Upload
nguyendan
View
229
Download
2
Embed Size (px)
Citation preview
BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO KLOPI
Prof. dr. Stanka Lotrič-Furlan, dr.med.Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja,
Klinični center Ljubljana
Bolezni, ki jih prenašajo klopi• Klopni meningoencefalitis (virus KME)
• Lymska borelioza (B. