent naslov zdravn ika stomato­logije.

Stopenjski študij bo uveden tudi na f i lozofski fakultet i , v en ­dar ne na vseh oddelkih (ger­manist ika , romanist ika, s l a v i ­st ika, zgodovina, umetnostna zgodovina). Vsaka stopnja bo trajala dve let i . Diplomant p r ­ve stopnje bo lahko poučeval v višjih raz red ih osemletk, l a h ­ko pa se bo zaposl i l tudi kje drugje (kot knjižničar, arh ivar , v redakc i jah Itd.). D ip lomant i druge stopnje bodo poučevali v srednj ih šolah. Ponekod bo uveden tudi podip lomski študij, vendar o tem še niso razprav ­l j a l i nič določenega.

Povsod so načrti predvsem za prvo stopnjo, k i bo uvedena že v študijskem le tu 1960-61, že gotovi. Ponekod so j i h pregle­

dal i tudi Študentje in dal i svo­je pripombe. Profesorj i so se zelo po t rud i l i i n poskušali se­stavit i tak učni program k i b i zadovol j i l vsakega študenta, mu omogočil končati študij v dolo­čenem času, k i pa b i tudi vse­boval vso tisto snov, k i je za strokovnjaka potrebna. V e l i k o ­kra t so seveda šli profesorji mimo študenta in Izdelali p ro ­gram, k i zadovoljuje le njihove potrebe, a ne upošteva študen­ta. Vendar se je to zgodilo m a -lokje. V g lavnem so študijski programi In načrti že povsem izdelani In do neke meje spre­j eml j i v i , kako pa se bo po nj ih študiralo, bodo povedal i t isti slušatelji, k i se bodo letos v p i ­sal i na univerzo.

Vsekakor je inverz i ja študija za nas nekaj povsem novega ln koristnega. —vee

I r a s a n a s č a k a Nekaj več kot mesec dni nas loči še od datuma, ko

bodo študentovske delovne brigade iz L jubl jane odpoto­vale na gradbišče avtomobi lske ceste Brats tva in enot­nosti . L jub l j anska univerza pošlje letos štiri brigade na traso. To je 480 študentov br igadir jev. P r iprave so že skoraj zaključene. Odz iv med študenti je b i l zadovolj iv, kar se v id i iz tega, da je postavljeno število doseženo. Zdravniški pregledi so oprav l jeni . Število pr i jav l jeucev za delovno akci jo je neko l iko nižje kot l an i . Toda to če ne pomeni, da se bo v resnic i tudi manj študentov udeležilo de lovnih akc i j . K a j t i vedeti moramo, da so se lani zbirale pri jave tudi za republiške ln lokalne akcije preko štaba za brigade p r i U O Z S J , letos pa ta štab zb i ra samo p r i ­javnice za zvezno akci jo.

Precej pokra j insk ih študentovskih k lnbov bo organi­z iralo v domačih k ra j i h lokalne brigade, kjer bo tudi sodelovalo okrog 150 študentov. Loka lne akcije, k i j i h organiz irajo k l u b i v sporazumu s terenskimi oblastnimi in političnimi organi, imajo predvsem namen, da štu­dentje tudi na tak način pomagajo napredku domačega kraja, navežejo tesnejše stike z mladino na terenu, s srednješolci l n tud i s samim kra jem, k jer se bodo morda že čez leto a l i dve zapos l i l i .

V našem okra ju je predv idenih več manjših l oka ln ih akc i j : v 2užemberku, Novem mestu, Vidmu-Krškem in Trebnjem. Taborniška br igada v Novem mestu bo ne­dvomno največja v okraju, toda ne smemo zapostavl jat i pomena drug ih akc i j .

Študentje, študentke! D i j ak i , d i j ak in je ! K a k o r v idi te bo razen zvezne akci je še dovol j dela tudi T našem okraju. Če se še niste p r i j a v i l i za brigado, pr i jav i te se čimprej pr i vodstvu našega k luba a l i pa p r i m lad insk ih vodstvih svoj ih šol!

L o k a l n a a k c i j a v Ž u ž e m b e r k u

lodah l n tradic i jah. P r i usta­nav l jan ju mlade univerze nI nihče mis l i l na nove obl ike ln metode. — To se do danes še n i bistveno spremeni lo .

S problemi našega šolstva si odgovorni l judje že dal j časa beli jo glave, ln Iščejo prav i lne rešitve, pr imerne za današnji čas in potrebe. Srednješolski študij je v g lavnem že refor­m i ran . Sedanja ob l i ka je ver ­jetno najboljša, vendar bo o tem izrek la dokončno sodbo prihodnost. G l avna ln najtežav­nejša naloga — reforma v isoko­šolskega študija — pa je še pred nami . P red dvema letoma Je b i l Izdan zakon o štiriletnem univerz i tetnem študiju, k l naj bi proizvodnj i zagotovi l i v naj­krajšem času zadostno število kadrov. Toda ta re forma je b i l a v g lavnem opravl jena le na pa ­p i r ju , ka j t i učni programi ln metode dela so več a l i manj ostale Iste. Le na r edk ih fa ­kul te tah so se dela resno lo t i l i in vsaj delno skrčili preobsežne programe. Vendar pa so tudi nov i programi vseboval i precej nepotrebnega balasta. Jasno Je, da s tako reformo nI bi lo štu­dentom kdo ve kako ustreženo!

Zadnje leto pa se vedno bolj razprav l ja o koren i t i ln — morda — dokončni re formi v i ­sokošolskega Študija, o tako imenovani inverz i j i . Upam, do popolnoma upravičeno t rd im, da pomeni ta reforma pravcato revoluci jo v našem šolskem s i ­stemu ln dokončno pre lomi t *v 4 tradici jo. B is tvo Inverzije Je v tem, da se dosedanji štiriletni Študij razdel i na dve, oziroma v t r i stopnje. Dosedanje raz­pravl janje ln ukrepanje v zvezi • spremembami n a un ive r z i Ima namen v p r v i vrs t i reorganiz i ­ra t i univerz i te tn i Študij, manj Pa re formirat i notranj« pedago­ško delo na un ive rz i . Vsekakor P« bo treba prav v tej smeri delo še nadal jevat i .

G r e torej zato. »da bi b i l i s l u ­šatelji akt ivneje udeleženi prt • "oJem Izobraževanju, da bi Univerz i tetni študij rahteva l od n j ih višje ob l ike urn­i k e akt ivnost i , ve* kritičnega Pr imer janja , več uporab« zna-Rjjt v nov ih okoliščinah ln več ••dosto jnega mišljenja, manj kot

sedaj pa zspemnjevanja In ' »P rodukc i j učn« snovi , še zla­t i , če sestavljajo vsebino zahte­vane reprodukci je predvsem deijttva. Navedena sprememba "****ča zahtevnosti do učencev jo ••uro napredka v šolskem delu Jjatverz« ori srednjega vc-Jts d 1

<* a«ea, napredka, od ka lo e-Ja l^i

iB*fcnenu z d rug im i šolair.1, z'u P » njene t>.dic!onalne f aku l -

^ najmanj pr idobi la . (Prof

N A S L I T E R A R N I K R O Ž E K P l i m o g i m n a z i j e

K a d a r p r e m i š l j a m o o l i t e r a r n e m k r o t k u , s i k a r težko p r e d s t a v l j a ­m o čisto d o l o č e n e n a l o g e , k l J i h naj b i o p r a v l j a l a t a s e k c i j a . N a j ­v e č k r a t j e v e l i k o r a z g l a b l j a n j a c s a m i m e t o d i de l a , t o d a k o p r e i d e ­m o te začetntške težave , l a h k o Že rečemo , d a j e k r o ž e k začel d e l o ­v a t i . E d e n u spešne j š ih l i t e r a r n i h k r o ž k o v Je p r a v g o tovo L i t e r a r n i k rožek n a n o v o m e š k i g i m n a z i j i . N j e g o v i č l an i so naš l i p r a v o m e ­todo . V n e s l i p a so v svo j p r o g r a m še m n o g o več , k o t s m o n a v a j e n i v o s t a l i h k rožk ih , osvež i l i so svo j r e p e r t o a r l n g a p r i k r o j i l i s v o j i m možnos t im . D a n e s so l a h k o č lani tega k r o ž k a p o n o s n i n a svo je de lo , n a t o l i k o u s p e l i h n a s t o p o v po s l o ­v e n s k i h g i m n a z i j a h , p r e d tu jo p u b ­l i k o .

L i t e r a t i so se ses ta ja l i e n k r a t t e ­d e n s k o , p r e b i r a l i s vo j e p e s m i l n p r o z n a d e l a t e r se p o g o v a r j a l i o

R u d i P e r g a r : D E K L E

t e m , k a r Je b i l o p r e b r a n e g a . K e r Je včas ih p r i s p e v k o v z m a n j k a l o , se Je b u o t r eba odločit i za n o v e o b l i k e de l a , k l b i l i t e r a r n i k rožek Števi lčno o k r e p i l e l n v s e b i n s k o r azg i ba l e . Z d a j n a s e s t a n k i h več i ­

n o m a n e be r e j o v e č s v o j i h s t v a r i , a m p a k se s e z n a n j a j o z d e l i sedaj u s tva r j a j oč ih a v t o r j e v - se p r a v i , da se i z ob r a žu j e j o . T a n a č i n se Je o b n e s e l , Je p a t u d i z a n i m i v , saj se m o r a v s a k č lan n a n e k a j p r i p r a ­v i t i , n a t o p a n a s e s t a n k u p o v e svo je m i s l i . LA te ran i k r o ž e k v o d i A l e n k a A u e r s p e r g e r .

D r u g a o b l i k a d e l o v a n j a so šte-v U n e p r i r e d i t v e o z i r o m a g o s t o v a ­n j a n e k a t e r i h č l anov n a d r u g i h g i m n a z i j a h . T a k o Je b i l o že t ako j v z ače tku t ega š o l s k e g a l e t a g o ­s t o v a n j e v Č r n o m l j u . N a t o so n a ­v e z a l i s t i k e z l i t e r a r n i m a k r o ž k o ­m a n a g i m n a z i j a h v C e l j u l n n a J e s e n i c a h . K m a l u po n a s t o p u v Č r n o m l j u j e b i l v C e l j u l i t e r a r n i v e č e r t r e h g i m n a z i j , Jeseniške, c e l j ske l n n o v o m e š k e . N o v o m e š k o g i m n a z i j o so z a s t o p a l i : A l e n k a A u e r s p e r g e r , Jože S lnt ič , Z l a t a P e s t n e r l n I v a n P o v š e . L i t e r a r n i v e č e r Je b i l p o m e m b e n v t e m , d a so se s reča l i z a s t o p n i k i s t r e h s l o ­v e n s k i h p o k r a j i n s k o l o č e n i h Sol .

V z i m s k i h m e s e c i h Je b i l o n e k a ­ko zat iš je ; i z j e m a j e b i l l e n a g r a d ­n i na teča j , k i g a Je o r g a n i z i r a l a m l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a v C e l j u i n na k a t e r e m j e s o d e l o v a l a A l e n k a A u e r s p e r g e r ( l i . i n III. n a g r a d a za poez i jo ) . Jesen ičan i so na s p o ­v a b i l i l e tošn jo p o m l a d : g i m n a z i j o Je z a s t o p a l J o t e Slntič . N a v s e z a d ­nje Je pr i š lo n a v r s t o t u d i N o v o mesto . N a l i t e r a r n e m v e č e r u so n a s t o p i l i s o d e l a v c i r ev i j e M l a d a pota , t a k o d a Je b i l a p r i r e d i t e v že k a r r e p u b l i š k e g a znača j a . O d naš ih g i m n a z i j c e v so s o d e l o v a l i t r i j e : A l e n k a A u e r s p e r g e r , Jože Sintič ln Z l a t a P e s t n e r . Jože S int ič se je udeleži l še n e d a v n e g a l i t e r a r n e g a večera v C e l j u . - T o Je b i l a t a k o i m e n o v a n a d r u g a o b l i k a d e l o v a n j a l i t e r a r n e g a k r o ž k a : p r t n J e m p a obsta ja še t re t j a o b l i k a : g i m n a z i j ­s k i l i s t S t e z i c e .

» S t e z i c e - so s i c e r s a m o s t o j n e , v e n d a r ses tav l j a jo n j i h o v u r e d n i š ­k i o d b o r v s i č l an i l i t e r a r n e g a k r o ž -'ca. L i s t se p r e b i j a v ž iv l j en je že o s m o leto . S t e z i c e j e dos le j u r e j e ­v a l Jože Slntič, n o v o i z v o l j e n a g l a v n a u r e d n i c a p a Je Z l a t a P e s t ­ner , k l Je tako j zače la p r i d n o de ­la t i . D o k o n c a š o l skega l e ta bo izšlo o s e m števi lk . T o Je v p r i ­m e r j a v i s p o d o b n i m i šo l sk imi g l a ­s i l i p r a v l epo števi lo . N a j v e č j i u s p e h so dož ive l e S t e z i c e l a n s k o

l e to , k o so Izhaja le v s a k i h 14 d n i ; to j e b i l e d i n s t v e n p r i m e r v S l o ­v e n i j i . N a j v e č j e z a s l u ge i m a u r e d ­n išk i o d b o r , k l je n a v e z a l s t i k e z m n o g i m i g i m n a z i j a m i i n o s t a l i m i š o l a m i v n a š e m o k r a j u i n i z v e n nJega t e r s e z n a n j a d i j a k e d r u g i h z a v o d o v z n a š i m ž i v l j e n j e m l n u s t v a r j a n j e m . L i t e r a r n e m u k r o ž k u p o ž r t v o v a l n o p o m a g a p ro f . D o -d 1 č.

S t e z i c e se vzd ržu j e j o z r e k l a ­m a m i , k i j i h pod j e t j a o b j a v l j a j o v l i s t u . T o j e že e n a o b l i k a p o m o č i d e l a v s k i h s ve tov i n s k r o m e n pr t * s p e v e k k r a z v o j u k u l t u r e i n l e p e besede . C e b o d o » S t e z i c e « n a d a l j e ­v a l e začeto de lo , b o d o p r i h o d n j e leto l a h k o na jbo l j š i s r edn j e šo l sk i Ust ; m e d na jbo l j š imi so že le tos .

J . S .

Meseca februarja je občinski komite L M S v Žužemberku na pobudo Študentovskega k luba sk l en i l organiz i rat i lokalno m l a ­dinsko delovno akci jo . Besede niso ostale na pap i r ju ; dokonč­no j e določeno, da bo br igada delala od 25. Juni ja do 13. j u l i ­j a , ko bo občina Žužemberk praznovala svoj občinski praz ­nik.

Delovlšče; graditev športnega Igrišča ob K r k i , hkra t i pa bodo br igad i r j i pomagal i tud i p r i do­gradi tv i vodovoda.

K d o vse bo v akc i j i sodelo­val? 30. apr i la je bi lo v Žužem­berku posvetovanje vseh štu­dentov, d i jakov in učencev stro­kovn ih šol z občinskimi p r ed ­s tavn ik i . O d 37 udeležencev s e je za akci jo pr i jav i lo 34 l jud i . Nekaj študentov bo dal še k lub , zaželeno pa je, da b i se v b r i ­

š e en razgovor v Novem mestu

C e n t r a l n i o d b o r Z S J j e p o s l a l v p o s a m e z n e r e p u b l i k e p o s e b n o k o ­mis i j o , d a b i u g o t o v i l i , k a k š n a j e p o v e z a v a š tuden tovsk ih p o k r a j i n ­s k i h k l u b o v s t e r e n o m , š t ipend i ­s tov z d a j a l c i š t ipendi j i n p o d o b ­n o . K o m i s i j a Je v S l o v e n i j i o b i s k a ­l a o k r a j e M a r i b o r , N o v a G o r i c a , K o p e r i n N o v o m e s t o , v N o v e m m e s t u so b i l i r a z g o v o r i 1. a p r i l a n a O K L M S . R a z g o v o r o v so se udeleži l i p r e d s t a v n i k O O S Z D L , p r e d s t a v n i k O L O , p r e d s t a v n i c a t o ­v a r n e z d r a v i l K r k a l n p r e d s e d n i k O K L M S .

Č l an i k o m i s i j e so se p o h v a l n o i z r a z i l i o p o m o č i o k r a j n i h f o r u ­m o v n a š e m u k l u b u i n so s i po­p o l d n e o g l e d a l i t u d i t o v a r n o z d r a ­v i l K R K A t e r se zadrža l i s p r e d ­s t a v n i k i pod j e t j a v k r a j š e m r a z g o ­v o r u . V s e k a k o r so i z N o v e g a m e ­

sta o d n e s l i d o b r e v t i s e .

gado vključilo tudi nekaj m l a ­dine s terena, sa i bo ve l i k pou­darek prav p r i zbliževanju med mladino, k i študira in mladino, k l je že vključena v pro i zvod­njo. Pričakujemo tudi odziv Iz osmega razreda žužemberške osemleke. Vabl jen i so tudi d i ­jaki d rug ih šol.

Pomen akcije bo v tem, da bomo poleg fizičnega de la raz ­v i l i še druge obl ike dela b r i ­gadirjev na terenu. Pričakuje­mo, da bo ob dobr i organizaci j i

br igada odigrala tisto vlogo, k l jo ob podobnih akc i jah oprav­ljajo delovne brigade. Nove p r i ­jave pošiljajte na Obč. komite L M S Žužemberk. Sprejemajo j i h tudi člani pr iprav l ja lnega štaba: Jože Skufca , Jože Senica, France Smolič, Ange la Tr lep, Janez Stupica in Jože M r v a r .

Odločimo se! Po lno je dela i n z v e l i k i m zaupanjem v jutrišnji dan ga bomo z veseljem prema­ga l i . Žužemberk nas čaka kot nezorana ledina.

Občinski predstavniki v Ljubljani V A P R I L U SO PRIŠLI V

Ljubl jano med svoje študente predstavnik i skoraj vseh občin novomeškega okraja. V Žužem­berku so p r i p r a v i l i razgovor doma. Govo r i l i so v g lavnem o družbenih p lan ih občin ln po­trebah po k a d r i h in seveda tudi o štipendijah. V pr ihodnje bo treba na take sestanke povabit: tudi srednješolce, k e r bi tako lahko ve l iko več govor i l i o k o n -

Tudi dve n a š i ekipi ob ž i c i

N a p o h o d u » O b žici o k u p i r a n e L j u b l j a n e - » t a n a š klub z a s t o p a l i d v e ekipi. N a s t o p i l i s t a v k a t e g o r i j i m n o ž i č n e g a p a r t i z a n s k e g a m a r š a . Ž e n s k a e k i p a , k i j e b i l a t u d i p r i ­j a v l j e n a , zaradi o b j e k t i v n i h težav n i m o g l a n a s t o p i t i .

E k i p o I so s e s t a v l j a l i : B r g l e z , Suftln, Smo l i č , K l o b č a r , e k i p o n p a : S k u f c a , H rova t i č , G e r d e n , S l a t n e r i n T i s u .

kre tn ih akci jah, k i naj bi prišle v poštev kot skupno c. - štu­dentov in di jakov na terenu.

Ana l i za teh r**gOvorov K-> ob­jav l jena v pr ihodnj i Številki Studenta, ko bomo razpolagal i z vsemi iz javami občinskih predstavnikov.

Naš i č l a n i v Beli krajini V sobo to , 14., l n nede l j o , 15. m a ­

j a , j e naš k l u b o r g a n i z i r a l e k s k u r ­zi jo p o B e l l k r a j i n i . Ude l e ž enc i so •1 v s o b o t o o g l e d a l i o b r a t N o v o -t e k s a v M e t U k i i n B e l t v Č r n o m ­l ju , p o p o l d n e p a so se p r e p e l j a U n a V i n i c o , k j e r so s k u p a j z d o m a -n a V i n i c o .

V nede l j o so si š tudent je og l e ­d a l i še n e k a j p a r t i z a n s k i h k r a j e v i n zvečer v N o v e m m e s t u z a k l j u ­čili e k s k u r z i j o . T o je b i l a p r v a več ja a k c i j a k l u b a v počast i tev D n e v a m l a d o s t i . U d e l e ž i l a s t a se je t u d i d v a a r a b s k a š tudenta , k i š tud i ra ta v l j u b l j a n i .

Z a h v a l j u j e m o se O b č . l j u d s k e m u o d b o r u Č r n o m e l j z a m a t e r i a l n o p o ­m o č ln z a p r e v o z n o s r ed s t vo .

I v a n T l s u

Sodelovanje med š t u d e n t o v s k i m i klubi D a b i p r i š lo do č i m b o l j š e g « s o ­

d e l o v a n j a m e d p o k r a j i n s k i m i k l u ­b i , v a b i j o p o s a m e z n i k l u b i o b r a z ­n i h več j ih a k c i j a h p r e d s t a v n i k e o s t a l i h k l u b o v . N . pr . n a r a zne e k s k u r z i j e , š po r tna s r e čan j a z m l a d i n o n a t e r e n u l n p o d o b n o . Z a naš k l u b l a h k o r e č e m o , d a Ima zelo d o b r e s t i k e z o s t a l i m i k l u b i , p o s e b n o Se s K l u b o m go r i šk ih štu ­d e n t o v . P o e n n a l p r e d s t a v n i k se Je žs udelež i l d v e h n j i h o v i h a k c i j , m l p a s m o n a naše a k c i j e p o v a b i l i n j i h o v e g a . N a e k s k u r z i j o po B e l i k r a j i n i s m o t u d i p o v a b i l i p r e d ­s t a v n i k e o s t a l i h k l u b o v , d v a naša č lana pa sta se ude lež i l a p o h o d a po s l o v e n s k i Istr i , k l ga Je o r g a ­n i z i r a l K l u b ItlUtentOV o k r a j a K o ­per .

S o d e l o v a n j e pa ne ob s t a j a s a m o v z a m e n j a v i č l a n o v k l u b o v za r a s ­

ne e k s k u r z i j e , pač p a t u d i posa ­m e z n i k i o b i s k u j e j o s e s t a n k e i n skupšč ine o s t a l i h k l u b o v in po ­d o b n o .

Prvenstvo klubov v namiznem tenisu

Namiznoten ska ekipa našega k luba Je pred k ra tk im sndelo-vala na prvenstvu pokra j insk ih klubov v namiznem tenisu. V precej močni konkurenc i je med o-mlmi ekip;»ml zasedla 4. mesto, za Kočev.-k m. Kop r sk im <n Goriškim k lubom. Ek ipa je bi la v postavi : Berge-r, M ikec . P lcek, Plaveč In U h l .

Zgodba o dveh tovarnah kakor io Te doživet študent

Nič posebnega n i , če pr ide 30 a l i 40 štu­dentov na Dolenjsko; tu smo vendar doma. Pr idemo pa na Dolen jsko zato, da b i si ogledal i dve tovarni . T u se nekaj ustav i . K a r naenkrat se zamis l imo ob nečem. Ka j? Teh stvar i ne poznamo? Seveda j ih poznamo. V i d e l i smo že nj ihove rek lame v časopisih, morda o n j i h kaj b ra l i , morda bi vedel i celo, kaj v tej a l i oni tovarni delajo.

Vendar pa smo zdaj hotel i na lastne oči videt i dve tovarn i : Industr i jo motorn ih vozi l l n Novoles. Rad i b i zvedel i , kakšne so te tovarne znotraj, v svojem drobovju, rad i b i razumel i vsaj del tistega truda, k i ga v naše tovarne vlagajo naši l judje. Morda je b i l kdo od nas razočaran nad tem, ka r je v idel , ke r Je pričakoval kaj več. Morda pa tudi ne. Mars ikdo n i p r i ­čakoval kaj posebnega.

Č E T R T A J U G O S L O V A N S K A T O V A R N A A V T O M O B I L O V . Rast tega podjetja b i moral poznati vsakdo. Iz skromne hale sta /rasli dve mogočni, iz navadne mehanične delavnice se je r a z v i l montažni oddelek, iz katerega čredo po vsej Jugos lav i j i zna­ni avtomobi l i I M V . Zdaj imamo tu pravo tovarno avtomobilov s svojo znamko in svoj im t ipom avtomobi la . E d i n i uvoženi del avtomobi la je motor, vse ostalo je domaČa proizvodnja. Konec leta bodo iz­delal i 5 avtomobi lov na dan, do konca leta vsega 900. To n i t i n i malo. Po vsem kar so v t e m podjetju že nared i l i , moramo verjeti , da bodo plan dosegli.

V tovarno pa se stekajo mlad i l judje iščejo dela, hočejo si pr idobi t i k va l i f i ka ­cijo, kma lu želijo sodelovati p r i uprav­l janju podletja, rasejo s podjetjem, uspeh a l i neuspeh po:ljetja čutijo sami . L judje postajajo duša podjetja. To je današnja tovarna.

Nismo šli v tovarno samo zato, da b i v ide l i gole kose železa a l i kak v a r i l n i aparat in malo hišico, k i se j i p rav i avto­mobi l . Ho te l i smo spoznati tudi del (mor­da čisto osebnega) življenja tovarne. Ne ­kater im je to prav gotovo uspelo. Treba jc imeti samo odprte oči i n z n j imi nekaj videt i . Odšli smo zadovol jni .

Presenet i la nas je tudi druga tovarna. N O V O L E S . P ravo nasprotje. Namesto že­leznih opi lkov — leseni ostružki. Izdelke izvažajo daleč izven meja naše širše do­movine; največ v Z D A , In obrat v Straži? T O V A R N A , K I S E J E R O D I L A V ŠESTIH M E S E C I H . Ob vstopu v tovarno na enem koncu — debel i bukov i h lod i (katerih go­

tovo n i bi lo treba posebno Iskati po oko­liških hr ib ih) , ob izhodu na drugem koncu dvorane — lepe, gladke lesonitne plošče. N i t i n ismo opravi t i dolge poti, zato smo na koncu kar presenečeni.

V tovarn i delajo skoraj sama mlada dekleta iz okoliških vasi. Morda so prav ene najbolj želele to tovarno, saj imajo zdaj delo in zaslužek skoraj doma. Zdaj je vsakdo našel svoje: nova tovarna i n mlade roke; prvo ne more živeti brez d r u ­gega, drugo ne brez prvega. Vsakdo na svetu mora nekoč najti svoje, ker so nekje povezane vse poti . Tako tudi v do­l i n i K r k e .

J . Prešeren

Spomin s ekskurz i je : naša skup ina pred Industr i jo motorn ih voz i l v Novem mestu (Fotoi France Smolič)

»

F r a n c t N

Ves pesniški svet M j rana J a r -C a v p r v i fazi njegovega razvo­ja, do leta 1925 se suče okrog človekovega odnosa do vesolj-stva (kozmična poezija). Temu osrednjemu problemu se mora podredit i tudi erotičn 0 čustvo Pesnik je ves- zaposlen z bojem s kaosom za kozmos Te pesm. so neke vrste beg iz resničnega življenja. V romanu prav i za Bohoriča: »Čedalje bolj se po­greza v svet, k i s i ga je izsa-njal kot trdnjavo prot i življe­nju, zalivajočem ga od vseh strani.< (str. 125). — Le ta 1S27 piše. »Sebi samemu se ne ču­dim, če sem zaprt za k i ta jsk i zid. k?-, je pregrdo okrog me-

D E N i 4 R

L IR IKA M I R A N A J A R C A ne« (Ms 48-11). Vendar te pe^m. niso samo beg iz osovraženega meščanskega sveta, marveč so tudi izraz njegovega pogleda na umetnost, kakor ga je izra­zil v članku Umetnost in živ­ljenje (DiS. 1924): »Veličina umetnine se očituje v tem v ko l ikor nas je duhovno zl it je z dotičnim delom raztelesi lo, v ko l ikor nas je pobrezčasilo in nam uspavalo jaza in voljo, d3 začuijemo v tem novem stanju govorico skr i vnos tn ih obdajajo-čih nas s i l k i j ih sicer vedn^ preglašajo dnevni k r i k i našega samoljubja.«

Da je beg h kozmičnim vpra­šanjem izraz protesta zoper ta -

vrstno duhovno ž:vLjenje; l e - U se lahko sprosti šele ponoči Takra tna družba nastopa v Iz­gnancih kot »ogromni kaos. k: išče«. Predvsem pa je tesno po­vezan s takratno stvarnostj< c ik lus pesmi Godba na potap­ljajoči ladj i . To je pesnikova vizi ja Evrope- Pesnik pr imer j : človeka s pr irodo in ugotovi

»Kako vesoljno smo osovra­ženi

K a k o smo osamljeni sredi prirode pustinje

N i nam še dom dograjen kakor drug im stvarem . •

Razen osamljenosti in osovra-ženosti v odnosu do prirode Izraža ta c ik lus tudi osamelost ln r d f i i j enos t posameznika v

»Jutri pišemo seminarsko nalogo. Boi pital?* »Kje pa . .* »Moraš, drugače ne boš dobil podpisa'.* »Ne morem. Točkujem stanovanja. Imam jih se ce*

-ajset. V dveh dneh mora biti končano.*-To je bilo dovolj. Stanovanja, točke, denar. Denar

namesto štipendije denar ni račun izpitov mogočt •>a račun semestra.

Študiramo po novem učnem načrtu. Končali borne a šitirih letih. J. P.

AVTO

Avto je stal vso zimo pred vhodom v kolegi) Decembra ga je Kičo pripeljal iz Nemčije. Tik preden 'e izšel nov carinski zakon. Vozil se nt, ker ni imel ienarja, kvečjemu ga je včasih vžgal, da bi mu stroj ne zarjavel. Na njem so se nabrale različne »meti. tako da se je komaj razločila prava barva.

Poleti ga je Kičo odpeljal domov. V Bosno. Morda ga je tam čakala ista usoda.

JOŽE PREŠEREN:

I 7 P 0 V E D Nikogar ne bom p r o s i l , naj mi pokloni lepoto, ki je sam ne bom videl. Nikogar ne bom fclical, če bo moje srce nepreorana njiva. Nikogar ne bom fclical, •5e b o m sam, 'cer v meni bo tisoč poti U> lepote.

JOŽE PREŠEREN:

OKNA V APRILU i n ti, v široki reki umirajočega sonca, ste v meni.

V rdeče obarvano streho večera riševa najine silhuete.

V a p r i l u so odprta vsa okna. Nema, utrujena hod i va mimo njih.

J A N E Z K R A M A R

V I Z I J A

Brez listja tam stoji okradeno drevo in veter v njem ječi, o Človek, Lepoti v slovo.

V kristalnem jutru zasneženo z golimi rokami do neba lovi t op l i no izgubljeno našega jeklenega sre­

li

Veter nad poljem kot vzdihi šušti, Šepeta mu v slovo, šepeta..., ko tih je sklonil glavo, te davno brez sanj, idealov (zaprl jih z zadnjimi durmi je

v svoje s, •« — o človek v stoletju atomoj, mar s strojem zamenjal jih

boš?)

Joj, trta v go r i c i spomlad-se joče, o joče ... in sok svoj razliva — i n človek steklenih oči in duše jeklene — in veter nad poljem, ki nemo ječi...

i n zemlja kot usta nešteta iz globin šepeta in kliče zaman: o Človek, o Človek, ni topla več tvoja mi dlan ...

kratne družbene razmere, nam na nekaj mestih dovolj jasno razodevajo same pesmi. Skoraj vse sanje, iskanja, želje, se ra ­zodevajo, se pojavljajo ponoči dan pomeni nj ihov konec (Tr­hlo drevo, Bes i , Človek). Stvar­no življenje, k i se manifest ira predvsem podnevi , ubija to-

R u d i P e r g a r : I Z S K I C I K K E

odnosu do drug ih l jud i , ka r je najjasneje izraženo v p r v i ob-iav i (DiS, 1923), ko zaradi take­ga stanja kliče, naj se ljudje l jubi jo i n naj bodo bratje med seboj, »kakor n a dal jnem otoku ponesrečeni. k i ladjo po­gol tn i l j im je ocean«. Pos ledica njegovega ind iv idualnega upo­ra zoper takratne družbene rezmere in rezultat praktičnih izkušenj le k r i k : »Sredi kaosa sem sam. sam . . . « (Človek ln noč).

G l o s a V razredu je bi lo trideset d robn ih g lav ic i n profesor. T r i ­

deset m is l i in ena. V razredu Je b i l tudi on, k i je b i l doma s kmetov, k i se je ra z l i kova l od drug ih le po tem, da je b i l slabše oblečen in da n i b i l g ladko počesan. Vživel se je v mestno življenje ln k m a l u b i se tu počutil kot doma. Rad je hod i l v šolo, saj se je tu izpolnjevalo nekaj tistega, k a r j e včasih le v sanjah doživljal. V šoli pa le nI b i lo vse tako, kot »i je kdaj prej predstav l ja l . Opaz i l je, da tu vrednoti jo človeka po tem, k a k o je oblečen i n počutil se je užaljenega; v svojem drobnem srcu je začutil p r va razočaranja i n včasih so m u p r i ­vrele v oči čisto drobne solze.

V raz redu pa Je bi lo trideset src ion eno. Tr ideset m i s l i različnih od ene same. T a dan je b i l vprašan naš fant s kmetov. N i dobro odgovor i l . N a ičil se n i in tega se je sam prav dobro zavedal i n n i mu bi lo vseeno. Tedaj pa je zaslišal besede:

» B o l j e b i b i l o , d a b i š e l d o m o v p a s t k r a v e . . . ! «

Več n i slišal, čeprav je nekdo še govor i l . V njem se Je zgradba lepega in ve l ikega porušila. Za zmeraj . V oči so mu pr i tek le solze, ve l ike i n grenke. Domov J« prišel utru jen in žalosten. Vso pot je j oka l . J . P .

MALI OGLASI A b s o l v e n t e k o n o m i j e , s p r e d v i d e ­

lo k a r i e r o p o d i p l o m i , s r e d n j i h let, el l s p o z n a t i m l a d o d e k l e do 45 let ,

, k m e č k o d o t o (v s k r a j n e m p r i m e ­ru j e l a h k o t u d i učite l j ica ) , za m e d s e b o j n o p o m o č . Z a r o k a n i Iz­k l jučena . - P o n u d b e pošl j i te n a uredn i š tvo p r i l o g e p o d - K o r i s t n e Inves t i c i j e * .

N a d e b u d n a b r u c k a g e r m a n i s t i k e (od začetka te pet l e tke ) i n i z r e d n a s lušate l j ica G o s t i n s k e B redn j e šo le (odsek z a k a v a r n e ) , p r i r o d n o l e p a ln n a r a v n o I n t e l i g en tna , žel i s p o ­z n a t i p r i m e r n o » s t a r o b a j t o « ( l ah ­ko t u d i s p l e šo ) z a S t u d i j s k o Izpo­p o l n j e v a n j e p r i p r a k t i č n e m d e l u P o n u d b e p o d » V s a k d a n j e l n pogo ­sto 1-

N a p o t i o d K o l o v r a t a , m i m o Še ­st ice , E v r o p e , S l a m l č a d o L e v a s v a i z g u b i l a t r i I zp i tne r o k e . P o M e n e g a na jd i te l j a p r o s i v a , d a J a v i n a n a ­s l o v : J a n e z G o b a , R I O , n o n - s t o p ali M i š k o 2 l a m p i č . V P 040404, B i leča.

* I z gub i l s e m v s a k o s l ed z a » š tu ­

d i j e m - . - M o r e b i t n e g a p o z n a v a l c a a l i n a j d i t e l j a p r o s i m , d a J a v i n a uredn i š tvo p o d » P e r s p e k t i v n i a b ­solvent-" .

S t e m . da se je upr l takrat­nim razmeram, to se prav i , da ni b i l zadovoljen z buržoazno družbeno ureditv i jo, a nado­mestne družbene si le. na kate­ro bi se opr l (delavskega razre­da), n i v ide l , je moral iskat ' rešitve iz kr ize izven družbe Tako se je zatekel v kozmos Poskušal je, da b i prodr l v njegove skr i vnos t i (Skrivnostni roman. Pod slapom). Postavlje­ni nalogi n i b i l kos- »Vesoljno telo« m u je še naprej ostalo polno ugank. K e r tudi v tem iskanju n i našel rešitve, je prišel do spoznanja, da je nje­gova človeška eksistenca t ra­gična (Modre dalje, Človek In noč). Od tod bolestni k l i c : »Za­kaj sem se izločil, iztočil iz ne­skončnih temin!«, k i se za tre­nutek stopnjuje v skrajno pe­simistično željo: »O, da bi ne bilo n ikdar več. nikjer več člo­veka!« Vendar takih želja ne smemo posploševati in j ih ob­ravnavat i kot negacijo življe­nja, ker se pesnik po drugI strani spet vesel i in je srečen, da živi, a l i pa pride do spozna­nja, da ravno v l judeh živi ve-soljstvo, čeprav je človeško ivljenje spričo večnosti ma­

lenkostno, i n izrazi voljo do življenja (Večerni sprehod). V teh pesmih je Jarc izražal, p r ­vič hrepenenje po tišini, m i r u

in skladnost i , k i j i h je čutil . mirnem gledanju vesoljstva, ' življenju pa pogrešal, drugič ,-voje poglede na umetnost.

Iz pesmi tega obdobja kc celote veje p r i k r i vana bolečins k : i z v i ra iz pesnikove osamlje r.osti in zaskrbl jenost i za usod l judi . Značilne so besede članku Umetnost in življenja »Tri pota so, k i j i h Evrop ; i zb ira , ko se rešuje pred po-.strojitvijo svojega človečan stva. Pot mist ike , pot dela 1» pot umetnosti.« V sk ladu I svoj im, v b is tvu idealističnim pogledom na svet. je prišej do spoznanja, da je edino umet­nost rešiteljica zahodnega člo­veka.«

Jarčevo reševanje perečih družbenih problemov v tej pr­vi dobi njegovega razvoja, je bilo postavljeno napak, ke i pesnik n i v idel p rav ih vzrokov za k r i zo kapitalistične družbe­ne ureditve, k l so i z v i r a l i U ekonomske s t rukture takratn? družbe. K l j u b vsej svo j i raz­gledanosti in k l jub odporu do meščanskega sveta v b is tvu * tem svetom ni p r ek in i l in še ni opazil napredne vloge delav­skega razreda in s i l . k i so bile na njegovi s t ran i , čeprav se je delavstvo takrat tudi p r i nas že čedalje bolj uve l jav l ja lo .

( K o n e c p r i h o d n j i č ) R u d i P e r g a r : A V T O P O R T R E T (1959)

Odlični uspehi mladih zasavskih šahistov Okra jn i p rvak i : S E N O V O pr i mladincih, B R E Z I C E pri starejših in mlajših pionirj ih, P O D B O C J E pri p ionirka ' '

O k r a j n a z v e z a D r u š t e v p r i j a t e ­l j e v m l a d i n e j e p r e t e k l o n e d e l j o v N o v e m m e s t u pr iredit i a o k r a j n o p i o n i r s k o š a h o v s k o p r v e n s t v o , k a ­t e r e g a so se ude lež i l e e k i p e , k i so z m a g a l e n a obč insk ih p r v e n ­s t v i h . P i o n i r j i i n p i o n i r k e s o t e k ­m o v a l i v t r e h s t a r o s t n i h s k u p i ­n a h ,

V s k u p i n i m l a j š i k p i o n i r j e v so b u l na j bo l j š i p i o n i r j i lz o s n o v n e

činskih p r v a k o v . T u d i t u so b i l i na j bo l j š i p i o n i r j i O s n o v n e šo le B r e f i c e ( K a s i e l i c , B a š k o v i č , L a ­p u h i n P i l p a h ) , d r u g i so b i l i S e v -n ičan i i n t r e t j i p i o n i r j i l z S e n t -r u p e r t a . P r e s e n e č a s l a b p l a s m a novomeške s k u p i n e (4. mes to ) , ker so v s e d o z a d n j e g a k o l a l o ­v i l i v o d e č o e k i p o te B r e ž i c . K o Pa so v i d e l i , d a p r v a k i ne m o r e ­jo več postati, so i z g u b i l i v o l j o

v a n o v i č a . C e g l a r . S t a r e , K r a n j c i n K m e t e c so z m a g a l i s t r e m i t o č k a m i n a s k o k a p r e d Met l i čan l . Brežicami so b i l i t u t r e t j i m S e v -n lčan i četrt i .

P i o n i r k e so t e k m o v a l e v e n o t n i s k u p i n i . N a j b o l i š * «*» K U e p i o n i r ­

k e i z O s n o v n e šole P o d b o č j e p r t K o s t a n j e v i c i ( Co l a r i č , B a z n i k A n i c a i n P a n i k a t e r H r i b a r ) . D r u ­ge so biLe p r e d s t a v n i c e o b č i n e N o v o m e s t o — O s n . šo la Š e n t j e r ­ne j i n t r e t j e p i o n i r k e O s n . šo le IX lz B r e ž i c .

Lep uspeh brežiških in senovških pionirjev O k r a j n i p i o n i r s k i p r v a k i , k i so

se ude lež i l i r e p u b l i š k e g a p i o n i r ­s k e g a p r v e n s t v a v L j u b l j a n i , so d o s e g l i ze lo l epe u s p e h e . P i o n i r j i b r e ž i š k e o s n o v n e šo le , k i so v N o ­v e m m e s t u z m a g a l i v s k u p i n i m l a j š i h p i o n i r j e v , so v L j u b l j a n i z a s e d l i 3. čas tno m e s t o z a p i o n i r j i lz K r i ž e v c e v i n P r i m s k o v e g a ter p r e d p i o n i r j i i z C e l j a , L j u b l j a n e . S red i šča , A j d o v š č i n e i t d .

P r i p i o n i r k a h so o k r a j n e p r v a k i n j e i z P o d b o č j a p r i K o s t a n j e v i c i zased le 6. m e s t o z a P o l z e l o , K a m ­n i k o m , L j u b l j a n o , M u r s k o S o b o t o ln K r a n j e m . Z e l o l ep u s p e h so

doseg l i s tare jš i p i o n i r j i o z i r o m a m l a d i n c i l z S e n o v e g a . V n a j m o č ­nejši s k u p i n i so z a s e d l i 3. m e s t o s k u p n o s K r a n j e m z a E k i p a m i M a ­r i b o r a l n L e n d a v e t e r p r e d D o m ­ža lami , R o g a š k o S l a t i n o , N o v o G o ­r i co , I zo lo Itd.

U v r s t i t e v m e d na j bo l j š e je l e p u s p e h , k i da j e upan j e , d a bos,ta S e n o v o i n B r e ž i c e k m a l u d o b i l a neka j d o b r i h J-ahlstov. N a r a š č a j Je posebno v Z a s a v j u ze lo dobe r , s a ­m o p o s k r b e t i j e t r eba , da se t a ­lent i ne zgub i j o , d a se m l a d i m š a ­h i s t o m o m o g o č i n a d a l j n j i n a p r e ­dek , f m

Novomeščani 3. - 4. v LRS

šo le B r ež i c e , v k a t e r i so i g r a l i I s k r a , Šet inc , M e r s l a v i č l n P r e -sk&r . N a d r u g e m m e s t u so č r n o ­m a l j s k i p i o n i r j i , t r e t j i p a so p i o ­n i r j i te Š e n t j a n ž a .

S a m o v s k u p i n i s ta re j š ih p i o ­n i r j e v j e n a s t o p i l o v s e h o s e m o b -

Zmagovalna ekipa v kategoriji mla ­

dincev: učenci osn, šole Senovo

m z a d n j i d v o b o j z 0:4 t e r z a — d M k o m a j četrto m e s t o .

M l a j š i m l a d i n c i so le tos p r v i č t e k m o v a l i v s v o j i s k u p i n i . N a j ­b o l j u s o b i l i m l a d i S e n o v č a n i , k i so se p r o d k r a t k i m že i z k a z a M n a s i m u l t a n k l p r v o k g t e g o m l k a R a d o -

Kratke športne vesti

S p r v e n s t v a p i o n i r j e v v š a h u :

z m a g o v a l n a e k i p a p i o n i r k i z

P O D R O Č J A p r i K o s t a n j e v i c i

P A R T I Z A N (Nm) : O K P O Š T A R (L jub l j ana ) 3:1

V d r u g e m k o l u r e p u b l i š k e o d b o j ­k a r s k e l i ge so se n o v o m e š k i o d -b o j k a r j l v L j u b l j a n i p o m e r i l i z e k i p o Poš ta r j a . N o v o m e š k a e k i p a j e z m a g a l a s 3:1. P r i h o d n j o t e k m o b o d o N o v o m e š č a n i I g ra l i n a d o m a ­č e m i g r i š ču n a L o k i - v nede l jo , 29. m a j a , z e k i p o P a r t i z a n a Ž i r o v ­n i c a . V p r e d t e k m i se bos t a srečal i ž ensk i e k i p i d o m a č e g a P a r t i z a n a i n 2 0 K » L j u b l j a n e - .

V N E D E L J O : K O L E S A R S K A D I R K A Z A O K R A J N O

P R V E N S T V O

Z l e t n e p r i r e d i t v e i n t e k m o v a n j a se b l i ža jo . V več in i špo r tn ih p a ­n o g so že i z v e d l i o k r a j n a p r v e n ­s t va , k l b o d o do loč i l a p r e d s t a v ­n i k e o k r a j a n a z l e t n l h t e k m o v a ­n j i h . N a z l e tu b o d o t e k m o v a l i t u ­d i k o l e s a r j i - t u r i s t i l n d i rkač i . D a b i do loč i l i n a j b o l j š e v o k r a j u , j e O k r a j n a z v e z a P a r t i z a n p re ­v z e l a o r g a n i z a c i j o I Z B I R N I H K O ­L E S A R S K I H D I R K , k l b o d o v n e ­de l j o , 29. m a j a , v N o v e m m e s t u . S t a r t b o ob 10. u r l p r i b e n c i n s k i

č r pa l k i ( O s n , šo l a ) , c i l j p a p r e d g i m n a z i j o . P r o g a bo e n o t n a z a č l ane l n m l a d i n c e — o k o l i 30 k m , t e k m o v a l i p a b o d o s t u r n i m i l n « d i r k a l n i m i k o l e s i . N a j b o l j š e e k i p e (po 3 č lani a l i m l a d i n c i ) l n n a j ­bol jš i p o s a m e z n i k i b o d o n a g r a j e n i .

P A R T I Z A N ( N M ) : P A R T I Z A N ( L O G A T E C ) 80:52 (36:17)

T u d i k o š a r k a r j i n o v o m e š k e g a P a r t i z a n a so p r e t e k l o n e d e l j o i g r a ­li že d r u g o t e k m o v p o d z v s z n l l i g i . P r v o t e k m o v L i t i j i so z e n o toč ­k o r a z l i k e i z g u b i l i i n se z a r a d i s o d n i k o v e p r i s t r a n o s t i pr itoži l i . V n e d e l j o so p r a v d o b r o z a i g r a l i in p r e m a g a l i e k i p o P a r t i z a n a L o ­gatec z n ič m a n j k o t 28 t o č k a m i r a z l i k e . N a j v e č k o š e v z a d o m a č o e k i p o j e d o s e g e l B e l e (32), ze lo uč inkov i t a s t r e l c a p a s ta b i l a t u d i dr . G r a n d o v e c (24) i n Jur i š i č (20),

• OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM

• LISTI)!

Š a h o v s k a z v e z a S l o v e n i j e j e t u ­d i l e to s o r g a n i z i r a l a t e k m o v a n j e z a p o k a l m a r i al a T i t a , v teaiterem i g ra j o š t i r i č l an ske e k i p e . P o o b ­č insk ih i n o k r a j n i h t e k m o v a n j i n so p r e t e k l o s o b o t o l n n e d e l j o \ L J u b l j a n i pr i/redi l i r e p u b l i š k o t ek ­m o v a n j e , v k a t e r e m j e n a s t o p i l o 14 n a j b o l j š i h e k i p S l o v e n i j e . N o ­v o m e š k i o k r a j j e z f s t o p a j a m o č n a e k i p a S a h o v s k e g a i d r u š t v a N o v o m e s t o , k i s o j o s e s t a v l j a l i p r v o -k a t e g o r n i k i M i t j a S i l a . S l a v k o S i -tar , A l e k s a n d e r R a d o v a n o v i č , o T . ne S k e r l j l n d r u g o k a t e g o r n d i k J u ­re P i c e k .

E k i p a N o v e g a m e s t a Je d o s e g l a I z r e d e n u s p e h , saj s e j e i z L j u b ­l j ane v r n i l a n e p o r a ž e n a . D a nI priš la v f i n a l e n I k r i v p o r a z , a m ­p a k t e k m o v a l n i p r a v i l n i k . O d l o ­či lni d v o b o j v H L k o l u s p r v o eOdfpo L S K ( L J u b l j a n a ) s o n a m ­reč I g r a l i n e o d l o č e n o — 2:2, k e r p a p r a v i l n i k d o l o č a , d a g r e n a ­p r e j ekupa , k l Ima bo l j š i r e z u l t a t n a p r v i h t r e h d e s k a h , j e p o s t a l L S K f i n a l i s t m b o z a s t o p a l (po­l e g J e s e n i c i n M a r i b o r a ) S l o v e n i ­j o v t e k m o v a n j u n a j b o l j šili e k i p

. F L R J .

P o t n o v o m e š k e e k i p e d o tega u s p e h a Je bula t a k a l e : v p r v e m kodu J i m Je ž r e b do loč i l z a n a ­s p r o t n i k a e k i p o » O b r t n i k a « i z M a r i b o r a . T u n i s o i m e l i v e č j i h t e ­žav i n s o p o z a n e s l j i v i i g r i z m a ­g a l i s 3 J . S k e r l j l n S i t a r s t a z m a g a l a , S i l a 1 im R a d o v a n o v i č pa sta r e m i z i r a l a . v d r u g e m k o l u so se p o m e r i l i z z e l o m o č n o e k i p o L S K I L , v k a t e r i Igrajo m l a d i , n a d a r j e n i l j u b l j a n s k i šahist i . Č e ­p r a v so d o b r o i g r a l i , so se m o r a l i z a d o v o l j i t i l e z n e o d l o č e n i m Iz­i d o m 2:2. S i l * l n S k e r l j s ta r e m i ­z i r a l a , S i t a r Je z imaga l Ln R a d o ­v a n o v i č I z gub i l . K e r p a so i m e l i Novomešča in i bo l j š i r e z u l t a t n a p r v i h d e s k a h , s o se u v r s t i l i v m . k o l o , k j e r so se p o m e r i l i z n a j v e č j i m f a v o r i t o m t e k m o v a n j a — L S K I. T o j e b i l z e l o t ežak n a ­s p r o t n i k (V e k i p i i g r a t a t u d i v e ­l e m o j s t e r P i r e , m edin. m o j s t e r i n g . V iđana r t e r 3 m o j s t r s k i k a n -dlidati), z a t o Je n e o d l o č e n r e z u l ­

tat s t a k o m o č n o e k i p o res l e p u s p e h . T a k e g a j z :da se n i s o n a d e ­la l i n i t i i g r a l c i s a m i . S i l a Je n « p r v i d e s k i k o t c t r n : . r emfcura l a P i rce r r i . S i t a r je r e m i / h a l s S t u ­p i co , R a d o v a n o v i č ie i z gub i l s K r ž l s n i k o m , Skerlj pa je nepri­č a k o v a n o a zaslužene (2 lepo ž r ­tv i jo figure) por iz i l mojstrskega k a n d i d a t a S l ško .

P l a s m a , k i so ga n o v o m e š k i š a ­h i s t i d o s e g l i n a t em 11-.umovanju v L j u b l j a n i (de l i jo 'i.—4 m e s t o s K r a n j e m ) Je dos le j oa j v i č . i i u s p e h n o v o m e š k e g a šaha .

J . P l c e k

( i l u k ( B r a n i k , M a r i b o r ) i n Z a l e -t e l j ( N . m. ) n a j v e č o b e t a t a m e d m l a d i m i s l o v e n s k i m i s p r i n t e r j i . G l u k i m a l e t o s ž e r e z u l t a t 10,9,

Z a l e t e l j ( d e s n o ) p a 11,1 v t e k a n a 100 m

(Odlomek iz daljšega teksta.) T iho je šumela K r k a preko ska l ln se

lov i la med debl i podrt ih dreves. Mesečina se je up i ra la v vodo, da se je i sk r i l a kakor steklo. V nočeh je nad K r k o vse tiho, po bregovih pa le tu in tam odmeva zategli k l i c ptice, na Sp i lu pa se zadirajo čaplje. Iz vode puhti soparica, k i pri jetno vonja. To je noč nad K r k o . . . Sred i vode je b i l otok Kob l e r -tovi so popoldne sušili. Pr i j e ten vonj po senu se je širil na obeh bregovih Poletje sredi j u l i j a je najlepše . . .

Na desnem bregu se je zganilo grmovje Nato je zavreščnla čaplja in se dv ign i la nad K r k o . Skoz i noč je tiho. skoraj nezaznavno drsela temna senca proti drugem bregu Vesel ni bi lo slišati, le tiho šumljanje valov je pr i jetno udarjalo v čoln. Valujoča mese­čina se je u m i r i l a , čoln se je s k r i l v temo Na S p i l u so se dv ign i le čaplje ln s prestra­šenimi k l i c i zmoti le tišino. Brž ko sta Jožic in Nacič zadela ob skalo, sta skočila iz čolna

»Na Sp i lu sva!« je dahn i l Nacič »Ta vražja mesečina. Izdala naju bo,« mu

je odv rn i l Jožlč. Prev idno sta stopala po skalah, k i so bi le

vse nažrte od vode in ostre, da si se ran i l že ob najmanjšem neprev idnem koraku . P r e ­vidno sta v lek la čoln prot i toku, nato sta ga '.asukala l n se upr la obenj, da ga nI mogla voda Izpodnesti. Jožic se je oz i ra l naokrog Nacič pa Je zašepetal: »Skrila ga bova v lodje!« Jožic je pr i j e l za kra tko v rv , Nacič

pa se je u p r l v k r m o in ga pot iska l od za­daj. »Pazi!« je posvar i l Jožic. »Kotanja. Ločje!« je naposled v z k l i k n i l . Nacič je pre­nehal pot iskat i . U p r l je nogo v p l i tvo dno in zadrževal čoln, k i ga je hotela voda na vsak način odnesti. Voda j ima je nagajala Div je race so se splašile.

»Skoda, da n imam tiste italijanke,« Je i obžalovanjem pr ipomni l Jožic.

»Sedaj me ne bi nihče ujel,« je končal ln sc nasmehni l .

»Pa saj m i tudi tokrat ne b i b i lo potrebno, pa me je tist i zelenec prijavil,« je meni l Jožic in potegnil za vrv . fc

»O, prekleto blato ! Kakšna godlja!« Je šepetal Jožic. Ločje se je lomi lo in udarjalo ob boke čolna.

»Tiše, kaj tako prekleto rogovoliš!« Je Kodrnjal Nacič na Jožica, k i se je p r v i pre­bi ja l skoz i goščo in blato. Noge so j ima zlezle do ko len v godljo.

» S e malo ! Potegni, Jožic!« U p r l a sta se. Se malo in sta zav lekla čoln

k i z l i vu majhnega potoka, k i je na Sp i lu p r i ­tekel v K r k o . Sedla sta na rob čolna ln se zamis l i la .

»Ko b i ga vraga dobi l v roke!« je škrtnil Jožic.

»Koga?« je v p r a i a l Nacič in se nasmehni l »Saj m u tako ne moreš nič, ker te zmelje,*

ie nadal jeval in končal. Jožic »i je grize! 'i«tn!ce ln snoval načrt.

»To m l b o N m c t e drago plačal!« Je s ikn i l

Jožic skozi zobe, nato pa nadal jeva l : »Cas je, da se umljeva. Saj sva, kot b i se k a l u -žala . . .« Sel je h K r k i , za n j im pa jc stopal Nacič.

»Koblertovi so danes sušili.« »Kaj me to briga!« je malomarno odvrn i l

Jožic.

Č O L N »Sem mis l i l , da te bo!« se je nasmehnil

Nacič. »Zakaj? S v a r i m te, Nacič!« Je zagrozil

Jožic. P r i konjskem napajališču sta zalezla v

K r k o in splavala na skale Jožic je prhal kot konj in si je pl juskal vodo v obraz Nacič pa ga je drgn i l po hrbtu .

»Na, zdaj pa Se ti mene!« mu je dejal 'n mu obrn i l hrbet. P r h a l a sta in se škro­pi la , potem sta »kobacala Iz vode in se v mesečini preoblekla. Zaslišala stn konjsko rrzgetanje.

»Skrij se, Jožic!« je p rhn i l Nacič. »Nac gre napajat.« Zamakn i l a sta se za ožgano vrbo in v

s e n c i č a k a l a N a c a . Kon j i so z a g a z i l i v vodo

Seno opazil , je ln

m jo ska l i l i . Nac je sedel v čoln ln po­žvižgal, kob i l a je začela kopat i po dnu. Nac si je zav iha l rokave, s i zajel vode v široke d lan i l n s i jo nato p l jusn i l v obraz in po lakteh. Nato si je z rokavom potegnil po l i c ih . S top i l je iz čolna in zapodi l konje po poti ter nared i l nekaj korakov za K r k o . S prst i je dTegnll v seneno k o p o . je b i lo vlažno. K o se Je vračal je da se grmovje giblje. Us tav i l «=e opazoval.

»Kdo je?« je potiho vprašal M i s l i l je, da ga čaka M a r a . »Si ti?« Razg rn i l je grm in se pr i j e l za vrbovje,

da ne bi zdrsn i l v vodo. Ostrmel je. Nato je /avihtel bič in grobo zakle l .

»Prekleta osebenjka! Ka j pa vohata tu, a?« In spet je pri letelo. Nacič je pr i t i ska l Jožica k t lom, ker je hotel le-ta p lan i t i na Naca Čutila sta v srcu, da sovražita te l judi , toda bala sta se j ih , tako bala, da sta se morala premagati Naca je zjezilo, ker sta molčala Udar i l je z blčevnikom. Tedaj je .prvikrat krepko pri letelo po Naclču.

»Marš domov, mu lca ! Marš, da no bosta . i s p a n a ! « je ironično pr ipomni l »Zjutraj

:>omo začeli že ob Štirih . . .« »TI razumeš!« je tu l i l Jožlč, k i ga je Nacič

krepko pr ik lepa l nase Roke so »e mu že hotele razk len i t i , kajt i žgalo ga je, žgalo, dn bi usekaj po N a c u , tod« . . .

»Samo še enkrat reci kaj takšnega, pa boš videl kaj se bo zgodilo. Pr isegam, da se bo nekaj zgod i l o . . .« je bropel Jožic Naca pa je še huje pogrelo; začel je brcat i v grmovje Pr i t eke l je Kob le r tov hlapec z nek im pred­metom v rok i .

»Kaj pa je?« je prestrašeno vprašal. »TI osebenjki, vrag j i h vzemi ! Tu v grrm

Učita in nočeta ven. J i m a bom že pokazal ! ' H lapec se je nevarno približal grmu. V

rokah je držal otko. »Semena, semena,« je vp i l , boda zmerjat i

se n i upa l , ke r je vedel, de bi ga fanta pre­mlat i la .

Nacič je potegnil Jožica za sabo. P l an i l a sta v K r k o . Nac je sta l na desnem bregu ln se j ima smejal .

»To vama bo kor i s t i l o ! Vama bo k r i shladilo!« je vp i l Nac, ko sta onadva p r i p l a ­vala na lev i breg. Jožic se je skobacal na breg in p lani l na Naciča. Hote l ga Je udar i t i P* ga je pravočasno zgrabi l za r o k o . . .

»Osel, bedak!« je h l ipa l Jožic. »Nocoj, nocoj,« je tarna l . »Ne bi ga mogla, premočan je! Daj si vb i t i

u g lavo! T i s t i hlapec, bedak, Je b i l takoj /raven. Oa bova že dobi la . . . Toga hlapca bova pa kar ju t r i nasekala, ko bo šel na ­pajat . . . je Nacič tolažil Jožica, ko ni J» ^tiskal obraz med kolena in trepetal.

»Dobil ga b o n i In te.dal ne bo dobrol« i* nazadnje lagrotil in <>žel premočeni h l s C s -

JOŽE S I N T l O

jt»v. 21 (531) D O L E N J S K I L I S T Stran S

V B A N K O P O K R E D I T za katerega bo treba plačevati obresti, nepobrani davki pa čakajo na izterjavo, ki teče letos vse prepočasi —

ObLO naj odpravijo vsa nepotrebna zavlačevanja okrog pobiranja zapadlih davkov

15. maja bi morale b i t i vplačane vse obveznosti iz dohodnine in občinskih do-kiad druge akontacije. Tega dne bi torej moral i b i t i vplačani vs i davk i za prvo polletje letošnjega leta. Na žalost je d r u ­gače. K a r oglejmo si, kako je po občinah: v brežiški so izter ja l i 47°/o vseh dohod­nin in doklad za prvo polletje, v črno­mal jsk i 54f/c, v metliški 46e.'o, v novomeški 55%, v senovški 6 1 % , v sevniški 56°/«. v trebanjski 48°/o, v videmsko-krški 10r/, ln v žužemberški 53%. Najboljša je torej občina Videin-Krško, najslabša pa M e t l i k a

Namesto 509 mi l i jonov je bi lo v prvem Polletju vplačanih le 276 mi l i jonov d inar ­jev dohodnin in doklad, a l i 55%. Za ­ostanka je torej ka r 233 mil i jonov. Vsota neizterjanih dohodnin se bo še povečala, ker so poletni meseci v kmet i j s tvu za denar »sušni«. Ze več let razprav l jamo o tem, da morajo občine v začetku leta Pohiteti s predpisovanjem akontaci j in z izterjavo, saj ima davkoplačevalec največ sredstev pozimi in v zgodnji pomladi . Na ­vzl ic temu delamo še vedno po starem. Občine odlašajo s predpisovanjem akon­tacij, čekovne položnice leže nato še po

kra jevn ih odborih, posledica pa so žalost­ne številke, k i smo j i h navedl i v uvodu Občine bodo zdaj za kr i t je proračunskih izdatkov najemale p r i bankah kredite, plačati bo treba obresti in tudi nemalo potov bo, preden bodo kred i t i odobreni Sredstva, k i bi j ih lahko koristneje upo­rab i l i drugod, bomo zaradi malomarnost i v ob l ik i kredi tov uporabl ja l i za kr i t je proračunskih izdatkov.

Občinski proračun potrdijo odbornik i obeh zborov kot predstavnik i vol ivcev Takra t postane proračun v mejah občine zakon, zato so upravn i organi dolžni po­skrbet i , da se tako v dotoku dohodkov kot v uporabi izdatkov dinamično izpo l ­njuje. Ce so uprave za dohodke zaradi pomanjkanja uslužbencev nesposobne na­logo pravočasno izpoln i t i , j im v začetku leta pr i tem lahko pomagajo tudi usluž­benci iz drug ih oddelkov. Morda ne bi bi lo odveč razmišljati o dostavi čekovnih položnic prek pošte, čeprav trdimo, da bi to preveč stalo. Povedal i smo že, da tudi od kredi tov plačujemo obresti. Poudar ­jamo še enkrat- občinski odbori se bodo mora l i resneje lot i t i predpisovanja akon­

tacij in bolj skrbet i za dinamični dotok proračunskih dohodkov. Vsaka malomar­nost a l i zavlačevanje se tu maščuje vsem državljanom, zlasti še, ko vendar vse davke spet vrnemo v različnih obl ikah vsem davkoplačevalcem. Ne poznamo namreč pr imera , da bi k j e rko l i v okraju doslej l judje de ja l i : ne potrebujemo denarja za popravi lo cest in potov, ni nam treba pomagati plačevati učitelje in profesorje, za e lektr iko , nove vodovode, pra ln ice in vse drugo bomo že sami zbra l i potrebna sredstva! Ne, kaj takega še nismo slišali. Nasprotno, vse občine imajo nešteto potreb — navz l ic temu pa letos v prvem pol let ju tudi k a r za 233 mi l i jonov nepobranih davkov !

Cemu taka nepotrebna in škodljiva ne­odločnost pr i uresničevanju uradn ih dolž­nosti? Tud i redno plačevanje davkov je ena izmed nalog, da bomo dosegli letošnji družbeni plan do 29. novembra. Občinski l judsk i odbori b i zategadelj mora l i po­svetit i pobiranju davkov več učinkovite sk rb i , pr izadet i državljani pa naj takoj urede svoje zaostanke! Ko r i s t od tega bomo ime l i vsi .

F 0 T 0 KR O N I K A

»DANA« — d e s t i l a c i j a , t o ­v a r n a l i k e r j e v , s a d n i h s o k o v , p r o m e t z v i n o m , p i v o m i n gostinstvo

MIRNA n u d i v o d l i č n i k v a l i t e t i i n p o k o n k u ­r e n č n i h c e n a h v s e v r s t e ž g a n i h p i j a č i n l i k e r j e v , p r i s t n i c v i č e k i n refo-š k o .

C e ž e l i t e h i t r e l n s o l i d n e p o s t r e ž b e , se o b r a č a j t e n a n a s !

D o p u s t - n a p o l j u a l i o b m o r j u ? f To in ono o delu r u d n i š k e g a sindikata no Senovem

OBRTNO PODJETJE

»ELA« Novo mesto s p r e j m e

kvalificiranega kovinostrugarja in

kvalificiranega elektri carja

za mehanična dela v delavnici,

Plača po tar i fnem p r a v i l ­n iku in dogovoru. Nastop službe takoj a l i kasneje. Ponudbe pošljite na upra ­vo podjetja.

P r edvo l i l n i s ind ika ln i sesta­nek rudn ika Senovo je b i l do­bro pr iprav l jen. Poročilo ni bi lo sestavljeno iz samih številk, k a ­kor je b i l a včasih navada in ni bilo nanj nobenih poseb­nih pr ipomb. Na sestanku so razprav l ja l i tudi o kan didat lh za novi de lavski svet, k l j i h je predlagal s ind i ­ka ln i odbor in osnovna organi ­zacija Z K podjetja. L i s ta je b i la

g lavnem sprejeta — razen treh sprememb, k i so j i h pred­lagali delavci strojnega obrata.

Konec marca so sprejel i v rudn iku prav i ln ik o nagrajeva­nju po ekonomskih enotah. Pod ­jetje so razdel i l i na 7 ekonom­sk ih enot. Z nov im načinom na ­grajevanja so se pokazala tudi odvisna de ! o vn a mesta oziroma odvisna delovna s i la . P r i prejš­njih na - in ih p'sčcvanja so st-vedno pojavl ja l i kaki prob lemi in z n j im i niso b i i i zadovol jn: predvsem uslužbenci, medtem

NOTRANJEPOLITIČNI TEDhNSIi l P R E G L E D

Danes bomo začeli pravzaprav z na videz nepomembnim d o g o d k o m , z mednaroanim sejmom lesne industrij«, ki se Je začel te dni v Ljubljani. Les je naše veliko bogastvo in ugo­tavljamo, da skoraj ob enakem izkoriščanju gozdov kot pred leti, iz pridobljenega lesa izdelamo že za 34 odstotkov več končnih izdelkov, vendar še ne moremo biti zadovoljni. Se vse preveč prodamo hlodov, desk, namesto da bi izvažali v tujino predvsem pohištvo in druge, po svetu zelo iskane iz­delke iz lesa. Z drugo besedo, v razvoj lesu« industrije bo treba vložiti šc več sredstev kot doslej, zlasti v predelih, kjer je gozdov veliko. Toda o sejmu ne bi pisali, če ne bi pred­sednik Komiteja za zunanjo trgovino tovariš Sergej Kraigher po obisku sejma med drugim dejal približno takole: »Tako kot jaz, tudi potrošnik na tem sejmu ne bo zvedel, koliko modernega pohištva, ki je tu razstavljeno, bomo izdelali v prihodnjih lelih in tudi po kakšni ceni ne.« To vidita, je prav gotovo slabost razstavljalcev, ki vselej in prevelikokrat raz-

Les - naše bogastvo Btavljajo nekakšne prototipe, premalokrat pa po taki razstavi svoje na t r i e uresničijo. Bržkone to ne velja samo za lesno industrijo, tudi sicer se nekatera podjetja postavljajo le na razstavah, takoj po razsf;»\i pa pozabijo na potrošnika, ki želi več blaga po primernih cenah. Napak bi bilo, če bi ob tem trdili, da n i s m o dosegli nobenega napredka. Toda, kdo more oporekati, čc si želimo novih izdelkov in novega napredka.

Ko pa je tovariš Sergej Kraigher otvarjal to veliko med­narodno razstavo, kl je eden največjih tovrstnih sejmov v Evropi sploh, je med drugim dejal, da bo treba naš zunanje­trgovinski režim prilagoditi višji ravni proizvodnje ter zah­tevam delavskega samoupravljanja. Zato pripravljamo ukre­pe, da bodo proizvajalci v vrtanjem sistemu razdelitve do­hodka bolj neposredno čutili rezultat uspešnega izvoza, zlasti P r i skladih in osebnih dohodkih. Predvideno je, da bi pod­jetja, ki izvažajo, sama razpolagala z delom deviznih sred­stev, ki jih bodo ustvarila. T a sredstva bodo lahko uporabila, ne da bi se kdo administrativno vmešaval v nakup strojev a l i surovin, s katerimi bodo racionalizirali svojo proizvodnjo. Mimo tega pripravljajo tudi ukrepe, ki bodo ogladili nepo­sredno administrativno kontrolo in bo spremenjen sistem koe­ficientov oziroma bo le-te zamenjal sistem carin. Najprej za Uvoz opreme, strojnih delov in blaga za široko potrošnjo, po­zneje pa tudi za uvoz reprodukcijskega materiala. Nedvomno °o to nova spodbuda za povečanje izvoza, saj se vsi zave­damo, da je večji izvoz zelo tesno povezan z nadaljnjim po­rastom življenjske ravni. Nikdar namreč nismo želeli, da bi bila naša dežela nekakšna avtarkija, z drugo besedo, de­žela, kl bi proizvajala vse sama, pač pa se želimo povezati z vsemi deželami, k.' so pripravljene izmenjavati blago. Prav gotovo lahko pričakujemo, da bodo ukrepi, kakršne je na­povedal predsednik Komiteja za zunanjo trgovino, spodbujali kolektive k ve." jemu izvozu in da bomo dosegli večje uspehe kot v prvih mtvsecih letošnjega leta, ko smo z Izvozom neko-Hko zaostali.

V današnjem pregledu bi radi omenili še en pomemben dogodek preteklega tedna V Zagorju je bila slovesna otvori­tev novega Delavskega doma. Na otvoritvi Je govoril pred­a l n i k Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko. Med drugim je dejal, da merilo življenjskega standarda ni in ne jttorc biti samo zaslužek. Merilo življenjskega standarda de­lavsko In nameščenske družine ne more biti samo višina oseb-

dohodkov, kl naj zagotove hrano, obleko, stanovanje in Uter vina več. Objekti kot so kulturni dom, dalje dej-

* * * ° . da ljudje kupujejo več m o t e ^ ' h vozil, sodobnih gospo--pfcklh aparatov, terjajo tudi po' • *no skrb za ceste, nove •»ektrarne, da bo dovolj elektrike Itd T u gre za kopico pro-"««mov družbenega standarda in ti objekti družbenega stan­darda so polog osebnih 7asHižkov bistvene važnosti in najbolj yj*MvaJo na to. kakšna bo udobnost, kakšen bo standard pre-frjvalgtva v mestih In na«MIK O vwm tem hi morali misliti ?"Jonpravni or irani v nodletih in komuni, zlasti takrat

ra«rprav\}ain In ort'«ča*o o unorabl skladov, s katerimi J^PkigaJo . To ter 'a ^'mboli ra rT l cdane samoupravi javre In

kongres Sorl.ilhtične zveze je dal mnogo snovi z a raz-™ • htpopoln jVn anju sistema naše samouprava.

ko se s sedanj im str injajo vsa] zaenkrat vs i .

Za letne dopuste imajo člani s indikata in n j ihov i svojci zagotovljen prostor na Cre ­su. Pagu. Rabu, B l edu in Pohor ju. Osebe nad deset let plačajo cel penzion, osta­l i pa polovični. Vsakemu, k i gre v te kraje na desetdnevni dopust, plača sindikat po 500 din na dan. L a n i je bi lo na do­pustu le 172 članov In n j ihov ih svojcev, čeprav je samo v r u d ­n iku zaposlenih nad 1100 l judi . S indikat predvideva, da bo lz --o r i s t l o letošnji depust v nje­govih postojankah okol i 200 čla­nov s indikata i n n jhov lh svo j ­cev, ka r je seveda *e zdaleč premalo.

K a k o r večina l judi , tako se tudi senovški rudar j i še ne za­vedajo, da je delo, k l ga oprav­ljajo na domačih pol j ih med do­pustom le malo vredno. Človek s« bo z dopusta v r n i l utrujen in bo v r u d n i k u manj nared i l ln zato manj zaslužil, hk ra t i Pa bo zaradi utrujenost i manj pre ­

v iden in se bo zato lažje po­nesrečil. P a čeprav bi res več zaslužil, je to mtšlrjenje zgrešeno; kaj pomaga denar l n ne vem kaj še vse, če zaradi preve l ik ih naporov lahko zbollš In si zaradi tega v napoto sebi in drug im in ka r je glavno — nisi srečen.

Res je, da naši ljudje niso navajeni na dopuste, ker pod s-tarim režimom n iko l i niso Imeli sredstev zanje in zato tudi da nes že kar zaradi navade ne gredo. (Kakor j e treba naše ljudi s i l i t i k vsemu nametnemu. tako j i h je treba tudi na dopu­ste!) Toda premis l i te . . .

• V p o n e d e l j e k z ju t ra j je s t ek l a p r o i z v o d n j a s u r o v e o p e k e v n o v i o p e k a r n i Kan i ža r i c i p r i Č r n o m l j u . Z a zdaj b o d o žga l i o p e k o še v p o l j s k i h pečeh , a v g u s t a pa b o d o z a k u r i l i m o d e r n o k r o ž n o peć . N o ­v a k a n i ž a r s k a o p e k a r n a bo da ja l a h a l e to 4 i n p o l m i l i j o n e o p e č n i h e n o t ; o d tega bo m i l i j o n z i d a k o v , d r u g o pa b o d o v o t l a k i . I n d u s t r i j a g r a d b e n e g a m a t e r i a l a v o k r a j u je z n o v i m p o d j e t j e m i n n j e g o v i m p r i z a d e v n i m k o l e k t i v o m v e l i k o p r i ­d o b i l a .

• t v D o l . T o p l i c a h so p r a z n o v a l i o d 22. m a j a da l je , k o je b i l n a t r ­g u k o n c e r t s t r a ške godbe . V nede ­l jo d o p o l d n e j e b i l a s l a v n o s t n a a k a d e m i j a z n a s t o p o m godbe , p e v ­cev , r e c l t a to r j ev i n t e t o v a d k . k i se b o d o ude lež i l e j u n i j s k e g a z leta v N o v e m m e s t u . D o p o l d n e l n p o p o l ­d n e so t e k m o v a l i v T o p l i c a h t u d i ribiči, p o p o l d n e pa j e b i l n a s t o p c i c i b a n o v . S k r e s o v i so 23. m a j a p o z d r a v i l i k r a j e v n i p r a z n i k , 24. m a j a p a so počast i l i s p o m i n p a d -

b o r c e v p r e d s p o m e n i k i i z z a d -vo jne .

Z l uč j o p r i b e l e m d n e v u bo t r eba i s k a t i č l ane A M D N o v o m e -

i n n j i h o v o d r u š t v e n o d l s c i p l l -O b o j e j e n a m r e č o d p o v e d a l o

a s p o m l a d a n s k e m k r o s u , k i ga j e p r i r e d i l o d r u š t v o v n e d e l j o d o ­p o l d n e ; 12 m o t o r i s t o v i n 1 a v t o -m o b i l i s t , k o l i k o r j i h j e t e k m o v a l o , d r u š t v u r e s n i v čast. N a j b o l j e so se p o s t a v i l i č l an i s e k c i j e A M D i z S m a r j e t e , k l so r e ševa l i čast m a ­t ičnega d r u š t v a , d a so t e k m e s p l o h bi le . Č l a n i A M D s l abo p o d p i r a j o d ruš tven i o d b o r , k i se t r u d i za n a p r e d e k m o t o r i s t i k e i n a v t o m o b i ­l i z m a v obč in i .

• V t o r e k , 24. m a j a , je b i lo v N o v e m m e s t u s p r e j e t i h v m l a d i n ­sko o r g a n i z a c i j o 171 p i o n i r j e v -u č e n c e v s e d m i h r a z r e d o v o b e h n o ­v o m e š k i h o s e m l e t k . N a s l a v n o s t i o b s p r e j e m u je g o v o r i l s e k r e t a r O K L M S S l a v k o D o k i . P o u d a r i l j e p r e d v s e m r a z l i k o m e d p r v i m i n a -f l m i m l a d i n c i i n s k o j e v c i , k l so se b o r i l i i n t u d i u m i r a l i za s o c i a l i ­z e m t e r d a n a š n j o m l a d i n o , k i po ­m a g a g r a d i t i s o c i a l i z e m z d e l o v ­n i m i a k c i j a m i l n u č e n j e m v šol i . N a s l a v n o s t i j e n a s t o p i l še p i o n i r ­s k i p e v s k i z b o r i n n o v o m e š k a g o d b a .

Sevniški problem št. 1 : plan

M I Z A R S K O P O D J E T J E

•HRAST« , š en t l o v r enc

seri jsko izdeluje

0 raztegljive mize ln ) vitrine ter opravlja # vse mizarske usluge!

Pre j šn j i t o r e k z jut ra j se j e n a svo jo r e d n o sejo z b r a l obč insk i k o m i t e Z K v S e v n i d . Se j i so p r i ­s o s t v o v a l i t u d i n o v o i z v o l j e n i s e ­k r e t a r j i o s n o v n i h o r g a n i z a c i j Z K .

V p r v i točk i so člani k o m i t e j a l n s e k r e t a r j i o s n o v n i h o r g an i z ac i j pos luša l i u v o d n e m i « l i »ekretar. ia M i r a G o š n l k a , k i j e n a K r a t k o p o ­n o v i l o s n o v n e z a k l j u č k e II. p l e n u ­m a C K Z K S l o v e n i j e . Iz r e f e r a t a l n l z r a z p r a v e j e b i l o z a s l ed i t i , d a t u d i v sevn i šk i obč in i n e r e šu j e j o v s e h g o s p o d a r s k i h z a d e v na jbo l j e . S k l e p i : t u d i o r g a n i z a c i j e z v e z e k o m u n i s t o v se b o d o l e tos z a v z e l e p r e d v s e m za I zpo ln j e van j e p l a n a ; b u d n o b o d o s p r e m l j a l e l n o p o z a r ­j a l e n a p o j a v e s a m o v o l j e , z a p o ­s t av l j an j a o r g a n o v d e l a v s k e g a s a ­m o u p r a v l j a n j a i t d . - T o v s e b o b rez d v o m a p r i p o m o g l o k š e e n o t ­nejš i a k c i j i v tej n a j o s n o v n e j š i n a l o g i v s e h p r e b i v a l c e v v letoš ­n j e m l e t u . _

V d r u g i točki d n e v n e g a r e d a so r a z p r a v l j a l i o p r e t e k l i h l e t n i h k o n f e r e n c a h o s n o v n i h o r g a n i z a c i j

TRGOVSKO PODJETJE

» Ž E L E Z N I N A « , Novo mesto • p r • j m t

v e č t r g o v s k i h p o m o č n i k o v • strokovno izobrazbo v železnlnski stroki odnosne kvalificirane trgovske delavce mešane stroke. P l a č a po d o g o v o r u .

Pismene ponudbe po41>ite na upravo podjetje do vMjučno 10. junija 1900.

Z K . R a ž e n t e d n i h l e r , . ih k o n f e . r n c so b i l e h k r a t i i z v r š e n e t u d i o r g a ­n i z a c i j s k e s p r e m e m b e . N a n o v o so b i l e f o r m i r a n e s l edeče o s n o v n e o r ­g a n i z a c i j e Z K : š e e n a t e r e n s k a v S e v n i c i , t e r e n s k a v K r m e l j u i n o r ­g a n i z a c i j a v S p l o š n e m t r g o v s k e m pod j e t j u v S e v n i c i . L e t n e k o n f e ­r e n c e o s n o v n i h o r g a n i z a c i j so b i l e p r e d v s e m kr i t ičen p r e g l e d o p r a v ­l j enega d e l a v p r e t e k l e m l e t u . N a j ­bol j r a z v e s e l j i v o j e de j s t vo , d a so k o m u n i s t i o d k r i t o p r i z n a l i s t o r j ene n a p a k e , o n j i h r e s n o r a z p r a v l j a l i i n s k l e n i l i , d a j i h v b o d o č e n e s m e bitt več . Na j bo l j k r i t i čne p r i p o m b e so b i l e n a r a č u n i z o b r a ž e v a n j a č l a n o v Z K , k i Je b i l o v p r e t e k l e m l e tu d o k a j z a p o s t a v l j e n o . P l e n a r n a seja j e u g o t o v i l a , d a v t a k e m p o ­loža ju , v k a k r š n e m so č lan i Z K danes , r e sn i čno n e m o r e b i t i o d d i ­h a v i z o b r a ž e v a n j u l n v s p r o t n e m z a s l e d o v a n j u tekoč ih pol i t ičnih d o g o d k o v . S k l e p i o s n o v n i h o r g a n i ­zac i j l n p r o g r a m i d e l a z a t ekoče de l o b o d o d a l i n o v po le t pol i t ič ­n e m u d e l o v a n j u č l a n o v Z K m e d l j u d m i .

N a p o d l a g i r e f e r a t o v l n a n a l i z p o p r v i h d v e h t o čkah d n e v n e g a r e d a Je k o m i t e n a t o s p r e j e l svo j p r o g r a m d e l a z a t ekoče l e to . T a Je i z r a z i t o d e l a v e n i n p o m e n i n a p r e ­d e k p r e d v s e m v p o m o č i o s n o v n i m o r g a n i z a c i j a m Z K . Z a n o v o i z v o ­l j ene s e k r e t a r j e o s n o v n i h o r g a n i ­zac i j bo k o m i t e o r g a n i z i r a l d v o ­d n e v n i s e m i n a r p r o t i k o n c u t e ga m e s e c a .

O L J N A T E S N I L A Z A O S I l n t e ­s n i l a z a h i d r a v l i č n e z a v o r e s ta d v a n o v a p o m e m b n a p r o i z v o d a z a g r e b ­š k i t o v a r n e . R I S . T a d v a I z d e l k a p r o i z v a j a t o v a r n a z a k r i t j e v s e h n a š i h po t r eb , z a r a d i č e s a r b o m o l a h k o p r e n e h a l i s u v o z o m t e h d r a ­g i h p r e d m e t o v .

P ion i r j i osnovne šole Semič so pozdravili dan pomladi • pohodom Zelenega Jur i ja . Na s l i k i j i h vidite na semiškem trgu

Reka ljudi se je vila vsak dan v minulem tednu v novo­meško vajensko šolo. Razstava poklicev je v celoti uspela: poka­zala je mladini našega okraja,'kako bogata izbira življenjskih zaposlitev je pred njo. Razstavo si je ogledalo do nedelje zvečer 18.000 ljudi.

Zene zadružnice iz Artič so na zadnji pončni ekskurziji v i ­dele marsikaj novega. Ogledale so si gospodinjski center v Celju, mestno vrtnarijo v Medlogu in kmetijsko šolo v Šentjurju. Posebno molži z električnim strojem in vzorno urejenim hlevom ter svinjakom v Šentjurju se kar niso mogle načuditi. Navdu­šene in polne novih pobud so se vrnile v Artiče. Sredstva za ekskurzijo so zaslužile same z veselico, ki so jo letos priredil« doma. Na sliki jih vidite sredi razgovora ob toplih gredah vrtnarije v Medlogu pri Celju.

Ze 104 pionirji so v brežiški občini'uspešno opravili pro­metne Izpite. Delavno AMD Brežice načrtno In 'trajno skrbi sa vzgojo mladega rodu.

IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA

Pred občinskimi konferencami SZDL

Na razširjenem p l e n u m u , k i ga je s k l i c a l o predseds tvo O k r a j n e g a o d ­bora Socialistične zveze 19. m a j a 1960, je na jpre j poročal p r e d s e d n i k O O S Z D L Viktor Zupančič o g l av ­n ih s k l e p i h V. kongresa S Z D L J l n na logah, k i so s t em v zvez i pred o k r a j n i m i i n občinskimi v ods t v i o r ­ganizac i je . O n o v i h o r g a n i z a c i j s k i h o b l i k a h je nato poročal s ek r e ta r O O S Z D L Roman Ogrin, kil j e h k r a t i ob­razložil tud i roke , v k a t e r i h bodo org . s p r emembe spe l jane . V tej točki so sode lova l i t ud i tovariši Franc Stajdohar (Črnomelj), Tone Počrvi-na (Novo mesto) in Franc Sabllč (Brežice). Član predsedstva Franc Plrkovlč je za tem govor i l o zunan j e ­političnem položaju, med t em ko je podpredsedn ik OIX3 Ludvik Golob v 2. točki a n a l i z i r a l i zpo ln jevan je družbenega p l ana ok ra j a v p r v e m četrtletju 1960. V r a z p r a v i po tem poročilu je sode lova lo več t o va r i ­šev, med n j i m i tud i Niko Belopav-lovlč In Lojze Stih (Videm-Krško)

N e d v o m n o je Socialistična zveza v o k r a j u vedno pomembnejši druž­beni činitelj. Živahna r a z p r a v a o iz­po ln jevan ju sk l epov V . kongresa ter o pog lob l j en ih , vedno odgovornejših na logah naše najbo l j množične or­ganizac i je , kot r a z p r a v a o občinskih kon fe rencah S Z D L , vse to potr juje kako r je de ja l v uvodu p l e n u m a tov. V i k t o r Zupančič, da daj« kongresno

gradivo ton našemu življeneju in na­daljnjemu razvoju. Prav zato mo­ramo kongresne napotke ln ce­lotno gradivo temeljito i n vsestran­sko obde la t i . Za to j e v okraju veliko zanimanja, ljudje so pri­prav l j en i Izpolniti sklepe kongresa. K o bomo na Mižnjih občanskih kon­f erencah začeli z načrtno prede­lavo tega gradiva, bomo poveza l i b i ­s tvo kongresa z o r g a n i z a c i j s k i m i vprašanji. P r i t em moramo vedet i , d a omogočajo zdaj p r edv idene spre­membe še več neposrednega s t i ka S Z D L s širokimi množicami član­stva . Omogočiti m o r a m o čim širšemu krogu državljanov, d a bodo sodelo­va l i v vsem našem j a v n e m življe­n ju . O d začetka do uspešnega z a ­ključka kakršnekoli akc i j e m o r a b i t i državljan us t va r j a ln i sodelavec. G r e s k r a t k a za to, d a s sode lovan jem množic zago tov imo nada l jn j o de­cent ra l i zac i j o in demokratičnost vse­ga našega us tvar j an ja . P r i t em je v loga občinske organizacije S Z D L največjega pomena . Krajevne orga­nizacije S Z D L in n j ihove podruž­nice so p r i tem nove, pomožne o b l i ­ke, k i bodo približale o rgan i zac i j o vsem n j e n i m članom in jo nared i l e še prožnejšo. V e l i k pomen p r i p i s u ­jemo tudi sekcijam, k i j i h bodo us tanav l j a l e k ra j e vne organ izac i j e po potreb i in želji članov za ude j -•tvovanje na posebnih področjih. Z

vsem t e m se rnorajo izboljšati t u d i metode dela. O r g a n i z a c i j o b o m o p r i ­l a g o d i l i razmeram n a t e r e n u ; skušali j i h bomo vskladiti s s e d a n j i m i k r a

bodo povsod p r e b r a l i n a konferen­cah d v a r e f e ra ta : o kongresu in nje­g o v ih s k l e p i h in o rgan i zac i j sk ih vprašanjih S Z D L v občini. K o n f e r e n -

jevnimi o d b o r i , o v s e m t em pa bo - ' ce bodo v sestavu zadn j i h občinskih kon f e r enc : se p r a v i z de legat i , k i so b i l i I zvo l jen i z a zadnje konference , n j i ho v e v rs t e pa bodo razširili še s p r e d s t a v n i k i d r u g i h o rgan i zac i j , z d e l o m a k t i v a i n z d r u g i m i člani. T e h kon fe renc na j b i se udeležilo čimveč l j u d i ; K o n g r e s n o g rad i vo b o m o nato Se posebej obde l a l i s s t r okovn j ak i (za posamezna področja), nato pa b o m o z n j i m se znan i l i člane (v k o ­l e k t i v i h , večjih t o v a r n a h in n a vasi ) .

Občinska vods t va S Z D L bodo v k r a t k e m spre j e la k o m p l e t n o k o n ­gresno grad ivo , k i ga bo t r eba te­me l j i t o preštudirati i n z l as t i upo­števati n o v i statut. P o določilih sta­tu t a bodo tud i u k r e p a l a p r i u r e s n i ­čevanju sp rememb, s k a t e r i m i se v r ­ste S Z D L še bo l j ut r ju je jo , o r g a n i ­zac i j a kot ce lo ta pa še bo l j p r i ­bližuje članom in n j i h o v i m potre­b a m , željam ter p r i p rav l j enos t i , d a sode lu je jo v g rad i t v i s o c i a l i zma .

mo pripravili tehtne pred loge za občinske konference. V novomeški občini so o tem že r a z p r a v l j a l i ; ugo­tovili fo, da je s edan j ih 29 K O v občini premalo, ker so posamezn i odbori tako v e l i k i kot n e k d a n j i K L O . Po novem p r ed logu p r edv ide ­vajo v občini 36 k r a j e v n i h o r g a n i ­zac i j S Z D L s 45 podružnicami. V brežiški občini Imajo zda j že 14 k r a ­j e v n i h o rgan i zac i j S Z D L in 70 p o ­družnic (zdaj j i h imenu je j o podod­bore). O teh s p r e m e m b a h bodo r a z ­mišljali povsod, v e n d a r n i k j e r pre ­nag l j eno ; odločitev bodo sp r e j ema l i povsod na občinskih kon fe rencah , ver je tno šele v jeseni . Dot l e j j e do­vol j časa, d a s k u p n o s člani S Z D L p r i p r a v i m o res t eme l j i t e predloge.

Občinske kon fe rence S Z D L bodo v maju i n j u n i j u . Z n j i m i začenjamo načrtno r a z p r a v o o kongresu , zato

Delo Socialistične zveze na Senovem V k ra tkem bo na Senovem predaval

0 petem kongresu S Z D L J Tone P l e -terski , k l je b i l delegat na kongresu. Sam kongresni mater ia l bodo začeli študirati kasneje.

• V Brestanic i , K o p r i v n i c i i n na Se­

novem so Imeli seminarje za vaške odbornike S Z D L . P rede la l i so dve temi : družbeni p lan in proračun obči­ne za leto 1960 in deseti p lenum S Z D L ter naloge S Z D L . H k r a t i so na kratko razpravl ja j ! tud i o novem statutu, k l

ga je sprejel peti kongres S Z D L . Se­minar je tra ja l po štiri ure in pol, udeležilo se ga je polovico odborni­kov, predavalo pa je šest domačih predavatel jev.

• Občinski odbor S Z D L je organiz i ra !

po vaseh sestanke, na kater ih je po­jasnjeval važnost f luorograt iranja ln pomen popisa kmečkih gospodarstev. Zarad i dobre pr iprave potekata a k d j l v redu. P r i njuni Izvedbi pomagajo precej Člani vaških odborov S Z D L .

PRED Vli. ZLETOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTI

P R I J E D O R nekdanja prestolnica partizanske Kozare

— Tukaj bo najbrž precej r ib , le dejal Fe l iks , nas šofer, k i je tudi navdušen ribič. In že s m o r.? - ' i ' -ku ustav 8 ' - r*v<* i f

t ika l i nože, k i j ih je drug i ko­val iz ravnega železa. S tem so jurn-Sali. .. Napada l i so s Q*r-

5 «

Stara muslimanska (bosenska) hiSa v okolici Prijedora

Grmeč, G o r s k i Kotar , Kozara . Zumberak . Ban i ja . Be la kra j ina in Dolenjska.

— Nase gospod ?irstvo smo za­čeli razv i ja t i Po vo jn i iz nič, je povedal simpatični predsed­nik okra ja . Vs-e, ka r je billo zgrajeno pred vojno, je bi lo med vojno porušeno. Večina moških je p a d l o . . . Po vo jn i

mo grad i l i predvsem manjše objekte, zato so naši l judje •"•migrirali v Zenico, Jab lan lco in drugam. Potem smo začeli graditi večje tovarne. Naša in dustri* ! , tn rudarstvo sta dala iani 17 m i l i j a rd brutoprodukta , kmeti jstvo pa 11,5 m i l i j a rd . To

bo najplodnejše, čeprav smo * najmanj »bogu ^molili« . . .

Pred vojno je b i l Prijeđi manjše mesto, kjer &o bile eu no trgovinice, v kater ih So t: govci ponuja l i jajca, kokoši . Majhne, vegaste bosanske hišici vse bolj izpodrivajo modern stanovanjski b lok i in drug i zgradbe. B la tne ul ice 5 e u m i k a , jo asfaltu. Ljudje ne posedajo več to l iko na tleh pred h l -čami. Hodža vedno težje zvabi vern ike v džamijo. M lado ln stairo keg l ja na dvosteanem kegljbšču Celuloze, igrajo a l i pa navi jajo na nogometnih tekmah

Prijedorska tovarna celuloze je najvažnejši objekt v okra ju

Zletno posvetovanje gasilcev v Karlovcu Novomeški gasi lc i bodo na

posvetovanju v K a r l o v c u , 29. maja. p r ikaza l i način tekmova­nja na zletu. Posvetovanja s « b o d o udeležili predstavnik i ga­s i l sk ih organizaci j iz Pr i j edora , Ogul ina , Blhača, S iska , K a r l o ­vca, Banje L u k e in Gospića, skra tka te vseh kra jev , k i n a r.letu sodelujejo. Nato se bodo predatravniki omenjenih okrat-jev še podrobneje pogovor i l i o udeležbi l n vseh p r ip ravah za gasi lski dan, k i bo 12. jun i ja v okv i ru z le tn lh pr l red l tvev . P o ­drobno posvetovanje gas i l sk ih predstavnikov je že bi lo 20. apr i l a , prav tako v K a r l o v c u .

Z a s t o p a l j i h b o K K P I O N I R

tek la mirno nas Una , na desni pa je b i l globok izv i r , k i mu pravi jo domačini C r n i V i r . Res je biio tu precej debel ih r i b . Naenkra t pa je nekdo od nas zagledal na pečini nad i z v i r om ploščo. B r a l i smo:

— Na tem mestu so Jul i ja leta ustaški z l i k o v c i pob i l i i n vtrgU v i zv i r 2000 nedolžnih l j u ­d i . . .

N a h j i bCku p r i Bosansk i K o ­stajnic i so j i h pob i l i 4000. Te­den dni j e tekla n j ihova k r i v dol ino, prot i džamiji. •.

Ustaši' s- se pr ipe l ja l i z v l a ­k o m v vas Blaga j , n a v a l i l i s puđkami, z noži. s k l a d i v i , se­k i r a m i , k i j i i n z d rug im orož­jem na m Smo prebiva lstvo (predvsem na pravos lavne — u -rta& so teli ka to l i k i ! ) i n ga pobiOii, hiSe pa zažgali. P r e d očmi umirajočih staršev so me­ta l i otroke v o g e n j . . .

P o San i i n U n i so p lava l i mrliči. N a vsak ih petdeset met­rov je pri ipiaval najmanj eden, prav i jo ludje. P r i Bosanskem Novem, k jer se Sana i z l i va v

Uno, j « b i l a na sotočju rek za­bita v zemljo zastava Rdečega križa Nezavisne države Hrvat­ske. K o je posadka tega »rde­čega križa« opazi la, da p lava pro t i n j im mrlič, je šla ponj s čolnom i n ga odv lek la na suho. T u so preg ledal i , kako obleko ima. Ce je >mel dobro, &o 8 a

s l ek l i in v r g l i nazaj v voda, Če je ime l slabo, so ga v rg l i nazaj oblečenega. Človek, po sobno pa mrlrč, n i pomen i l nič v e č . . .

Toda tafl&o n i moglo i t i naprej . Zečed se je upor . K P je ime la iveliiko de la s p r i p r a v a m i za vstajo, ve l iko pa tud i a tem, da tej bonW n i da la maščevalnega enačaja, ampak osvobodilen, človeški . . .

20. ju l i j a napadejo vstajnttci K n i J k o v e c . Nekdo nosi k o l , drugi puško, k i se base spredaj, l n neka žena igle z « pletenje . . • D a n kasneje so osvobodi l i Bosansko Kosta jn ico ln več drug ih kra jev .

Neflcdo j « de la l part izanske lesene puSke. n.a katere so na-

užigali s 4 m dolgo p a l i c o . . 300 l j ud i z v i l a m i i n tri je obo­roženi so napad l i l n zavzeli dobro branjen rudn ik Lješlja-n i . . .

B o r i l i so se S rb i , H r v a t i , m u ­s l iman i , S lovenc i (omenim naj le B r a n k a Bab ica , k i ga pozna vsa Koza ra , K r a j i n a , G r ­meč in druge pokrajine). P r i b o r i l i so si prve p u ­ške, mi tra l jeze , munic i jo , m i -nometalce, tanke i n dob i l i prvo letalstvo. K d o ne pozna imeni Firanjo K l u e in R u d i Cajevec? Ustanav l ja l i so narodnoosvobo­dilne odbore, de lavnice Itd. 16. maja 1942 so osvoj i l i tudi

Iz pr l jedorskega okraja je bilo v partizanih 21.800 ljudi, padlo jih je okoli 9000, medtem ko računajo, da je bilo žrtev fašističnega nasilja med 40 do 50 tisoč prebivalcev. Točnega števila ne bodo nikoli vedeli. Tudi tu so bile cele vasi zravnane z zemljo, posamezna naselja pa tudi do petkrat požgana. Ljudstvo teh krajev je plačalo ljubezen do rodne grude in svobode s srčno krvjo svojih najboljših sinov in hčera. Nekoč docela pasivno področje, ki ni imelo skoraj nobe­nega pomembnejšega objekta, daje v 15. letu po osvoboditvi že skoraj 30 milijard dinarjev bruto proizvodnje, razvijajoča se predelovalna industrija okraja pa obeta razveseljiv nadaljnji vzpon.

je o g r o m e n n a p r e d e k i n r a č u ­n a m o , d a č e z k a k i d v e l e t i ne

b o m o v e č n e r a z v i t i o k r a j , s a j b o s t a d a j a l a i n d u s t r i j a i n r u d a r ­s t v o že P o 30 d o 32 m i l i j a r d , k m e t i j s t v o p a P o 15 d o 16 i i -

l i j a i rd b ru topndu ik ta n a leto.

Bosanski Novi se ponaša s stavbo, zidano v maverskem slogu, sila redkem v naši državi

Pr i jedor , id je postal prestol­n ica kozarčkih part izanov . . .

V pogovoru z Radom BadJ/6em, narodn im herojem, prvoborcem, predsednikom okra ja , književni­k o m m bivšim «Jfswiin, kako r p rav i sam, smo zvede l i precej o pr i j edorskem okra ju nekoč ln datnea. T u d i ta okraj Je b i l gospodarsko zaostal (Kozara, Grmeč Rtbnik) , kakor ostali ok­raji l n n j ihove pokraj ine, k i smo J ih obiskati l n k i bodo so­delova l i na sedmem zletu B r a t ­stva ' n enotnosti v N o v e m me­stu: L i k a , K o r d u n , K r a j i n a ,

Naša nova industr i ja je pre­delovalna. Naša tovarna ce lu ­loze je izredno pomemben b-jefct

27. j u l i j a bo začela s proiz­vodnjo nova tovarna pap i r ja v Pr i j edoru . Kadeir že dve le t i šolamo po vseh sorodnih tovar­nah v državi. Ma ja bo začela delati tovarna vezan ih plošč v Bosanskem Novem. Tovarna panei plošč i n emb; ! iže v San-skem mostu, opekarna. Tovarna papirne konfekc i je v Dub tet. Tovarna lepenke v Ključu. Se ostale nove gradnje, rekon­strukci je , načrti. Letošnje leto

IZBERITE ŽIVLJENJSKI POKLIC V NAŠI ARMADI, LETALSTVU IN MORNARICU

$ e n e k a j t e d n o v , p a se b o d o p a so p r e d p i s a l e še p o s e b n e po -p r e d mdado g e n e r a c i j o spe t š i r o k o goje. V s e p o d a t k e i n p o t r e b n a p o -O d p r l a v r a t a v ž i v l j en j e : k a m p o j a e n i l a L ahko d o b e k a n d i d a t i p r i I s k l j u č e n i g i m n a z i j i , s r e d n j i s t r o -S b v n i a l ! d r u g i u s t r e z n i s o l i ? S t e

6 k d a j p o m i s l i l i , d a v a m n u d i n a -a r m a d a , l e t a l s t vo l n m o r n a r i c a

v s s t o z a n i m i v i h p o k l i c e v , k i v a s viabi jo? K o p r emi š l j u j e t e o s v o j i b o d o č n o s t i l n se o d l o č a t e o p o ­

z a ž i v l j en j e , r a z m i s l i t e t u d i o l n l e p e m p o k l i c u v o j a š k e -

s l s r a U n e . i ivn i s e k r e t a r i a t z a n a r o d n o

F L K J j e p r e d k r a t k i m sal n a t e č a j e z a s p r e j e m k a n -

- c i v i l i s t o v v s l e d e č e v o j n e Je l n šo le v l e t u 1960:

j V O J N O A K A D E M I J O , L E T A L ­I Š K O V O J N O A K A D E M I J O , L E -I T A L S K O - T E H N I C N O A K A D E -f l C J O , V O J N O P O M O R S K O

A K A D E M I J O , M O R N A R I ž K O -T E H N I C N O A K A D E M I J O , V O J -N O T E H N I C N O A K A D E M I J O ,

f ' V O J N O T E H N l C N O A K A D E M I J O Z V E Z O T E t f N T C N E S L U 2 -

T N T E N D A N T S K O V O J N O ) E M I J O , S A N I T E T N O S O -

IJLO Z A A K T I V N E O F I C I R J E IN I V T S J O S O L O Z A M E D I C I N S K E i SESTRI .

pogoji za sprejem k a n

k o m a n d i n a j b l i ž j e g a v o j n e g a o d ­s e k a a l i p r i r e f e r e n t u z a n a r o d n o o b r a m b o s v o j e g a O b L O .

R a z p i s a n Je t u d i nateča j za s p r e ­j e m g o j e n c e v v p o d o f i c i r s k e So le : • p e i a d l j a k o p o d i f t r l r s k o šo lo , a r -• U l e r i j s k o , P A a r t i l e r i j s k o i n t n -• ž e n l r s k o p o d o f l c l r s k o šo lo , t e h -• n i č n o p o d o f i c i r s k o l o l o z a z v o ­k i ze , v p r o m e t n o , t a n k o v s k o i n • t ehn i čno p o d o f l c l r s k o šo lo , v l e -• t a l s k o m e h a n l č a r s k o p o d o f i c l r -BR s k o šo lo , v l e t a l s k o p o d o f i c i r s k i ) • l o l o z a z v e z e , v m o r n a r i š k o l n BI m n r n a r i š k o - t e h n i č n o p o d o f i c l r -n s k o šo lo , v s a n i t e t n o p o d o f i c l r -• s k o so l o i n v v o j n o g l a s b e n o • i o l o (za v o j a š k e u s l u ž b e n c e ) .

P o g o j z a s p r e j e m v te šole Je d o k o n č a n a o s n o v n a ( osemletna ) so ­la i n p o t r e b n a 6tarost , o č e m e r l a h k o d o b e k a n d i d a t i p r a v t ako v se p o d a t k e p r i n a j b l i ž j e m v o j n e m o d s e k u a l i n a s v o j e m O b L O .

Š o l a n j e v v s e h v o j a š k i h šo l ah je b r e z p l a č n o ; g o j e n c i d o b e r a z e n v s e p o t r e b n e o p r e m e i n učn ih p r i p o ­m o č k o v Se p o d o f i c i r s k e č ine i n de­n a r n e p r e j e m k e , k i ras te jo lz p o l ­l e t ja v po l l e t j e . K o zak l juč i j o šo -

so z n a n i , p o s a m e z n e šo le l a n je , dobe čin p o d p o r o č n i k a i n

165.400 d i n za n a k u p p o t r e b n e o p r e m e . P l a č e o f i c i r j e v so g l ede n a o d g o v o r n o s t n j i h o v e g a de l a o d ­v i s n e o d čina aH r a z r e d a , o d s luž ­be l n o d s l u ž b e n i h let . Ruz.en tega d o b i v a j o p o s e b n e d o d a t k e z a raz ­l ične s l užbe .

V o j a S k i p o k l i c Je d i n a m i č e n , pe­ster i n bogat , p r a v za to p a t u d i z a n i m i v i n l e p .

Na j posebe j o p o z o r i m o n a mož ­nost , k l se n u d i d e k l e t o m z o p r a v ­l j e n i m i 4 r a z r e d i g i m n a z i j e i n z a ­k l j u č n i m i z p i t o m : po 3 - l e tnem štu­d i j u l a h k o p o s t a n e j o m e d i c i n s k e sestre l n d o b e t ako j o b n a s t o p u p r v e s l u ž b e n a d 30.000 d i n m e s e č ­n i h p r e j e m k o v (v V i l . p lač . r az ­redu ) .

P r e d n o s t p r i v p i s o v a n j u v v s e v o j a š k e šo le i m a j o o t r o c i p a d l i h b o r c e v l n žrtev faš i s t ičnega n a ­si l ja . Če tud i so k a k š n o l e to s t a ­rejši o d p r e d p i s a n i h pogo j ev , J i m s v e t u j e m o , d a v lož i jo p r o š n j o prt najbližjem v o l n e m o d s e k u .

S T A T I N A S T R A Ž I M I R U - n a j Je n a m e j i d o m o v i n e , aH l e ta l ec , a l i m o r n a r , k l s p r e m l j a p r e d s e d n i ­k a r e p u b l i k e n a n j e g o v i h m i r u p o ­svečen ih potovanjih, s»J pod z a _

Riavo Z d r u ž e n i h n a r o d o v o p r a v l j a s vo jo do l žnos t v t u j . n l - T O J E V E L I K O I N O D G O V O R N O P O ­S L A N S T V O N A Š E G A O F I C I R J A .

i n se izživljajo še na razne d r u ­ge načine. Gus lar izpod Grmeča Je zdaj žal že redkost. Izginja romant ika . . .

L judje so nas Povsod pr i jazno sprejemal i . Ce srno kaj i ska l i , Bftto našo ž - l J o samo zaupa l i Prljedorčanu, kl nam je b i l naj­bolj p r i r ok i . Ta n i odnehal prej, dok l&r nam n i pr ipe l j a l človeka, k i smo ga iska l i , a l i pa je šel z nami , če je b i lo tre­ba, tudi na drugI konec mesta in nam pokazal , kje se nahaja tisto, k a r iščemo. L judje pred džamijo so nam uslužno ra z l a ­gal i mus l imanske verske običa­je. Piredsedinik občine Pr i j edor se je pogovar ja l z nami enako o gospodarstvu kot o n j ihov ih preprost ih dobr ih l judeh, k i imajo smise l za humor , i n o n o g o m e t u . . .

Posebno s « Je Izkazala nj ihova pri jaznost še, ^ smo ime l i okvaro avtomobi la . L judje s 0 8 e zbra l i okoM m nam pomagal i po svo j ih močeh z de lom ln nasve­t i . Brez n j i h ne b i še t is t i večer M-enfH naprej p ro t i Ban j i L u k i

Jože Prime

K o t s m o že po roča l i . Je b i l o v m a j u o d i g r a n o p r v o i n d r u g o k o l o o k r a j n e g a p r v e n s t v a v b o r b e n i h I g r ah m o š k i h e k i p n a keg l j i š ču K K R a z l a g B r e ž i c e i n K K T o p l i c e v D o l . T o p l i c a h . V nede l j o , 22. V . 60. j e b i l o n a d v o s t e z n e m keg l j i š ču v N o v e m m e s t u o d i g r a n o t re t je l n z a d n j e k o l o , n a k a t e r e m so se po ­m e r i l e m e d seboj štiri e k i p e .

V p r v e m n a s t o p u s ta se s r e č a h e k i p a K K P e o n i r N o v o m e s t o in v o d e č a e k i p a K D G o r j a n c i N o v o m e s t o . V d v e h z a p o r e d n i h i g r a h j e t o k r a t i z r e d n o r a z p o l o ž e n a i n i z e n a č e n a e k i p a K K P i o n i r p r i k a ­z a l a l e p o i n uč inkov i t o i g r o . V d r u g e m n a s t o p u j e e k i p a K K P l o -

Prlprave na zlet tudi v Ž u ž e m b e r k u

P r i p r a v e za zlet b ra t s t va i n enotnost i so v p o l n e m r a z m a ­h u . V žužemberškj občini se vneto p r i r a v l j a j o z a nas top 70 l j u d i , največ i z v r s t kmečke i n d e l a v ske m l a d i n e . Z l e t a se bodo udeležili t ud i od ras l i . P r e v o z n a zlet je tako rekoč že zago tov l j en . M . S.

n i r z a i g r a l a še bo l je l n d o s e g l a o d ­ličen r e zu l t a t ( p r e k o 400 keg l jev ) .

V d v e h i g r a h Je e k i p a K K P i o n i r p o d r l a 800 k e g l j e v l n o s v o j i l a o k r a j n o p r v e n s t v o p r e d K D G o r -l a n c i z 89 točkami p r e d n o s t i .

T a k o bo v o k v i r u z l e t a B r a t s t v a in e n o t n o s t i z a s t o p a l a o k r a j n o z ve ­zo e k i p a K K P i o n i r N o v o m e s t o .

V d r u g e m s r e čan ju s ta se p o m e ­r i l i e k i p i K D P a r t i z a n N o v o m e s t o in K K T o p l i c e i z D o l . T o p l i c . V o b e h s r ečan j ih so b i l i bo l j š i k e g -l jači iz D o l . T o p l i c , k i BO z a i g r a l i ze lo d o b r o i n ce lo p r e h i t e l i K K R a z l a g i z B r e ž i c in se u v r s t i l i n a tret je m e s t o .

T e h n i č n i r e z u l t a t i o k r a j n e g a p r ­v e n s t v a : K K P i o n i r 305 311 394 406 1416 K K G o r j a n c i 346 327 336 318 1327 K K T o p l i c e 275 319 332 346 1272 K K R a z l a g 320 273 322 312 1227 K D P a r t i z a n 258 246 298 322 1124 K K V e n č e k 257 312 261 257 1087

Okrajno prvenstvo mladin­cev na 1 x 200

V t e k u j e o k r a j n o t e k m o v a n j e m l a d i n c e v i n e k i p z a p r v e n s t v o o k r a j n e z v e z e z a le to 1960. V n e d e ­ljo, 22. V . , se j e n a d v o s t e z n e m keg l j i š ču v N o v e m m e s t u z v r s t i l o

K e g l j a š k a liga klubov Novega mesta P o o s m e m k o l u s p o m l a d a n s k e g a

d e l a t e k m o v a n j a k l u b o v N o v e g a m e s t a še v e d n o v o d i K K P i o n i r b r e z p o r a z a . O d l o č i l n o s r e č a n j e za p r v o m e s t o bo m e d k l u b o m a P i o ­n i r i n Ž e l e z n i č a r (k l j e t u d i v s a s r ečan j a doseda j od loč i l v s vo j o k o r i s t , v e n d a r i m a t e k m o m a n j ) 27. m a j a o b 19. u r i n a keg l j i j -cu v B r š l j i nu .

L e s t v i c a p o o s m e m k o l u :

Pionir I 2 e l e z n i č a r V s e h d e v e ' L u k n j a K o v i n a r D a m a I M V P a r t i z a n M e r k u r P i o n i r n N o v o t e k s

7 7 0 0 2706:2022 14 6 6 0 0 2148:1879 12 7 6 0 1 2461:2199 12 7 5 0 2 2174:2197 10 7 3 0 4 2142:2236 7 3 0 4 2129:2245 8 3 0 6 2521:2603 7 2 0 5 2103:2194 6 2 0 4 1723:1935 7 1 0 6 2184:2414 5 0 0 5 1405:1692

Po dolgem presledku so aktivno posegle v kegljaška t e k m o v a n j a tudi članice, k i so dosedaj odigrale

po d v e t e k m i . Članice nastopajo v

p o s e b n i s k u p i n i e k i p , k i šte je p o 6 članic .

M a j o l k a 2 1 0 1 293:263 2 P i o n i r 2 1 0 1 275:280 2 V s e h d e v e t 2 1 0 1 270:295 2

R . V

V l s o č n i k zmagovalec v K r š k e m

N a l e t o šn j em d r ž a v n e m p r v e n ­s t v u v s p e e d w a y u , k l Je b i l o p r e d ­z a d n j o n e d e l j o v K r š k e m , j e n e ­p r i č a k o v a n o z m a g a l č l an T A M l z M a r i b o r a V l s o č n i k , k l j e s 14 o d 15 m o ž n i h točk z a s e d e l p r v o m e ­sto p r e d R e g v a r t o m ( Zag reb ) 13, B a b i č e m ( K r š k o ) 12, M e d v e d o m ( V a r a ž d i n ) 10 Itd.

V z a d n j i d i r k i , v k a t e r i s o se s r e č a U f a v o r i t i B a b i c , V l s očn ik , M e d v e d l n R e g v a r t , je z m a g a l s i ­c e r R e g v a r t , v e n d a r n i m o g e l n a ­d o m e s t i t i d v e h I z g u b l j e n i h točk l z p re j šn j ih d i r k i n t a k o j e z m a g a l V l s o č n i k , k i Je v tej d i r k i z a s e d e l d r u g o m e s t o .

6 m l a d i n c e v lz k l u b o v N o v e g a me­sta ln D o l . T o p l i c . V o d i m l a d i n e c K a r e l M u h i č iz D o l . T o p l i c , k a r Je p r i j e tno p r e s e n e č e n j e ! R a z v e s e l j i ­vo je , d a se t u d i s po de ž e l j a uve­l j av l j a jo m l a d i keg l j ač i . N a s t o p i l i bodo še Štirje m l a d i n c i lz k l u b o v Že l e zn i ča r , P i o n i r i n I M V i z N o ­vega m e s t a . P r v i t r i je n a o k r a j ­n e m p r v e n s t v u b o d o n a s t o p i l i na r e p u b l i š k e m p r v e n s t v u , k i bo k o ­nec m a j a n a š t i r l s teznem keg l j i šču G r a d i s a v L j u b l j a n i .

T e h n i č n i r e z u l t a t i p r v e g a n a s t o ­p a : M u h i č K . K K T o p l i c e 731, D r a -v i n e c S. K K 2 e l e z n i č a r 721. F i n k I. K K T o p l i c e 703, Z i d a n e k F . K K P i o n i r 701.

Seja zletnega odbora K e r se čas p r v ih z le tn ih p r i ­

reditev vedno bolj približuje, so tudi seje zletnega odbora vse češče Odbor se je pre tek l i če­trtek spet sestal i n podrobneje razprav l ja l o zletu. Seja je b i l a 19. maja, torej točno mesec dni pred zaključno pr i red i tv i j o . P rog ram je zelo pester, saj se bo zvrst i lo ka r 28 tekmovanj i n razn ih nastopov v dneh od 1. do 19. jun i j a . Od štafete, k i bo 1. jun i j a k r e n i l a z Baze 20, nas loči samo še 5 dn i . Z l e tn i lepak, k i bo prebiva lstvo podrobno seznani l z obširnim programom, bo dothskan te dni . P r i r ed i t ve se bodo odvijale v vseh večjih središčih našega okraja. Cnsa je še zelo m a l o , program dobiva vedno določnejše obl ike, p a tudi dela Imajo vsi člani zletnega odbora ln vs i , k i j i m pomagajo, iz dneva v dan več.

V S E V S T R O K O SPADAJOČE U S L U G F

n u d i

KROJAŠTVO

T R E B N J E

OKRAJNO A T L E T S K O PRVENSTVO V NOVEM MESTU — IZBOR ZA JUNIJSKI NASTOP

N a j b o l j š i b o d o n a s t o p i l i n a z l e t u Le to šn j e o k r a j n o a t l e t sko p r v e n s t v o p o s a m e z n i k o v , k l g a Je

p r i p r a v i l a p r e t e k l o nede l j o n a L o k i k o m i s i j a z a a t l e t i k o p r i O k r a j ­n i s v e z i P a r t i z a n N o v o m e s t o , Je spe t p r i n e s l o k o p i c o ze lo d o b r i h r e z u l t a t o v . I z b o l j š a n a s ta b i l a tuđi d v a r e k o r d a D o l e n j s k e i n s i ­c e r v m e t u k r o g l e i n m e t u d i s k a . O b a k r a t je b i l u s p e š e n Igor P e n k o , k l n a v z l i c p o m a n j k l j i v i m p r i p r a v a m p r i h a j a v f o r m o In se p r i b U ž u j e s v o j i m o s e b n i m r e k o r d o m (v k r o g l i o k o U 15,50 m , v d i s k u p a o k o l i 47 m e t r o v ) . S e bo l j v a ž n o Je , d a Je b i l o n a p r v e n ­s t v u o d k r i t i h v eč ze lo d o b r i h m l a d i n c e v l n p o s e b n o m l a d i n k l z m a n j š i h d r u š t e v ( S t r a ža , M i r n a peč , S e n o v o Itd.), k l obe ta j o v e ­l i k e u s p e h e , s e v e d a če b o d o r e d n o l n v z t r a j n o t r e n l r a U .

• Znač i l no s t l e t o šn j ega p r v e n ­s t v a , k i j e o d l o č e v a l o , k d o b o z a ­s t o p a l naš o k r a j n a a t l e t s k i h t e k ­m o v a n j i h v o k v i r u V I I . z l e t a • •Brats tva l n e n o t n o s t i « so m n o ž i č ­nost Jn s o l i d n i r e z u l t a t i . N a p r v e n ­s t v u j e n a s t o p i l o b l i z u 150 t e k m o ­v a l c e v i n t e k m o v a l k l z M i r n e peči , T r e b n j e g a , S e v n i c e , B r e s t a n i c e , K r š k e g a , S e n o v e g a , Č r n o m l j a , S t r aže , L j u d s k e m i l i c e , J L A In N o v e g a m e s t a . T e k m o v a l i so p o ­sebej č lani , m l a d i n c i , č l an ice l n m l a d i n k e , k e r b o d o l o čeno n a s t o ­p i l i t u d i n a z l e t n e m t e k m o v a n j u . P r v a d v a v v s a k i d i s c i p l i n i s ta pos t a l a č l ana o k r a j n e r e p r e z e n ­t a n c e , t r e t j i p a r e z e r v a .

C e p o g l e d a m o r e z u l t a t e letošnj ih o k r a j n i h p r v a k o v , b o m o u g o t o v i l i , d a so p rece j bo l j š i k o t n a e n a ­k e m p r v e n s t v u l a n i . Z e l o se je i z ­k a z a l S a m e c !z B r e s t a n i c e , k l Je p o s t a l p r v a k n a 100 l n 200 m e t r o v s p r a v d o b r i m a r e z u l t a t o m a 11,4 l n 23,9. r a z e n tega p a Je o s v o j i l t u d i t r i d r u g a m e s t a (na 400 m , v t r o s k o k u i n v da l j ino ) . Z e l o z a ­n i m i v l n t u d i d o b r o z a s e d e n Je bi l t o k r a t tek n n 1500 m . D e r g n n c le b i l z a r a z r e d bol ISi o d k o n k u ­r e n t o v i n Je z m a g a l b r e z več j ih težav. P r e s e n e č e n l e Je p r i p r a v i l a štafeta 4 x 100 m iz P a r t i z a n a S e ­n o v o .

Z e l o u s p e š n a s ta b i l a t o k r a t s k a ­k a l c a Po t r č i n J o v a n .

N a j v e č j i u s p e h Je d o s e g e l Igor P e n k o , k l Je p o s t a v i l n o v a d o ­l e n j s k a r e k o r d a v m e t u k r o g l e l n d i s k a . O b a r e z u l t a t a s o d i t a m e d na j bo l j š e v S l o v e n i j i v l e tošn j em l e tu . T u d i S p l l a r Je v m e t u k o p j a n a v z l i c p o š k o d o v a n i n o g i do sege l d o b e r r e zu l t a t . M o g o č e m u bo že n a p r i h o d n j e m t e k m o v a n j u u s p e l m e t o k o l i 10 m e t r o v , k e r I m a se ­daj - H e l d o v o - k o p j e .

O d t e k m o v a l k je b i l a po pr iča­k o v a n j u n a j u s p e š n e j š a M e t a K o t ­n i k , k l Je o s v o j i l a p r v a m e s t a v t e k u n a 100 m , v s k o k u v v iS lno . m e t u k r o g l e l n d i s k a . V p r a v do ­br i f o r m i Je G o r š l n o v a . k l Je spet pr iče la r e d n o t r e n i r a t i . N e u g o d n o p r e seneča z a d n j e čase H u d e t o v a . N j e n i r e z u l t a t i so v e d n o s lubSl ,

PRIPOROČA SF

LESNO PREDELOVALNO PODJETJE

M E T L I K A

k a r Je p o s l e d i c a n e r e d n e g a l n p o ­m a n j k l j i v e g a t r e n i n g a .

P r i m l a d i n k a h s ta na j bo l j p r e ­s e n e t i l i t e k m o v a l k i i z S t r a ž e - P i c -l j e v a i n B a r b i č e v a .

S t e m p a v r s t a t e k m o v a l c e v i n t e k m o v a l k , k i zas luž i jo p o h v a l o , Se n i z a k l j u č e n a . V e l i k o J i h je , p o s e b n o l z S e n o v e g a , M i r n e peč i . S t r a že , S e v n i c e l n t u d i N o v e g a m e s t a . Iz t e k m o v a n j a v t e k m o v a ­n j e d o s e g a j o bo l j š e r e z u l t a t e i n k e r Je d o z l e ta še n e k a j časa , k i g a p a m o r a j o d o b r o i z k o r i s t i t i , l a h k o p r i č a k u j e m o n a z l e t u p o ­p o l n u s p e h .

T E H N I Č N I R E Z U L T A T I : M o l k i ; 100 m : 1. S a m e c (Brest . )

11,4, 2. M a z n i k ( Nm ) 11,5, 3. P a v l i ­n a (C) 12.0; 200 m : 1. S a m e c B r e ­s t an ica ) «3,9, 2. M a z n i k ( N m ) 24.0, 3. B r u l c ( S enovo ) 26,0; 400 m 1. G i -m o v S e k (T r ebn j e ) 55,1, 2. S a m e c (Brest . ) 55,9, 3. S t e b r n a k (K ) 89,5; 1500 m : 1. D e r g a n c ( N m ) 4:14,5,

2. V e r e i ( J L A ) 4:37,9, S. B r e z n l k a r (Sen.) 4:41; 4 x 100 m : 1. P a r t i z a n B e n o v o 4B,2, 2. P a r t i z a n N o v o m e ­sto 48,3; v i š i na : 1. P o t r č ( Nm ) 181 c m , 2. J o v a n ( M . peč ) 170 c m , 3. Z e n e r ( K r š k o ) 170 c m ; d a l j i n a : 1. Z u r c E m i l ( N m ) 633 c m , 2. S a ­m e c (Brest . ) 616 c m , 3. S u m i č (Sen.) 584 c m ; t r o s k o k : 1. J o v a n ( M i r n a p e č ) ; 13,08 m , 2. S a m e c (Br.) 11,82, 3. Z e n e r (Kr . ) 11.44 m ; k r o g l a : 1. P e n k o (Nm)'14,54 m (nov d o l . rek . ) , 2. P o t r č ( Nm ) 13.03 m , 3. S m o n k a r (I,M) 10,91; d l a k : I. P e n k o (Nm) 42,86 m (nov d o l . rek . ) , 2. P o t r č (Nm ) 32.32. S. S p l l a r 31 m : k o p j e : I. S p l l a r ( N m ) 53,46 m , 2. P o t r č (Nm) 89,11 m , 3. B u n d a (Sen.) 35,37 m .

M l a d i n c i : 100 m : 1. P a v l i h a (Cr. ) 12,0, 2. Ltiftar M . (Sen.) 12,2, 3. Z a m a n (Str.) 12.4; 400 m : L L u -žar M . (Sen.) S9.S, 2. K o m l a n c (Sevn. ) 60.8, 3. L u ž a r E . (Sen.) 63.4, 800 m : l . S t e b r n a k ( K r š k o ) 2:09,6, 2. B r e z n l k a r (Sen.) 2:15.5, 3. LukS lč ( N m ) ; 4x100 m : 1. P a r t i z a n S e n o v o 54,0; v i š i n a : 1. Š i ško (M . peč) 150 c m , 2. Bnz ič ( Nm ) 145 c m , 3. Pe.rnovftek (Sevn. ) 145 c m : da l j i ­n a : 1. L u ž a r M . (Sen.) 520 c m , 2. Š i ško (Mp ) 510. 3. P o r n o v š e k (Sev.) 505; t r o s k o k : 1. Jevdn tk (Sen.) 10,90 m , 2. P e r n n v š e k (Sev.) 10,83 3. S K k o (Mp ) 10.56: k r o g l a : 1. Puč ­k o (Nm) t?,42 m , ?.. H r . i s t a r (Nm) II. 53. S. Po t r č IT. l l .If l m : d i s k : 1. P u č k o (Nm) JS.03 m . 2. H r a s t « ! (Nm) 28.10 3. I t e f a n c i C (C) 2fi.in k o p j e : 1. M e h K . (Sen.) 3S.70 m . 2. H r a s t a r (Nm) 33.85 m .

/ i - n s K <• : 100 m : 1. K o t n i k (Nm ) 13,8, 2 H u d e (Nm) , 14.0 3. P l c e l l ( S t r ) 14.2• 8 o n m : 1. G o r -* l n Joža (Nm) I t t l I, I. K u H m S n (Nin) 2:3i i .B; 4 x 1 M m : 1. P a r t i ­z a n N o v o m e s t o 5 M ; v i š ina : I. K o t ­n i k ( Nm ) 110 c m , 1 G a n t a r ( Nm )

138 c m , 3. K o ž u h ( N m ) 130 c m : d a ­l j i n a : 1. G a š p e r š l č ( Nm ) 4£9 c m , 2. K u k m a n (Niji) 420 c m , 3. N a r o -g l av 418 ; k r o g l a : 1. K o t n i k ( Nm ) 10,18 m , 2. K o z i n a ( Senovo ) 8,72 m ; d i s k : 1. K o t n i k ( Nm ) 29,05 m , 2. Ba r t e l j ( N m ) 23,15 m .

M l a d i n k e : 60 m : 1. P l c e l J V i d a (Str.) 8.5, 2. G a š p e r š l č (Nm) 8,7, 3. T o m e (Nm) 8 .8 ; 200 m : 1. 2 v e -g l lč (Sen.) 35,0, 2. G o b e c E . (Sen.) 35,5. 3. B r e n c e (Sen.) 35,9; 600 m :

1. B a r b i č M . (Str.) 1:52,0, 2. Z a l r c (Nm ) 1:52,8, S. T u r k ( Nm ) 1:54,3; 1 x 100 m : 1. P a r t i z a n S t raža 62,1; v i š i n a : 1. K o ž u h M a t e j a ( Nm ) 130 c m , 2. A r h (Nm) 125 c m , S. M u r -gelj (Mp ) 125 c m ; d a l j i n a : l . S e r b e c V i d a (Sen.) 436 c m , 2. G a š p e r š i č (Nm) 429, 3. M u h i č 420; k r o g l a : 1. B a r t e l j ( Nm ) l l ,73 m , 2. A r h (Nm) 10,37 m , 3. Sa1e (Nm) 9.76 m ; d i s k : 1. B a r t e l j A n a ( N m ) 23.15 m , 2. S t a j n e r (Sen.) 19,85 m . fm

GASILCI: niz lepih prireditev

P o r o č a l i s m o že , d a se g a s i l c i p r a v p r i d n o p r i p r a v l j a j o n a z let . p r e d s e d n i k O k r a j n e g a s i l s k e zveze N o v o m e s t o , t ov . L o j z e M i r ­t i č , ntam Je za to p r e d d n e v i l a h k o s k o r a j m i m o g r e d e p o v e d a l m a r ­s i k a j o v r s t i n j i h o v i h p r i r e d i t e v .

- E n a j s t i l n d v a n a j s t i j u n i j b o s t a v o k v i r u /.letnih p r i r e d i t e v na ša , g a s i l s k a d n e v a , v s obo to , 11. J u n i j a , b o d o t e k m o v a l n e e k i p e žc p r i ­ha j a l e v N o v o m e s t o tn p o p o l d n e v a d i l e n a t ekmova l l Sč lh . Z v e č e r b o m o p r i r e d i l i noč n a K r k i . S p l a v i In čo ln i , o sve t l j en i z r a z n o b a r v ­n i m i l a m p l j o n č k l l n ža romet i , b o d o p l u l i po K r k i . N a e n i h b o d o f o l k l o r n e s k u p i n e v n a r o d n i h nošah , n a d r u g i h spet r a z n i s imbo l i čn i p r i k a z i . N e b o b o d o o sve t l j e va l e r a k e t e , I g r a l a bo g o d b a In t u d i p e v c i b o d o z a p e l i . T o bo naša o t v o r i t v e n a točka .

N a s l e d n j e g a d n e , 12. j u n i j a , v n e d e l j o t j u t r a j ob s e d m i h , bo g a ­s i l s k i m n o g o b o j nu te lovad lSču T V D P a r t i z a n n a L o k i , n a t r a v n i k u p o d že l ezn ico , p r i gost i šču n a L o k i p a t e k m o v a n j e v m e t a n j u g a s i l ­s k i h c e v i In v e z a n j u v r v i . O b o j e b o t r a j a l o d o 10. u r e d o p o l d n e .

M e d t e m bo o d H. do 11. u r e r a z s t a v a g a s i l s k e g a o r o d j a na G l a v ­n e m t r g u . P r i k a z a l i b o m o Števi lna g a s i l s k a o r o d j a , od s t a r i h , n a j ­enos t avne j š ih , do n a j s o d o b n e j š i h . Z n a č i n o m u p o r a b e In t v r s to r a z ­s t a v l j e n i h o r od i j b o m o g l e d a l c e s e z n a n j a l i p r e k o zvočn ika . R a z s t a v o bo p r i r e d i l a l j u b l j a n s k a g a s i l s k a b r i g a d a .

O d 10. d o 11. u r e b o n a N o v e m t r g u k o n c e r t g o d b e na p i h a l a , ob J , 1 - " r l P f t *e ho t a m zače la v e l i k a g a s i l s k a v a j a n a v o j a š k o p o s l o p j e . P r i k a z a l i b o m o s o d o b e n nač in g a š e n j a p o ž a r a , h k r a t i pa r e ševa l i • n a j s o d o b n e j š i m i p r i p o m o č k i l j u d i l z g o r e č e h l l e . P o p o l d n e b o m o p r i ­r e d i l i n n v s e h p r o s t o r i h k o p a l l i č a n a L o k i In n a t r a v n i k u p o d že lez ­n i c o v e s e l i c o .

N a š e z le tne p r i r e d i t v e se bo ude l ež i l o p r i b l i žno 5000 ga s i l c ev i i z l e l n l h Ok ra j e v , l * i . R S ter gos tov . S o d e l o v a l i b o m o t u d i v s l a v n o s t ­n e m m i m o h o d u v s e h o r g a n i z a c i j , k l se b o d o z l e t a ude lež i l e . G a s i l c i Iz b r a t s k i h r e p u b U k se n a d v s e ž i v a h n o z a n i m a j o z a n a š o p r i r e d i t e v .

B r a t s t v o l n e n o t n o s t naš ih l j ud s t ev s ta z r a s l a lz bo j a p a r t i z a n ­s k i h b r i g a d v N O B . N a » l p a r t i z a n i l n p a r t i z a n i lz p od roč i j , k i n a e le tu sode lu j e j o , » o t a k r a t v b o j u za o s v o b o d i t e v p o d p i r a l i d r u g d r u ­gega l n si m e d sebo j p o m a g a l i . 2 e t a k r a t Je b i l a m l a d i m na j bo l j n a v d u š e n a za ide jo m e d s e b o j n e g a p o v e z o v a n j a . M e j e so n a l a ljud­s tva |e od n e k d a j le u m e t n o ločeva le . V p o v o j n i I z g radn j i se t r a d i c i o ­n a l n a p o v e z a n o s t naš ih n a r o d o v v e d n o bo l j k r e p i .

... p a , n r l V k o 1 m n o ž i č n a o r g a n i z a c i j a v k l j u č u j e m o v p r o g r a m z l e t s -M l s i . t n , da Ima n a * e s o d e l o v a n j e se p o s e b e n p o m e n v s e d a n j e m r a s -vo ju d o g o d k o v , M I s o v r a ž i m o vo jno , saj s m o p o m a g a l i l j u d e m v e d n o

. . " V -?. l , f t r Ut\ , e d 0 , e t e l ° na jhu j še . L j u d i p o v e z u j e m o v m i r u « s iog i m J I H vttajaroo v neseb i čne d r ž a v l j a n e , v e d n o p r i p r a v l j e n e p o ­m a g a t i t a m , k je r Je n - s r e ča .

Z l e t n e p r i p r a v e b o d o za lo r a z g i b a l e d e j a v n o s t v s eh g a s i l s k i h o r g s -» , , hlr

1Hi 1 ' N a I p o m e m b n e j & e p a je s o d e l o v a n j e t g a s i l c i U

d r u R i h republik, Doslej s m o Ime l i t a k i h s t i k o v se lo m a l o , n o v o -i - * ! « 'ir.J'' r ' r A l P r U v r r res š i r o k e g a i b l l z a n j a naš ih ter b o s e n s k i b in h r v a š k i h gas l l oev . v t em v i d i m t u d i na jveč j i p o m e n l e t o » n J e f » ' l e t a b r a l s t v a in e n o t n o s t i .

H k r a t i b o m o gas i l c i t l a » t n l m p r o g r a m o m prv ič s o d e l o v a l i « » * večji p r i r e d i t v i d r u g i h o r g a n i z a c i j . T a k s n e g a s o d e l o v a n j a *1 t u d i * Dodoče že l imo P o u d a r i l hI r ad Se n e k a j : g a s i l s k a s l u žba t e r j a » J * m a l o r i u e n U l n a p o r o v , ( M O m o r a hi t i i ; «s l lee h k r a t i t u d i d o b e r S p o r i * HUL M l a d i n a se Iportj j r ada p o s v e č a , n a i l e t u ho p o k a z a l a • V O J J u spehe , m i pa b o m o bo l i kot dos le j i z b i r a l i svo je č l ane lz v r s t n u f r d i h š po r tn ikov . T a m kjer šport nI r a z v i t , se b o m o t r u d i l i doseči* * » b o d o g a s i l c i po s t a l i n o s i l c i Športnih Ide« .

-itev. 21 (531) D O L E N J S K I L I S T Stran 7

Iz P o l j a n s k e d o l i n e LetOj bodo p r e b i v a l c i Po­

l janske do l ine p ra znova l i ob­činski p ra zn ik — 1. j u n i j — z začetkom de l prosvetne dvo­rane, k i bo h k r a t i t e l ovadn ica za osemletko. V s tavb i bodo ime l i prostore še pošta, a m b u ­lanta in k ra j e vn i u rad s po­ročno sobo.

Na zbo r ih vo l i v c ev je b i l »piejat sk l ep o k r a j e v n e m sa­m o p r i s p e v k u 6000 pros tovo l j ­n i h d e l o vn ih ur . Letos bomo p r i p r a v i l i ves potreben mate­r i a l , p r ihodn j e leto pa bomo z g .adnjo nada l j e va l i . Seveda bo m o r a l občinski l j u d s k i od ­bor Črnomelj zagotov i t i nekaj sredstev v proračunu. Težave so z zemljiščem, ke r je ed ino najprimernejše zemljišče za gradnjo s red i S tarega t rga , lastni 1.; p a je p r i v a t n i k . U p a ­mo, da se bomo s p o r a z u m e l i .

Tako bo letošnji k r a j e v n i p razn ik pr inese l mnogo več kot o b čajne pros lave . K l j u b temu bo 1. j u n i j 1942 ostal vedno v s p o m i n u tukajšnjih preb iva l cev . Tega dne je n a -8a vo j ska napad l a fašistično posto janko in jo skora j do­končno uničila. Naše l juds tvo bo prenašalo iz roda v rod to s lavno zmago. T u d i povo jn i

uspehj nuših kra jev s u v idr . i vendar bi b i l o potrebno raz­v i t i v k r a j u vsaj kakšno obrt­no dejavnost , k i bi zapos l i l a p reb i va l s t vo in mu omogoči l « Se manjkajoči kos k r u h a

• P r e d l a n i smo d o b i l i osem­

letko, k i se postopoma raz­v i ja i n bo že v dveh nasled­n j i h l e t ih popoma. Našim o t r okom n i več treba hod i t i v šolo d r u g a m , ka r je tud i ve­l i k a p r idob i t ev .

• Težave Imamo le s promet­

no zvezo v Črnomelj, k i je le enk ra t v tednu — ob četrt­k i h , po t rebna pa n a m bj b i l a

vsaj Se ob t o r k i h , ko je v Črnomlju živinski se jem

*

Zadnje dni aprila n a m je s lana na r ed i l a občutno škodo na sadnem drev ju in v v ino­g rad ih , de l oma pa tud i na pšenici

Tudi kulturno življenje v Po­l j ansk i do l i n i je zelo razg i ­bano. Zan j se m o r a m o v p r v i v rs t i z ahva l i t i članom K U D in up rav i t e l j i c i šole. V naših k r a j i h je mnogo sposobnih igra lcev , k i so uspešno u p r i ­z o r i l i že igro »Roksi « i n - B a ­b i l o n s k i stolp«.

Rudi Kobe

Trebanjski š a h i s t i za o b č i n s k i praznik

N a sarn d a n o b č i n s k e g a prazni.".. : T r e b n j a , se p r a v i 15. m a j a . so st-s p o p r i j e l i t r e b a n l s k i ln Črnomal j ­s k i šahisti . P o h u d i b o r b i Je osta l r ezu l ta t neod l očen 2,5 :2,5. T a d a n ie o d i g r a l v T r e b n j e m mojs te r L o n g e r s l m u l t a n k o na e n a i n d v a j ­set ih d e s k a h s šahisti K r m e l j a . M o k r o n o g a , S e n t l o v r e n c a , Č r n o m ­lja i n T r e b n j e g a . M o j s t e r Je o d l o ­čil b o r b o v s vo j o ko r i s t z r ezu l t a ­tom 15.5 : 5,5. Z m a g a l i so Z a b u k o -vec, Sede j ln P a p e ž , r e m l z i r a l i pa Tanžekovič , C v a r . G o d n j a v e c , Z l o -ger l n Pe t r l c . N a s i m u l t a n k i Je ho ­telo n a s t o p i t i o k o l i 50 Sah is tov -žal p a so s p r a v i l i s k u p a j le 21 Ša­h o v i n še te po da l j š em I skan ju . N a s p o š n o je o p a z i t i v t r e b a n j s k i obč in i v se več je z a n i m a n j e za to Igro, zato so t u d i na z a d n j e m obč ­n e m z b o r u d r u š t v a s k l e n i l i , d a bo­l o u s t a n o v i l i 4 s e k c i j e : v M o k r o ­n o g u , S e n t l o v r e n c u , n a M i r n i l n v ^ e n t r u p e r t u .

Nekaj k r a t k i h s Senovega £ Prostovoljno gasilsko dru-

itvo Mali Kamen bo zgradi lo ,etos gasilsko shrambo. Načrte zanjo imajo že pr iprav l jene. V gasi h K i b lagajni je tudi nekaj denarja, nekaj bodo nared i l i s

prostovol jn im delom, nekaj pa bo pr ispevala predvidoma ob­čina

0 Gospodarske organizacije socialističnega sektorja imajo

Pionirska slavnost v Žužemberku Letošnji 20. maj bo pionir jem

v Žužemberku ostal v lepem spominu. Tega dne so se poslo­v i l i od 11-letnega pionir ja M i ­lana 'š ;na, k i je ponesel po-zdra •:- ; n želje žužemberških pionirjev za 68-letni ro jstni dan l jubl jenemu maršalu T i tu . S pozdravnim pismom, k l so ga prebra l i na trgu v Zežemberku, so marSalu poslal i tudi skromno

Ob bazenu v Dol. Toplicah

Lepo sončno vreme je pri ­vab i l o zadnjo nedel jo v Do­lenjsko Top l i c e precej i z le t ­n i kov z av tobus i i n avtomo­b i l i , v v e l i k e m športnem ba­zenu je ka r mrgo le lo m l a d i h in o d r a s l i h kopa lcev . V o d a v bazenu, pr i j e ten Zrak i n oko­l i ca — vse je navdušilo precej l j u d i . M n o g i so s i celo z a k u ­r i l i ogenj i n si n a n j e m p r i -p r a v l i a l i r a z n a j ed i l a , v e n d a r b i Tapličahl želeli, d a se i z le t ­n i k i za kur j en j e ne b i pos lu -ževaLi m a l i h smrek . I z l e t n i k i s i ogledajo r ad i tud i topliški muz? j N O B . D. G .

dar i lo — album s s l ikami pio­nir jev.

Zborovanje pionirjev na trgu je potekalo v slavnostnem raz­položenju; pridružili so se tudi odrasl i . MI lan Kelšin pa je ob odhodu ob l jub i l , da bo častno zastopa! žužemberške pionirje.

DVORSKI PIONIRJI SO PREVZELI V OBDELAVO ZADRUŽNI MALIN J A K

Lepo urejen šolski v r t na D v o r u je sad dela pionir jev dvorske Sole m prizadevanja učlteljstva. P i on i r j i na D v o m so tudi sicer de lavni . Ude js tvu-jejo se v razn ih krožkih: rez-barskem. fotoamaterskem ln d r u g h Sodelujejo tudi v god-beni sekci j i ku l tu rno -umetn l -škega društva In delajo v ga­si lstvu. P red nedavnim so za­čeli urejevati še zadružni ma -Unjak na Dvo ru , k i že postaja vzoren in ne bo več kamen spo­tike kot je b i l dosedaj. K m e t i j ­ska zadruga Dvor je p ionir jem obl jub i la denarno podporo ln Drav bi b i lo , če to obljubo čim­prej Izpolni, da si bodo p i on i r ­j i lahko nabav i l i potrebno orodje.

Novomeška kronika Novomeščani! Pred nami Je zlet Bratstva In enotnosti, velika ma­

nifestacija bratske povezanosti jugoslovanskih narodov ln nadaljevanje tradicij narodnoosvobodilne borbe, ko so si prebivalci iz raznih krajev pomagali med seboj.

Glavno zletno prireditev 19. junija si bodo razen visokih političnih predstavnikov ogledali tudi Številni obiskovalci iz vseh krajev naSe domovine.

N O V O M E Š Č A N I ! Sprejmite jih V>t drage prijatelje in goste! Omo­

gočite J i m prijetno bivanje v naSem mestu. Očistite ulice, okrasite okna, skratka pomladite videz Novega mesta, tako da bodo gostje začutili naSo pozornost in čeprav Ie dva dni, zaživeli pr* nas kakor doma.

Naša gostišča vseh ne bodo mogla prenočiti. Zato Jih sprejmite vi v svoja domove toliko, kolikor le mo­rete. Ko vas bodo obiskali ulični poverjeniki Sociali­stične zveze, j i m povejte koliko gostov ste pripravljeni prenov i t i .

r ionalno dolenjsko gostoljubnost!

OBČINSKI ODBOR SZDL N O V O M E S T O

P a r k i r n e p r o s t o r e za a v t o m o ­b i l e so p r e t e k l i t e d e n označ i l i na G l a v n e m t r gu . S p r o m e t n i m i z n a k i tn b e l i m i č r tami o z n a č e n a p o l j a so n a m e n j e n a za p a r k i r a n j e o s e b n i h a v t o m o b i l o v ln m o t o r n i h ko les , t o v o r n j a k i l n a v t o b u s i pa i m a j o P a r k i r n i p r o s t o r n a n e k d a n j e m i l v u - i k e m t r g u . T a u k r e p Je b i l P o t r e b e n , k e r Je v obč in i že 720 m o t o r n i h v o z i l , o d tega 248 m o ­t o r n i h ko l e s l n 258 o s e b n i h av to ­m o b i l o v ( f l čkotov Je k a r 181!). O b ­č inska k o m u n a l n a u p r a v a Je za ­m i s e l p r o m e u i l h o r g a n o v res l e p o Uresnič i la .

• i C a m p i n g : d a a l i ne7 V p o n e ­de l j ek zvečer Je pr iš la na L o k o s k u p i n a mlajšl j i N o m c o v ln hote-*a t a bo r i t i n a k r a j u , k l e r so tud i P re j šn ja leta k a m p i r a l i t u j c i . N a t a ­k a r i c a gost išča J i m Je v p o l o m l j e ­nem j e z i k u s k u š a l a d o p o v e d a t i , d a ' • m zdaj no sme j o t a b o r i t i , ke r * s * s i c e r p lača k a z e n - . S p o m o č j o O lJaka - to lmača so tu j c i k o n č n o le * v e d e U , dn je to r es ; prenoč i l i so Po t em v ho te lu K a n d l j a . V e n d a r -n a Loko l ih |C p r i pe l j a l p o t o k a * j C a n i p i n V " , k l stoji p r e d M c f r o p o -i °ht i n p i j ,,(|cepu v bo ln i šn ico , •pristojni o r g a n naj t o r c l o d s t r a n i Puščice » C a m p l n g « aH pa te p r o ­d r e , u r e d i , kakor Je n a v a d a po

°yetu. V o d i t i tu j ce na t abor i ščn i c j ^ o r , t a m pa J i m r a z l a g a t i , d a gJjO Plačal i kazen, Je vse pre j kot " " P c š n u p r o o a g a n d a t u r l / m a . . . m n l i i n n« l» l . i<> I« p r e k o 50 avto« ^ P » o v i s k a l o po t i v D o l e n j s k e rtitv v p r l b l o k i h na Z n a n č e v l h VOOIA M r u ' R " J ih l e zaš lo do K o -(Hpevega m l i n u , t a m pa so mo-

« \2? r n i u- V s i s o 8 e J « z , u - z a k B ' Ohep i b l o k ! " t ab le i n a k a z a n e

LrJ<> ln l a k a ) je cesta , po ka te r i L I > r o n i e t usmerjen na r e j en i . C J ; k o t na l a šč za to, d a z l o m i *

* o t » o r e k l i H r v a t j e , M l i n a r ,

k a t e r e m u so a v t o m o b i l i ves d a n plaši l i k o k o J l , Je n a p r a v i l s m e r n o tab lo s a m in jo za sad i l v n j i v o na r a zpo t j u . Z a k a l t a k o ?

kl V t o r e k Je d r a m s k a s e k c i j a učitel j išča u p r i z o r i l a v D o m u l j u d ­ske p r o sve t e k o m e d i j o - T r i d n i d i ­r e k t o r « v režiji p ro f . T o n e t a T r d a -na. M l a d i Ig ra lc i - d i j a k i ln d i -l a k l n j e so p o k a z a l i , d a so v i g ro vložili m n o g o t r u d a .

• M e r i c a m Je v e n d a r l e - o d k l c n -k a l o « . V p o n e d e l j e k , 23. m a j a , j e tržna Inšpekc i j a O b L O u v e d l a k a z ­n i z a ' i s t e p r o d a j a l c e n a ž i v i l skem t r g u . k l Se v e d n o noče jo t e h t a l i l n se t r d n o o k l e p a j o s t a r e z a k o r e n l -n l e n e n a v a d e p roda j e na m e r i c e ln f l t k l c . T r ž n a u p r a v a Je n a b a v i l a 50 v ag s p r i pada j oč im i utežml , k l Jih bo i zposo j a l a k m e t i c a m pro t i m a l e n k o s t n i od šk odn in i . V b o d o č e ne bo več m e r i c na n o v o m e š k e m t r g u , k e r b o d o p roda l a l e t m o r n l l t ehta t i vse n r t l k l e r a z e n s a d i k in la jc . R a z u m l j i v o Je. d a se p roda ­j a l ke b r a n i l o t e h t n i c , sat i m a j o od m e r i c dos t i večj i dob i ček . T o n n m d o k a - n ie tale p r i m e r :

N ^ k n ž e n i k a 1e p lača la krožnik b e r l v k e po 20 d i n . ko pa je tržni Inšpektor vp r i čo n l e B t c h t l l k u p -Meno so la to . Je u g o t o v i l , d a Je m e r i c a i H n a l a 11 d k g l n Je t a k o so l a t « sta la k a r 200 d i n kg . T a k i h cen ni n a n o b e n e m s l o v e n s k e m tr­iju I K m e t i c e so b i le o g o r č e n e , 7 pa tih ! • le m o r a l o plnčntt nn 100 d i n k a z n i . Z v e d e l i s m o . da bosta po­slej k o n t r o l a In g loba še večj i .

$M Gibanj« p r e b i v a l s t v a : H o d i l i u a : T o n č k a M l k l a v č l č lz K o l o d v o r ­ske 10 - dečka , ln Jožefa Rade -l,"ek lz K e t t e j e v e g a d r e v o r e d a 4« - d ečka P o r o k v m o s t u nt b i lo .

U m r l u » t a : V a l e r i j a Rod lč , upo ­k o j e n k a iz Cankarjeva B, s t a ra ss let, l n L e o p o l d R a j n e r , k r o j a č e P r e š e r n o v e g a t r g a « , s ta r 75 let.

skupni letni plan brutoprometa 2 mi l i jarde 429 mil i jonov d inar ­jev. V prvem letošnjem četrt-letju so dosegle skupno 566 m i ­li jonov dinarjev a l i 23,3 odst. letnega plana, ka r predstavl ja 76 mil i jonov več kot v Istem obdobju lan! . Najvišji odstotek ^etnega plana je doseglo kme­tijstvo (36 odst.), gostinstvo (28 odst.), trgovina (23 odst.) In In­dustr i ja (22 odst.). Največje pod­jetje v občini je rudnik , k i pro ­izvaja sam skoraj polovico ob­činskega prometa. Ta je dosegel ob četrtletju točno 25 odst. p l a ­na. Občutno pa je zaostalo za četrtletnim planom podjetje E l ek t ra rna Brestanica, k l je drugo najmočnejše v občini. Doseglo ga nI zato, ker nI Imelo naročil za proizvodnjo.

Preberite še t o

V S O B O T O P O P O L D N E V D O M U J L A : Š A H O V S K I D V O B O J N A SO

D E S K A H V počast itev D n e v a m l a d o s t i bo­

sta D o m J L A ln Š a h o v s k o d ru š t vo N o v o mes to p r i r e d i l a š ahovsk i d v o b o j n a 30 d e s k a h - J L A : N o v o nipsto 7ačf»lek d v o h o l a ho oh |1 u r l p o p o l d n e , p r e d z a č e t k o m p a bo s l o v e s e n z ak l j u ček l e tošn jega o k r a j n e g a p r v e n s t v a .

V nede l j o bo še ze lo z a n i m i v b r z o p o t e z n i š a h o v s k i d v o b o j L S K (Ljubl j . ) : S D N o v o m e s t o - n a 8 d e s k a h . Igra l bo t u d i v e l e m o j s t e r P i r e .

G O R S l N O V A Z N O V A P R E D H U D E T O V O

N a v e l i k e m a t l e t s k e m m i t i n g u ob s p r e j e m u Šta fete m l a d o s t i , v L j u b ­l j a n i so n a s t o p i l i t u d i n e k a t e r i n a j ­bo l j š i n o v o m e š k i a t le t i i n a t l e t i ­n je .

Z a t egade l j Je startal v ze lo močni s k u p i n i z L o r g e r j e m , G l u k o m , M l -l e r j e m Itd. i n za sede l četrto m e ­sto. V z a n i m i v e m t e k u n a 800 m sta n a s t o p i l i t u d i H u d e t o v a l n G o r š i n o v a . H u d e t o v a je spet t e k l a s l abo , t a k o d a Jo Je znova p r e m a ­ga l a G o r š i n o v a . Z m a g a l a j e d r ­ž a v n a r e k o r d e r k a Raj k o v a (Crv. zvezda ) , G o r š i n o v a de b i l a četrta ln H u d e t o v a pe t a .

T u d i D e r g a n c n a 1500 m l n S p l ­l a r v m e t u , - k o p j a s ta d o s e g l a l e p u s p e h . D e r g a n c Je dosege l čas 1:05,8, S p i l a r p a 56,48 m .

Iz Dolenje vasi pri Krškem

V začetku a p r i l a j e bi l prvi obč­ni zbor D r u š t v a p r i j a t e l j e v mladi­ne. U d e l e ž i l a se ga je t u d i tova­r ištva R e z k a P i r e z oddelka za p r o s v e t o in k u l t u r o n a občini V I -d e m - K r š k o , k l Je g o v o r i l a o pome­n u i n n a l o g a h te o r g a n i z a c i j e . T a ­ko j se j e v p i s a l o 3« č l anov - o d teh 12 m l a d i n c e v , š tev i lo p a iz d n e v a v d a n n a r a š č a . I zvo l j en Je bil u p r a v n i o d b o r l n neka j k o m i s i j . Člani u p r a v n e g a o d b o r a ln k o m i s i j so se k m a l u na to ses ta l i l n s i z a ­dali n e k a j n a l o g za i zbo l j š an j e s ta ­nja s o c i a l n o o g r o ž e n e m l o d i n e . Za L m a j Je n o v o u s t a n o v l j e n o D P M že o r g a n i z i r a l o Izlet o t r o k i n o d ­r a s l i h n a L i b n o . T a m so o t r o c i za­peli n e k a j p a r t i z a n s k i h p e s m i , n a ­to p a so Jih o d r a s l i p ogo s t i l i .

• P i o n i r s k i o d r e d » N a š i h b o r c e v «

se Je vk l j učU v v e l i k o t e k m o v a n j e p i o n i r j e v ln m l a d i h z a d r u ž n i k o v . N a Sol i de lu j e 6 k r o ž k o v : k m e t i j ­s k i , m i z a r s k i , š a h o v s k i , p e v s k i , p r o m e t n i i n k r o ž e k za r očna dela. P i o n i r j i so s o d e l o v a l i na o b č i n ­s k e m p e v s k e m f e s t i v a l u l n nn Ša­h o v s k e m t t k m o v a n l u . V počast i ­tev d n e v a m l a d o s t i pa že sedaj o r g a n i z i r a j o r a z n a o d r e d n a Šport­n a t e k m o v a n j a . K r o ž k e n a Soli vod i j o m l a d i n c i , s k a t e r i m i p i o n i r ­j i p r i d n o s o d e l u j e l o . S k u p n o ure ­ja jo Igr išče n a n j i v i , k i so Jo do ­bili o d O b L O . K o n e c a p r i l a so iz ­k o p a l i J a m o za s k o k e , u r e d i l i te­k a l n o stezo te r p r o s t o r z r a v n a l i . P r e d s e d n i k D P M Jože N o v a k bo p o s t a v i l d r o g o v e za p l ezan j e , k l Jih Je d o b i l v T o v a r n i c e l u l o z e ln p a p i r j a .

O b č i n s k a zveza DPM Je Izroči la na k o n f e r e n c i t r e m m l a d i n c e m po ­s e b n e p o h v a l e za n j i h o v o pož r tvo ­v a l n o de l o s p i o n i r j i . . P o h v a l o so d o b i l i : Jože S t r n a d . Jožica V o g r l n c ln M l h e l k a Šo la r .

£ Vasi Lokve, Armeško, R a z -tez, Kostanjek in Gorica bodo kma lu dobile e lektr iko. Drogov i za g lavn i vod so že postavljeni. Delo napreduje. Drogove so dal i ljudje zastonj, pa tudi prevoze ln Izkope so oprav i l i s prosto­vo l jn im delom. Preb i va l c i bo­do pr ispeval i še vse potrebno za nizko omrežje — za katere? ) S

čakajo še načrte — občina bo pa pr ispeva la denar za dva transformatorja i n žico, ka r bo zneslo okol i 7 mi l i jonov 800 t l -i»oč dinar jev. Vsa ta dela vodi e l ek t r i f ikac l j sk l odbor s pomoč­jo K O ln vaških odborov S Z D L .

0 V vaseh Križe in Kopriv­nica so začeli spomladi gradi t i /odovod. K m a l u bodo zabetoni­ra l i rezervoarje, nakar bodo za ­čeli polagati cevi . Cement In cevi ter sploh ves potrebni ma ­ter ia l bo dala občina, Izkope ln dovoze ter ostala dela Pa bo­do oprav i l i vaščanl s a m i .

0 V vasi Sedem je organiz i ­ra l vaški odbor S Z D L skupno s kra jevn im odborom popravi lo poti Rade — Sedem. Vaščant bodo pr ispeva l i 4000 prosto­vol jnih de lovnih ur , občina pa j i h bo podpr la z okol i 90.000 d i ­nar j i .

Pokažite D O L E N J S K I LIST sosedom in znancem, ki ga še ne poznajo!

V T E M T E D N U V A S Z A N I M A ttumskvMeuat

Četrtek 26, rnaja - D r a g i c a Petek 27. m a j a - J a n e z S o b o t a 28. m a j a - G o j k o N e d e l j a 29. m a j a - M a j d a P o n e d e l j e k 30. m a j a - Mi l iet . T o r e k 31. m a j a - A n g e l a S r e d a l . J u n i j a - R a d o v a n

Č E S T I T K I B r e g a n t o v l m a m i lz Karte l je\> r < 1

želita za n jen ro j s tn i d a n . k i ga p r a z n u j e 25. m a j a , Je m n o g o z d r a v i h i n v e s e l i h let hče rka T o n č k a tn s in Jože .

D r a g i m a m i A n t o n i j i l n očetu A n t o n u , S e n i č a r j e v i m a lz S m o l e n j e v a s i želi za r o j s tn i d a n vse na j ­bo l j še l n Se m n o g o z d r a v i h l n s rečn ih let v k r o g u s v o j c e v hčer ­k a A n i c a z d ruž ino .

. K N O M E L J : 27. in 29. V. a m e r ba rv . f i l m » V R T Z L A - , l . V I . sov j e t sk i b a r v . f i l m » S P I J O N « .

D O L . T O P L I C E : 28. i n 29. V . a m e ­riški f i l m » V E L I K A K O R I O L A « . L in 2. V I . nemšk i f i l m » P O D ­L O Ž N I K « .

K O S T A N J E V I C A : 29. V . amer i šk i b a r v n i f i l m » P R I N C V A L I A N T * . I V I . f r anc . f i l m » P O D Z E M L J E P A R I Z A « .

M E T L I K A : 28. in 29. V . a m e r . f i l m » P R I J A T E L J S K O P R E P R I Č E V A ­N J E « . L V I . i t a l . f i l m » S L A M ­N A T I M 0 2 « .

M O K R O N O G : 28. l n 29. V . f r a n c f i l m » M U T I V O D A «

N O V O M E S T O » K R K A « : o d 27. do 30. V . a m e r . b a r v . f i l m » K O M U Z V O N I « . O d 31. V . do 2.VI. J u ­g o s l o v a n s k i f i l m » R A Z P O K A V R A J U « .

S E M I Č : 29. V . J u g o s l o v a n s k i f i l m » V R N I L S E B O M « .

S E N O V O : 30. V . do l . v i . a r g e n t i n ­sk i f i l m » A N D A L U Z I J S K A L J U ­B E Z E N « .

S E V N I C A : 28. i n 29. v. a m e r . f i l m » U R E O B U P A * .

V I D E M - K R S K O : 28. l n 29. V . amer . ba rv . f i l m » N A J V E Č J A P R E D ­S T A V A N A S V E T U « . 1. i n 2. V I . Ital . f i l m » S L A M N A T I M 0 2 « .

Ž U Ž E M B E R K : 29. V . p o l j s k i f i l m » P E P E L I N D I A M A N T «

' K O D A M H I Š O s s a d o v n j a k o m pri Straži . P o ž u n . P o d g o r a št. 21 . p Straža .

. { .OSNJO N E M Š K E D E T E L J E i n osta lo p r o d a m n a s to ječem a l i na tret j i d e l . D r a g o H a d l . N o v o mes to .

\ E S P O 125 c e m , r e g i s t r i r a n o z a leto 19G0. p r o d a m . Ve r l i č . Brež i ­ce, B i z e l j s k a c. 2.

r * R O D A M 700 k g sena , dete l jo i n košn jo . 2 a b j a vas 4 p r i N o v e m m e s t u .

K O Š N J O n e m š k e i n č rne detel je p r o d a m . B r e g 13, N o v o m e s t o .

P R O D A M košn jo s ena l n l u c e r n e . - Z u p a n č i č . B r o d . P R O D A M N J I V O v bližini V l d m a -

K r š k e g a . N a s l o v v u p r a v i Usta (620-60).

P R O D A M O N E N A C I O N A L I Z I R A -N O 4 - sobno s t a n o v a n j s k o hišo v Č r n o m l j u . P r i p r a v n a je z a v s a k o obr t . P o n u d b e na u p r a v o l i s ta p o d -400.000-.

K U P I M man j š i d o b r o o h r a n j e n čoln. P o n u d b e p o d » R i b i č « v u p r a v o l i s t a (625-60).

K U P I M v p r e ž n e g r ab l j e z a s e n o -uvožene . R u p a r , G o r i š k a va s 7. p. S k o c j a n .

V K C S A L O N I T N I H p lošč z a po ­k r i v a n j e s t r eh , n e k a j ž l e bn ikov in d r u g i h c e m e n t n i h s t rešn ikov u g o d n o p r o d a m v N o v e m m e s t u . N a s l o v v u p r a v i l i s ta p o d » U g o d n o p r i l ožnos t « .

IP.' P u c e l J M a r i j a lz S o t e s k e 80 se

na j l epše z a h v a l j u j e m M a r i j i M a -ienšek. u s l u ž b e n k i S l aSč l ča rne n a G l a v n e m t r g u , k i m i je v p o n e d e ­l jek, 23. m a j a . v r n i l a i z gub l j eno d e n a r n i c o .

S t i n o - a n j s k a s k u p n o s t N o v o m e -s t o - C e n t c r obvešča , d a p o s l u j e t a k e m i č n a čist i lnica i n p r a l n i c a v n o v i h p r o s t o r i h v G e r m o v i u l i c i .

U p r a v a

• P i s a r n a S t a n o v a n j s k e s k u p n o s t i

N o v o m e s t o - C e n t e r , K a n d i j a l n Brš l j in se je p r e s e l i l a z ačasno n a P r e š e r n o v t r g št. 9. v D o m l j u d ­ske p rosve te ( k ino K r k a ) .

U p r a v a

B r o d n i k l o t e i/ Go r , t - . imenc 17 p r e k l l c u j e m , k a i w t i v šali g o v o ­r i l p r i tov . K u k i t - u . .oper A n t o n a Koč i j aža . k e r ie ne resn ično . -

N O V O M E S T O V času o d 16. do 23. m a j a je b i ­

lo r o j e n i h 20 d e č k o v ln 21 d e k l i c , Poroč i l i so s e : S t a n k o K o s e c ,

d e l a v e c , i n A n a K r i s t a n , hči k m e ­t o v a l c a , o b a iz Cešče v a s i . Pe te r Sen lča r , a v t o m e h a n l k lz S m o l e n j e va s i , i n Jože fa A v s e c . d e l a v k a 7 M a l e g a S l a t n i k a .

U m r l j e : Jože T u r k . k m e t o v a l e c r. M o k r e g a pol ja , s tar 81 let.

B o g i n j e /vasi - d e k l i c o , B o ž e n a F lor janč lč z M a l e g a S l a t n i k a — dečka , T e r e z i j a P i r e iz V l d m a -K r š k e g a - d e k l i c o , M a r i j a S a l e h a r iz P r e l e s j a - d e k l i c o , M a r i j a P i p a n lz V e l . O r e h k a - dečka , K r i s t i n a M a t k o iz G a b e r j a - d e k l i c o , N e ž a M a t o h z V r h p e e i - d e k l i c o , B e r t a VVeiss z M i r n e - d e k l i c o . A l o j z i j a Š k a f a r z V l d m a - K r J k e g a - d e č k a , M a r i j a N o v a k i z OreS ja - dečka , M a r i j a Anže l j iz S o t e s k e - d ek l i co * J ust i G a č n l k z B r e z j a - d ek l i co * L j u b a S e n i c a iz Ž u ž e m b e r k a -d e k l i c o i n E d i t a K e r i n iz K r š k e g a - d e k l i c o .

P r e t e k l i t eden so v n o v o m e š k i porodn i šn ic i r o d i l e : A n g e l a Peko ) lz A r t m a n j e v a s i - d e k l i c o , A l o j ­z i ja M a r i n z M i r n e - d e k l i c o , J o ­žefa D o l i n a r z U r š n i h se l - d e k l i ­co, F r a n č i š k a S l m o n č l č i z G r a đ e ­n ja - dečka , F a n i T u r k z G o r . M o k r e g a po l j a - d e č k a ,

P r e t e k l i t e d e n so se ponesreč i l i ln i s k a l i p o m o č i v n o v o m e š k i b o l -

V i d a n lšn ic i : A l o j z u V i d m a r j u , r u d a r -K r a n j c iz Kočev j a - d e č k a , Jože - j u iz B r e z i j , j e več j i k o s lesa pa-

P R O D A M H l S O z v r t o m b l i zu N o -

fa 2 u r a iz Cešn j l c Repovž iz Šen t j anža n i Z u p a n č i č Iz D o b r a v e - d e k l i co , A n i c a V a j s lz S m i h e l a - de -

vega m e s t a . N a s l o v v u p r a v i 11- k l i c o . S l a v k a B l a t n i k iz H l n j -sta (629-60). dečka , A n t o n i j a J u d n l č s Se l -

P R O D A M N J I V O (20 arov ) v L o k i dečka . M a r i j a P o k l a č lz K o č e v j a p r i Č r n o m l j u . P o j a s n i l a da j e F e - - d ečka . A n t o n i j a K o n d a lz T r -i*i Stonič , Č r n o m e l j 4. n o v c a - dečka . M a r i j a T « « i č Iz

dečka , E r n a de l n a g l a v o . V o j č e A r s o v s k l , t a -dečka , F a - petn išk l p o m o č n i k z D v o r a , Je p a ­

de l s k o l e s a l n s i po škodova l d e ­sno k o l e n o . Jože M e d i c , u p o k o j e ­nec i z M e n i š k e v a s i , s i je s c i g a ­r e t n i m o g o r k o m o p e k e l l e v o n o ­go. Jožeta Š t ruk l j a , d e l a v c a i z Ga­bra , je h l o d p r i t i s n i l i n m u p o š k o ­d o v a l d e s n o n o g o .

Sevnica za obletnico DS Š e nekaj m e i i i š k i h

% Na prvi seji je novi občin­sk i sindikalni svet sk lepa l o pros lav l janju . 10. ^biejtnlce sa­mouprav l janja . Sk l en i l i so, da naj bi vsako podjetje za sebe organiz ira lo samostojno pros la­vo. N a teh naj b i ko l ek t i v i raz­prav l j a l i predvsem o doseženih uspehih v lastnem podjetju. Cent ra lna občinska pros lava naj bi b i l a splošno l judsko s lav­je ln pregled vsejugoslovanskih uspehov, odkar s pro i zva ja ln imi sredstv i upravl ja jo proizvaja lc i . K r m e l j s k l rudar j i bodo verjet­no to proslavo združili z rudar ­sk im prazn ikom 3. ju l i j a .

0 Delavska univerza j « p re ­tek l i teden uspešno zaključila 5 dnevn i seminar za delavce v živilski stroki . Udeležilo se ga

je 46 delavcev ln uslužbencev, k i imajo opravka z žlvlH. Na za ­ključku tečaja so vsi uspešno oprav i l i izpit.

£ Skupno z društvom knji­govodij je Delavska univerza začela dvomesečni tečaj za k n j i ­govodje, k i ga obiskuje 27 s lu ­šateljev. Tečaj je t r i k ra t "na teden po 4 šolske ure In je po mnenju slušateljev izredno do­bro pr iprav l j en .

0 V soboto in nedeljo bo v Sevnic i dvodnevni seminar za novoizvoljene sekretarje osnov­n ih organizacij Zveze komun i ­stov. Na njem bodo predela l i praktična vprašanja o vodenju osnovne organizacije ter raz­prav l ja l i o konkre tn ih nalogah

Lojzetu Bizjaku v spomin T i k p r e d p r a z n i k o m d e l a , k i ga

je z v e s e l j e m p r i č a k o v a l k o t vsa l e t a p o p r e j , Je p o n e s r e č n e m n a ­k l j u č j u i z g u b i l ž i v l j en je t ova r i š B i z j a k A l o j z . V s e ž i v l j e n j e Je b i l n a p r e d e n č l o v e k , b o r e c z a t>ravice d e l a v s k e g a r a z r e d a m p r e d a n v s e m p r i d o b i t v a m n a š e g a o s v o b o d i l n e g a g i b a n j a . S s v o j i m d e l o m z a n a p r e d e k lm naizvoj d o ­m a č e g a k r a j a s i j e p r t d o b U v e l i ­k o s p o š t o v a n j e m u g l e d m e d p r e ­b i v a l s t v o m D o s v o j e s m r t i Je b i l č l an o b č i n s k e g a l j u d s k e g a o b o r a V l d e m - K r š k o . s e k r e t a r o s n o v n e o r g a n z - a c i j e Z K n a V e l . T r n u , p r e d s e d n i k fiolskega o d b o r a , e l e k -t r l f i k o c l j s k e g a o d b o r a m č l an t e r o d b o r n i k d r u S t e v l n o r g a n i z a c i j , k l p r i n a s d e l u j e j o .

B i l Je u p o k o j e n k o v i n a r s k i d e ­l a v e c , k l » e Je po u p o k o j i t v i v r ­n i l v s v o j i r o j s t n i k r a j . K o t m l a d k m e č k i t a n t » e Je n a p o t i l po s v e ­t u z a k r u h o m i n j e b i l v T r s t u , L J u b l j a n i In M a r i b o r u . I z poš te ­n e g a k m e č k e g a f anta 1e t r d o ž i v . l j en je n a p r a v i l o lz n J e g a p o š t e n e ­ga i n z a v e d n e g a d e l a v c a , k l se Je a k t i v n o v k l j u č e v a l v d e l a v s k o g i ­b a n j e k j e r k o l i Je b i l . O k u p a t o r ga Je o b zače tku v o j n e p r e s e l i l v O s i j e k , k j e r se Je t a k o j v k l j u ­čil v g i b a n j e za o s v o b o d i t e v .

P o o s v o b o d i t v i se Je v r n i l v M a r i b o r , k j e r Je p o s t a l du ša v s e ­ga d e l o v n e g a po l e t a v s v o j e m d e .

Kumljeve mame ni več V noči m e d 5 . i n 8. m a j e m Je

n e n a d o m a u m r l a s r e d i p l o d n e g a d e l a K u m l j e v a m a m a i z P r a p r o č p r i Straž i . D e l a in v seh težav v a l e n a ž,̂ i zza m l a d e g a , so je lz r o j s t n e g a M r a š e v e g a po roč i ­la v P r a p r o č e . k.ter sta z m o ž e m z g r a d l a d o m l n si u a t v n r i l a d r u ­žino. T a k o j o b zače tku v s e l j u d -Fkega o d p o r a oro\\ o k u p a t o r j u ln n j h o v t m p o m a ' . a č e m se Je z vso družino posMtvUa n a s t r a n r e s n i ­ce in p r a v i c e H č e r k a l n s :n s ta oc'Ala v Partl/.a- ie. z m o ž e m pa Je K u m l j e v a m a m a v e d n o r a d a In s p o l n i m s r c e m p o m a g a l a N O B . V e d n o Je (me la za vs* ikognt . - i M i d l i i K l n o b e s - J o ln n i k o l i nI sel part iz . in o d mene h U e U č e n

Z O K U S N O J E D A Č O IN D O P R O P I J A C O R O S T E POSTRE7.F.N1 V

Č A T E S K I H

r O P U C A H !

K l j u b v s e m u h u d e m u — in na­v z l i c vse j u m a z a n i n a g a j l v o s t i b e l i h I zda j a l cev — Je v z t r a j a l a d o k o n c a . T u d i po o s v o b o d i t v i Je v r a z n i h o r g a n i z a c i j a h p o m a g a l a , saj Je b i l a Se zdaJ a k t i v n a člani­c a Z B , S Z D L l n s ekc i j e žena ta-družn ic . K r a j e v n e o r g a n i z a c i j e so s s m r t j o z a v e d n e č lan ice Se p o ­s e b n o p n r a d e i e . saj so Jo v s i Imel i r a d i . '

P o g r e S a b j o b o m o v n a S l h v r ­s tah , pog re ša l i Jo b o m o v s i , k l s m o Jo p o z n a l i V naš ih s r c i h pa bo o s t a l a k o t i v e t a l l ik z a v e d n e s l o v e n s k e žene In m a t e r e

S k o d a le, da n e k a t e r i s o sed j e n i ­so našl i o b p r v e m c i v i l n e m po ­g r e b u v tej o k o l i c i več s p o š t o v a ­n j a do p o k o j n i c e In n j e n e d r u ž ­ne , s*r| so se z r a z n i m i J a l o v i m rzc.ovori umaknili p o g r e b u . . . P r r v g o t o v o J im to m v čast, k a ­k o , u u h ne t l s i l m . k l so j i h k t e m u n a g o v o r li

D o t a c i j a O k i a j n e g B l j u d s k e g a o d b o r a N o v o m e s t o p r e d s t a v l j a p r e k o 32" . o b č i m k ' g a p r o r a č u n a in le za a.ooo noo vec.ia o d l an D e M e v d o h o d k o v A b t t n « m e d zvezo , r e p u b l i k o Iti o k r a i e m je za 3,000.000 m a n j b a kot pa z n a i a do­t ac i j a O L O . M . S .

l o v n e m k o l e k t i v u . M e d d e l a v c i tn us lužbenc i Je b i l ze lo p r i l j u b l j e n , saj se Je ves r a z d a j a l za n a p r e ­d e k l n z a vse, k a r Je r a s l o k o t p r i d o b i t e v n a š e g a o s v o b o d i l n e g a g i ibanja .

V l e t u lesa Je d o č a k a l zas lužen i p o k o j m se v r n i l d o m o v . T a k o j se Je a k t i v n o vk l juč i l v d r u ž b e n o i n po l i t ično Ž i v l j en j e i n posta« p o ­b o r n i k za n a p r e d e k k r a j a . D e l a l Je v se , k a r Je b i l o p o t r e b n o . D e l o v o r g a n i z a c i j a h l n d r u š t v i h j e p o d n j e g o v i m v o d s t v o m zaž ive lo . V e s se Je r a z d a j a l s a m o za d r u g e C e s a r se Je l o U l , Je i z p e l j a l do k r a j a . E l e k t r i f J c a c i j a V e l i k e g a T r n a j e p r e d v s e m p l o d n j e g o v e ­ga n e u t r u d n e g a l n p o ž r t v o v a l n e ­ga d e l a . V s e Je d e l a l z d o b r o v o ­l jo in v e l i k i m o o t r p l j e n j e m . V s e ­p o v s o d Je r a d p o m a g a l , p o v s o d s i Je natšel de l o . L j u d j e so ga c e -n l l l l n spoš tova l i .

K a k o Je o l l p r i l j u b l j e n . Je po ­k a z a l p o g r e b . N a z a d n j o p o t ga je p o s p r e m i l a t u d i g o d b a n a p i h a ­la l z t o v a r n e C e l u l o z e v K r š k e m . O d p o k o j n i k a se Je v I m e n u o b ­č in skega l j u d s k e g a o d b o r a l n o b ­č i n s k e g a k o m i t e j a Z K p o s l o v i l n j i p o z d r a v so m u d o m a č i m g a n -p r e d s e d n l k S t a n e N u n č i č , v i m e -tev p a šo l sk i u p r a v r t e l j . V p o s l e d -n u d o m a č i h o r g a n i z a c i j l n d r u š -I j lvo z a p e l i .

S s m r t j o t o v . B t e j a k a s m o m n o ­go I zgub i l i tn tega z l a h k a ' n e b o ­m o p r e b o l e l i . N j e g o v o ž i v l j en j e l n d e l o s ta n j e g o v i m s v o j c e m v p o n o s , n a m p a veo r d e l a v n o s t i m požr tvova lnos t i .

S l a v a n j e g o v e m u s p o m i n u ! V l a d o S u s t e r

V s e h osem Mvš4b v o j a š k i h ob­j e k t o v n a B o r š t k u bo p r e v z e l a B e l o k r a n j s k a t r i ko t ažna i n d u s t r i ­j a » Be t i « . Z d a j že p r e u r e j a j o p r v e

k o m u n i s t o v . M e d d r u g i m bodo o b j e k t e , k a m o r se bo D r e s e l i l a

s e k r e t a r j i v i d e l i t u d i n a z o r n e , u P r a v a , v e st J ^ 0 - ' " 1 P a r k 2°

RTUT 1, A . , . , , , k o n c a j u n i j a . P r e r t v d e n o je . da o b l i k e d e l a z l j u d m i l n s o d e l o - r^eva b o r c a s t e k l i v n a ­v a l i n a v z o r n e m š t u d i j s k e m s e - v l h p r o s t o r i h n a B o r S t k u v s i s t a n k u . s t ro j i te met l i ške t r iko tažne i n -

• V e č i n a ko lekt ivov „ , ž u s t r i j e , k i z a p o s l u j e d a n e s ž« UA f K ° i e K « vov v , e v - 230 d e l o v n i h močo.

n i šk l o b č i n i j e že l m e l a v o l i t v e #

n o v i h d e l a v s k i h s v e t o v . D o s e -da j še n i s o v o l i l i e d i n o n a K m e - ti^ST^nf\^T t i j s k e m p o s e s t v u . G o z d a r s k i M e t l i k i je že p o d s t r eho , v e n d a r p o s l o v n i z v e z i i n v K o m u n i l i v * a s t a n o v a n j a v e r j e t n o le tos n e

• V p ogovo r ih z n a j e m n i k i ^^\T^^^L^VeS^ • j . , . . . . p r e m a l o l a s t n i h d e n a r n i h s r e d .

s tanovan j J e v edno več k r i t i k e £ e v . Obljubljen je bu s i c e r p r i -na račun počasnega i zda jan ja s p e v e k » N o v o t e k s a « za i z g o t o v i t e v s t a n o v a n j s k i h odločb oz i roma n e k a J s t a n o v a n j , pa j e z a zda j odločb o n o v i h n a j e m n i n a h , ^f0^ S$£!J£ It R a v n o k a r DO zaostanek za po- v s e l i t ev S t i n s t a n o v a n i a v n o v i višame na j emn ine dosegel Že d v o n a d s t r o p n i s t a v b i z r a v e n ms> šestmesečne zneske i n bo tak t l i škega biieja u r e j e n i b o d o tudi poseg v družinske proračune t r g o v s i * p r o s t o r ' . v p r l t l , Ć J u -resnično m a r s i k j e težak. S e s v m e t l l š k e m k - n u m i n u l a d v . t em d e l o m res ne da vsaj m a l o t e d n a n i b i l o f i l m s k i h p r e d s t a v , poh i t e t i i n poveda t i l j udem, k e r so monterji t o v a r n e »Iskra« k o l i k o bodo V bodoče plače- P ^ ^ v U a 1 1 DOv k l n e m a s k o p s k j v a l i za s t anovan i a? projektor. Z d a j b o d o t u d i M e t l i -v d i i za s tanovan ja . ' c a n i I a h k o g l e d a l i bo l j še f i l m e v

- ok nove j š i h f i l m s k i h t e h n i k a h

10.000 T O N E L E K T R O D a l i za 2000 več k o t d o zda j , bo p r o i z v a j a ­la po r e k o n s t r u k c i j i z a g r e b š k a to­v a r n a E l e k t r o d a . K l j u b t e m u , d a Izdelu je e l e k t r o d e p rece j Jugos l o ­v a n s k i h pod j e t j i h , u r o l z v o r t n ' a še ne z a d o v o l j u j e p o t r e b .

N A L E T A L I Š Č U M O C I C B p i l D u b r o v n i k u so začel i 9. m a j a t p r v i m i g r a d b e n i m i de l i . Z a č e t k u de l Je p r i s o s t v o v a l t u d i s ek re t a r Z v e z n e g a i z v r š n e g a sve ta za pro­met In zveze P e k o D a p č e v l č .

V N O V E M K O P R S K E M P R I S T A ­N I Š Č U so začeli te d n i s p r i p r a v ­l j a l n i m i de l i z a z g r ad i t e v n o v i h 135 m e t r o v o p e r a t i v n e oba le . H k r a ­ti so začeli p o p r a v l j a t i t u d i o s r ed ­nj i p o m o l v s t a r e m po tn i škem p r i stanišču,

Z A B R A Z I L S K O P O M O R S K O D R U Ž B O - N a c i o n a l n a d r u ž b a za i ba lno p l o v b o « bos ta rače l l g ra -i l t i naši l a d i e d n l n l c l - U l j a n l k -P u l a ln - S p l i t « 1? S p l i t a v e l l k f potn i ške Indle z z m o c . l i l v o s t i o 95W brt. Pogodbe za g r a d n j o so p o d p i sa l i p r e d k r a t k i m , l ad je pa bodo

^pov i j ena do s r e d i n « l e ta 1062.

Kje s i , r esn ica? — S kolom v roki je stekel proti meni, me podn

na tla in me tepel. Potem je skočil ie v mojega sino in vsega razpraskal...

Obtoženec: — Ni res! Samo držal sem se za kol, ki je bil za

pičen v zemljo. Nisem je udaril. Ce ima podplutbe jih nima od mene, saj jo tepejo njeni sinovi, snaha fr, celo lastne sestre. Jaz za to ne bom odgovarjal...

Nekje vmes je bila resnica. Obtoženec je povedal o začetku takole: — Sel sem v vinograd moje matere, da ji bom ne­

kaj pomagal. In takrat sem slišal, kako ona nagovarja mojo mater, naj ne prepiše posestva name, ampak no mojo sestro, ki je poročena z njenim sinom. Takrai sem se razburil. V žepu imam potrdilo, da sem živ­čen Se iz vojske... Začel sem se kregati, ampak udarit je nisem...

Prišla je obtoienčeva mati, preplašena kmečka ženica s pisano ruto, črnim predpasnikom, z rdeče jopico, debelimi postrani nogavicami, s črnimi nizkimi čevlji z debelo peto in sedla zraven sina na zatožna klop.

Sodnik jo je povabil bliže. Ko je ugotovil, da ima štiri razrede osnovne iole in da je pismena ter ie nekatere nujne osebne podatke, jo je vprašal, če bo pričala. Mati je rekla, da ne, pač pa da bo povedala vse po resnici. Kakor vse resnice, tako je bila tud i njena žalostna, zato je začela jokati:

— Dvakrat sem pogorela, mož je padel v vojski, za njim dobim dvanajststo dinarjev pokojnine, posestvo ie name padlo. Saj on (pokazala je na sina) je dober, samo za mater naj me pripozna pa mu bom zapisala posestvo. Njegova žena pa je slaba ...

Posmrkala je, obrisala oči in nos v pisan robec in končala:

— Saj te vse to nt bi zgodilo pa je bil on malo pijan.

— Boste pričali? je vprašal sodnik. Kot obtoien­čeva mati se namreč lahko odpoveste pričevanju.

— Ne, ne, pričala pa ne bom. Sem stara leta dočakala pošteno, brez sodnije pa tudi zdaj nočem imeti z njo opravka.

— No, potem pa lahko sedete. Mati je spet sedla k sinu na zatožno klop, smrkahi

»i kar naprej nekaj tarnala, stisnjena v dve gubi. Novih prič ni bilo. Tožnica je zatrdila, da se ni niti za las ?lnqala Njega so obsodili On je vstal in rekel: — Pritožil «e bom do Belgradal

V soboto ob osmih zjutraj je bi lo pred Met ropo lom živah­no. P i on l r j i - p rometn i miličniki so se odprav l ja l i na obisk k l jub l j ansk im tovarišem. Nekatere so spremile do avtobusa mamice i n J im dajale zadnja navod i l a :

— T a m v L jub l j an i je ve l iko prometa, le pazi, da te ne bo povoz i l kak avtomob i l !

Nepotrebna skrb mamice ; še dobro, da niso slišali besed ostali p ioni r j i .

D r u g a mamica , k i se je že pos lov i la od sina, je raz lagala : — O d k a r i m a m s ina miličnika, me n i nič več strah. Ce bo

treba, me bo on b r a n i l . . . Se malo ln šofer Lo jze je pognal . Naši p ioni r j i so se

odpel ja l i p ro t i LJub l j an i . Ob i sk so organ iz i ra l i : A M D Novo mesto, P r o m e t n i odsek — oddelek za vzgojo pionir jev-mil ič-nlkov l n Združenje šoferjev ln avtomehan ikov Novo mesto. V s e h 61 p ion i r j ev — 20 iz V idma -Krškega ln 41 iz Novega mesta — je včlanjeno v šolske p ionirske prometne krožke. T » teden bodo polagal i izpite za drugo stopnjo, v juni j sk ih z letnih dneh pa bodo pomagal i v N o v e m mestu usmerjati promet .

V BELI LJUBLJANI P r e d o r p od l j u b l j a n s k i m

Smradom j e vse p i on i r j e ze lo nervdušil. Se m a l o napre j i n U s t a v i l i smo. P r e d d o m o m M a k s a P e r c a je že čakala s k u ­p i n a l j u b l j a n s k i h p i on i r j e v -p r o m e t n i k o v i n p r e d s t a v n i k i T N Z L j u b l j a n a . Naši so se p o z d r a v i l i z n j i m i i n zame­n j a l i darove . Ljubljančani so p o k l o n i l i našim a l b u m , naši p a n j i m šopek nage l jnov .

V r es tav rac i j i so s l e d i l i ne­u r a d n i pogovor i m e d L j u b ­ljančani i n našimi. U j e l s e m d e l p o m e n k a , k i ga je začel Ljubljančan:

— M i i m a m o p a . . . (naprej n i s e m slišal).

— M i pa ne, je o d k i m a l naš. — M i pa , je še e n k r a t z a t r d i l

Ljubljančan. P o n e k o d je b i l pogovor bo l j

n e r o d e n :

— V t u j i h državah i m a prednost t isto voz i l o , k i je že v križišču.

. . . i n p r i sema fo r ju . — R u m e n a luč pomen i . . . — . . . i z p r a z n i križišče. — Z d a j l e b o m d a l neka j

z n a k o v s semafo r j em, v i pa glejte, k a k o j i h bodo k o r i s t n i -k i cest upoštevali.

U g o t o v i l i so, d a upoštevajo semafor v s i r a z e n ko lesar j ev i n n e k a t e r i h pešcev.

O b i s k a l i so še križišča n e ­e n a k o v r e d n i h cest. Spet s e m se naučil neka j novega : p r e d ­nost i m a t i s t i , k i g l eda m i ­ličniku v bok. Miličnik m o r a s p r e m i n j a t i s m e r počasi.

N a Prešernovi cest i je po­m a g a l neka j časa usmer j a t i p rome t naš p i o n i r M a r j a n D o -bovšek, p r e d S l o n o m p a je ze­lo d o b r o p o p o l n o m a nadome-

Resno in preudarno je Bor i s Škedelj pred l jub l janskim hote lom S L O N nadomeščal dežurnega miličnika

— Pove j no , k a k o s i se vo -Bt l v L j u b l j a n o ?

— Z av t obusom. O d m i z e do m i z e je krožil

a i b u m , k i se ga k a r n i s o rnogl i nag l eda t i .

Z a s p r e m e m b o »»dnevnega reda*« so osk rbe l e na taka r i c e , Id so začele nos i t i n a mi ze h r e n o v k e , čaj i n kekse . P i o ­n i r j i so z a t a k n i l i be le r o k a v e z a pasove (nekdo j i h j e v r g e l oeflo n a ramo) i n se spopr i j e l i m m a l i c o .

NA LJUBLJANSKIH KRIŽIŠČIH S t u d e n tje-miličnilki so po

m a l i c i s p r e m l j a l i p i o n i r j e - m i -bčnike n a l j u b l j a n s k a p romet ­n a križišča, j i h spraševali i n po j a sn j e va l i :

— K a j je t u z a n i m i v o ? je vprašal študent p r i bivšem K g o v c u .

— Krožni promet . — I n k a k 0 je s prednost jo? — V e l j a desno p ra v i l o . Des­

n i i m a prednost , so p r a v i l n o Odgovor i l i , študent p a j i m je l e p o j a s n i l :

s t i l r ednega miličnika B o r i s Škedelj.

M l a d i miličniki so s i og le ­d a l i še muze j N O B i n n e k a ­tere d ruge s t v a r i ter šli n a grad . Spet so j i m študentje

»Čudež« v Neaplju Ves dan so nedavno tega l a h ­

kovern i Neapeljčani oblegal i stanovanje nekega bo ln ika , k i ie bo lan na rak u . P o mestu se je namreč razširila novica, da te­če iz leve Kr i s tusove nosnice na s l i k i v bo ln ikov i sobi k r i . Ta »čudež v Neaplju« pa se je kma lu i zkaza l za čisto navadno goljufi jo.

Nek ! nov inar je kritično pre -iskai »čudežno sliko« i n ugoto­vili, d a so »čudež« povzročili bo ln ikov i sorodnik i z navadnim mal inovcem. Izgovar ja l i so se, da so hotel i s to senzacijo za ­služiti denar, s ka t e r im bi omo­gočili zdravl jenje bo ln ika . Ogorčeni l judje so nato hotel i goljufe llnčati.

TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV MIRNA na Dolenjskem

N U D I P R V O V R S T N E Š IVALNE S T R O J E 1

po jasn j eva l i ka j je to i n ono. S p o t o m a je skočil tu pa t am kakšen po lučko, m a l i Božo iz-Vidma-Krškega pa po čokola­do, k a r b i i m e l o k m a l u s labe posledice za njegovo un i f o r ­mo.

Najmlajši udeleženec i z l e t a v L j u b l j a n i je b i l 8 - l e tn i Božo i z V i d m a - K r š k e g a . K a k o je b i l o? T e g a n i t r e b a posebej vpraševat i , pogle j te s i g a n a

s l i k i . . .

T i s p r e h o d i so z a h t e v a l i precej k a l o r i j , zato n i čudno, d a je n e k i m l a d i miličnik v z d i h n i l t i k p r e d k o s i l o m :

— T a k o s em lačen, d a b i po jede l ce lega v o l a !

NA AVTOMOBILČKIH P o k o s i l u p a v p i o n i r s k i

p r o m e t n i p a r k . T a m so j i h že čakali l j u b l j a n s k i p i o n i r j i -šoferji z avtomobilčki.

— T o l e je p r a v i a v t omob i l ? — P r a v i . N a b e n c i n ! T r i j e l j u b l j a n s k i p i o n i r j i i n

dve p i o n i r k i so pogna l i m o ­torje avtomobilčkov. V v sak av to je p r i s ede l po eden naš. M e d t e m k o so se e n i v o z i l i so d r u g i občudovali:

— K r a s n o ! — E l e g a n t n o ! — Čudovito! — Najboljša je e n o j k a ! ( A v ­

tomobilček številka ena.) — Ne , o s m i c a ! P o l o v i c a d e k l e t i n fantov je

n a v i j a l o z a enojko , po l o v i c a p a z a osmico . T i d v e v o z i l i s ta šofirali p i o n i r k i . B i l i s ta res najboljši.

O b ogra j i p rometnega pa r ­ka so se us tav l j a l i o d r a s l i i n opazova l i nasmejano , veselo i n srečno m l a d i n o . Starejša m a m i c a je p r i p o m n i l a sosedu:

— Če n i b i l a srečna naša mlados t naj bo vsaj n j ihova . . .

D o m o v grede so se u s t a v i l i še n a l e p i izletniški točki P o l ­ževem.

* P r o t i večeru smo se v r n i l i

domov . P i o n i r j i so spet v i d e l i neka j novega , spet so se ne­kaj naučili. N eka t e r i so ta dan prvič s pomočjo s ta r e j ­ših, n eka t e r i pa samosto jno u s m e r j a l i promet . V i d e l i so vrvež v v e l i k e m mes tu i n m i ­ličnike p r i d e l u . Čez le ta bo­do m o r e b i t i on i miličniki a l i šoferji i n to d o b r i , k e r so se že z a m l a d a igra je s e z n a n i l i z večino s tva i rmi , k i j i m bodo k o r i s t i l e v življenju.

P o d o b n e iz le te bodo za člane šolskih p r o m e t n i h krož­kov še o r g a n i z i r a l i . J . P .

Vrnjen begunec Vzhodnonemške oblasti so

pred k r a t k i m izročile b r i t ansk im vojaškim oblastem v B e r l i n u 26-letnega br i tanskega vo jaka A l a n a Brooksa , k l je l a n i maja i zg in i l lz zahodnega B e r l i n a . K m a l u nato so vzhodnonemške oblasti obvesti le br i tanske o k u ­paci jske si le v zahodnem B e r ­l i n u , d a j e v vzhodnem B e r l i n u zapros i l za politični az i l . Toda nekaj tednov pozneje ga je vzhodnonemška pol ic i ja za lo t i la p r i r opa rskem napadu. Prišel je pred sodišče in b i l obsojen n a sedem let Ječe. Sedaj so ga i z ­ročili b r i t ansk im vojaškim ob­lastem, k j e r bo odsedel ostanek kazn i .

25 kg MESCA NA POLMILIMETRSKI VRVICI...

F r a n c D rag inc iz Črnoml ja je pretek l i teden v Dobličici pod m l i n o m v 2aga rc ih u je l 152 cm dolgega i n 25 k g težkega soma. V do ln jem toku Dobllčice so težji somi prav redek pojav. Srečni ribič je ve l iko trofejo uje l z navadno bambusovo pal ico i n s t r n k o m na po lmi l imet r sk i v r v i c i . Le svoj i p r i seb ­nosti se Ima zahval i t i , da m u som nI ušel. T a n k o v rv i co b i namreč som z lahkoto pretrga l . Zato ga je potrpežljivo in p re ­v idno zvab i l k bregu i n ga s pomočjo tovariša potegni l za škrge n a suho. N a s l i k i : F r a n c Drag ine s up len jen im somom (Foto Ma t i j a D rža j lz Črnomlja ) .

N a deseto s l ikovno uganko želimo od naših mlad ih reševalcev dva odgovora: 1. K D A J J E K R A J E V N I P R A Z N I K N A S E L J A , K i G A S L I K A P R E D S T A V L J A . I N

K A K O S E K R A J I M E N U J E ? 2. N A S T E J V S A J D V E Z N A N I P O D J E T J I V T E M K R A J U .

Rešitev s kuponom nam pošljite najkasneje do torka, 31. maja, v l ev i spodnj i kot kuver t e pa napišite: S L I K O V N A U G A N K A .

N a 9. s l ikovno uganko smo dob i l i nad 60 p r a v i l n i h odgovorov. S l i k a je predstav l ja la D O L E N J S K E T O P L I C E , v ka te r ih so l an i 22. avgusta odpr l i ŠPORTNI P L A V A L N I B A ­Z E N . Največ p r a v i l n i h rešitev je h i lo seveda iz Topliške dol ine i n okol ice, pa tud i precej novomeških reševalcev je uganilo, kaj s l ika predstavl ja. Zreb pa je b i l tokrat nak lon jen predvsem domačinom, TopliČanom:

1. nagrado — 1000 din, dob i : D a r i n k a Smrke , učenka 4. razreda osemletke, Pod turn 17, p. D o l . Top l i ce ; dve lep i kn j i g i bosta dob i la : M a r i j a Senica, Sela 7, p. Dol'. Topl ice , in Jože Rotar , P od tu rn 31, p. D o l . Topl ice .

Konec varšavskega geta Z a p r o b l e m , k a k o pokončati 2 i d e , k i so j i h

z b i r a l i v get ih, so našli r a b l j i k a r po v r s t i več rešitev i n so j i h t u d i p r e i z k u s i l i . H i m m l e r j e -v a p r v a n a k a n a je b i l a : z a z i dane množice židovskega življa, na j k r a t k o m a l o p o m r o za l ako to . 2 i v i l so j i m od vsega početka dode l j e va l i vse p r e m a l o z a obstanek i n to je doce la us t reza lo n a r e d b i , k i j o je i z d a l He rbe r t B a c k e i z državnega m i n i s t r s t v a za p r e h r a n o i n k m e t i j s t v o dne 18. s ep t embra 1942. Tožilec W a l s h je n a v e d e l v N u r n b e r g u :

»Judje ne bodo p r e j e m a l i : počenši z 42. dode l j e va lno per iodo , nič več n a s l e d n j i h živi l : mesa , m e s n i h i zde l kov , ja jc , pšeničnih i z d e l ­kov , neposnetega m l e k a , posnetega svežega m l e k a , p a t u d i ne t i s t i h živil, k i se oddaja jo n a pros te odrezke živilskih nakaznic.-« G u ­v e r n e r F r a n k je poseka l B e r l i n i n p r i g n a l t a ­ko daleč, d a je skrčil d n e v n i o b r o k k r u h a na p r e b v a l c a geta na 143, pozneje ce lo n a 20 gramov , k t e m u n a mesec 100 g r a m o v m a r m e ­lade In 50 g r a m o v maščob. V e d a m a je s t e m podp i sa l množično s m r t n o obsodbo, p a je suho z a p i s a l v svoj d n e v n i k : » V z i m s k i h m e ­sec ih bo u m r l j i v o s t naraščala, n i d v o m a , a m p a k ta le v o j n a bo p r i n e s l a s seboj t u d i popo lno uničenje J u d o v ! *

Se h l a d n o k r v n e j e je že 24. avgus ta 1942 s p r a v i l ta l e s tavek n a p a p i r : »Da obso jamo p o l d r u g i m i l i j o n J u d o v n a s m r t z a r a d i l ako te , b o d i omen j eno samo n a robu.«

Res je pobra la umetno povzročena lakota na tisoče za je t ih 2 idov . P o cestah in u l i c ah židov­sk ih mest i n četrti so polegal i otroci , shujšani do okostnjakov. Moške i n ženske, k i so se k ra tko malo zgrud iH zarad i oslabelosti; so položili v odtočne žlebove, z ju t r om pa so pr iha ja le m r t v a ­ške cdze i n pobira le grozotno žetev. K l j u b temu so m o r a l i H i m m l e r i n njegovi r ab l j i naposled sprev idet i , da je metoda z lakoto predolgoforajna i n da p o v r h prinaša nevarnost kužnih bolezni za vse področje v za ledju fronte, nevarnost, k i je nI b i l o mogoče dogledati . Razen tega je vedno bolj občutno pomanjkanje delavstva pr ines lo Z i dom nekaj oddiha, vsaj za nekaj časa: za delo zmožne prebivalce židovskih četrti so lahko vpreg l l v j a r em za vojno važnega procesa pro iz ­vodnje. Povel je , da b i židovske četrti popol ­noma za t r l i i n vse še žive pos la l i v zap l in j eva l -ndce Oswiec ima in Treb l inke , je pridržal H i m m l e r do 11. jun i j a 1943.

»Uničevanje z delom,« k i je sledi lo »uničeva­nju z lakoto«, je v N u r n b e r g u prav tako obrav­nava l tožilec Wal~h. N a začetku se je spet enkrat po jav i l nacistični f i lozof Rosenberg, l n Wa lsh je lahko poveda l :

»Obtoženi Rosenberg je ustanov i l kot držav­n i min is te r za zasedene pokra j ine na Vzhodu v o k v i r u svoje reorganizaci je oddelek, k l je i ska l rešitve židovskega problema med drug im

v p r i s i l nem delu. Njegove načrte vsebuje l i s t i ­na, k i jo predložim za dokaz.«

E n sam odstavek iz te nezaslišane pisari jo zadostuje: »Ustrezna zapoved za judovsko za­poslenost bo samo v tem, da popolnoma ln brezobzirno zajamemo judovsko delovno silo ne glede na starost. Z a prekrške nemških ukrepov, z last i če se kdo odtegne de lovni obveznosti, je treba Jude načelno kaznovat i s smrtjo.«

Wa l sh je nada l j eva l : »Iz getov bodo odbrani judovsk i de lavc i prepel jani v zborna taborišča. T u bodo uporabn i Jud je ločeni od t ist ih Judov , , k i so brez cene*. — Tako so pričakovali, da bo mogoče odbrat i od 45.000 Z idov svo j ih 10.000 do 15.000 uporabn ih delavcev. V i r tej moj i t rd i t v i je brzo javka , k i jo je pos la l H i m m l e r j u državni varstveni u rad (Reichssicherheitshauptamt) , ozna­čena je ,nujno' in .tajno* i n dat i rana s 16. decem­brom 1942. P reberem poslednje vrst ice : ,V šte­v i l o 45.000 je vključen za delo nesposobni p r i ­vesek (stari Judje i n otroci) . Ce uporabl jamo pr imerno mer i lo , dobimo p r i naboru Judov , ko ­l i ko r j i h prispe v Oswiec im, vsaj 10.000 do 15.000 delavcev.«

Te besede so zakr i va l e prehod k naslednj i l n poslednj i fazi . P r i »naboru« se je reka golo­r o k i h Z idov razcepi la v dve s t rug i : ene so od­bra l i za »uničevanje z delom« in so lahko še ostali živi, druge pa so odgnal i v zapl in je-valnice .

V samih židovskih četrtih so ured i l i delav­nice in oboroževalne obrate. To je b i lo poslednje pribežališče in esesovski po lkovn ik K a t z m a n n je p r i zna l v poročilu, k i ga je v Nurnbergu pre­b r a l tožilec W a l s h :

»Znani so b i l i p r imer i , da Judje ne le niso zahteval i plačila, marveč so še sami sproti do-plačevali, samo da so s i p r i bo r i l i kakršno ko l i delovno izkaznice. Potem se je organiz iranje Z idov za nj ihove delodajalce tako katastrofalno razbohoti lo, da je b i lo treba zoper to k a r na j ­odločneje nastopit i . V tej akc i j i so spet zgrab i l i tisoče in tisoče Z idov in zanje uved l i .posebni postopek'.«

Delodaja lc i , o ka t e r ih pripoveduje Ka t zmann , so b i l i nemški podjetn ik i , med n j im i vsekakor največji i n najbolj znan i : VValter Tobbens, k i je v svoj ih varšavskih de lavn icah zaposloval 15.000 2 idov ; s temi de l ovn imi sužnji, je kaj kma lu zrasel iz cerkvene miši v zlato tele z mnogimi m i l i j on i .

Seveda je b i lo vse to mogoče samo zato, ker so b i l i odločujoči gospodje varšavske h ierarh i je S D zapleteni v afere podkupovanja in ker je Tobbens de l i l svoje dobičke še z višjim esesov-sk im i n po l i c i j sk im vodjo Od i l om G lobocn ikom.

A naposled tudi suženjsko delo n i moglo varovat i pred dokončnim iztrebl jenjem. Trans­port i so drve l i v mor i l ska taborišča i n vprašalo se Je samo še, kdaj bo oddrdra l poslednji vlak.

Sklenili so, da bodo na iotor p r i t rd i l i napis. M i i o Je hotel to brž opravit i , toda potegni la sta ga s seboj v morje. Nap ihn i l i so balonček ln se imenitno zabaval i .

Nenadoma j i h je i m o t l i h rup motornega čolna, k i je p lu l naravnost p ro t i sa l lvu .

»N ikogar ne post imo blizu,« Je rekel M i l o . »Ali bomo pirat i al i navadne i abe?« — » K a j če je patrulja?« se Je ustrašil Ture.

»Nismo vpral&ll, če lahko taborimo.«

•4Maj pa so pirati kesa prosili?« Js ogovarjal MUs.

8.

Čoln se je bližal. B i l je majhen, lično Izdelan in bele barve. Na k r n u je nosi l ime : Galeb. Poleg motorja je imel tudi .jambor za Jadra. Z a vo lanom je sedel suhljat mož, ob njem pa dekl ica kakih desetih let. B i l a sta presenečena, ko sta zagled ' • " > - c l e dečke. »

»P irat i « so nepremično čakali, kaj se bo zgodilo.

»Navadn i Izletniki so,« je rekel Hojan

»Slabo ka le , « je rekel M i i o . »Gor je , Ce se nam v sede ta /a vrat.«

»Umaknlmo as rajo, dokler Js Is osa,« je men i l Jure.

»N ikamor ne pojdemo.« je odločno pr ib i l M i l o .

Mož, k l Je ro r l n l l čoln na pl i tv ino in pomagal dek l ic i na <>t>*10'

ion je maha l z roko. Fantje so sc obotavl jal i .

»G rem jaz. če si ti ne upaš,« je rekel M i l o .

»Kdo si ne upa?« Bojan je b i l užaljen. »Prenagliti se ne «n»on»O l*

»Tudi jaz mis l im tako,« Je soglašal Jure »Ti. mamin slncekl« P

rekel M i i o »Ce bo l tako slab kuhar koi si pirat, se p re i eM* 0

kak otok za R o h l i m m o m «

»No , molčita,« je rekel Bo jan ln se odprav i l prot i tojoo"**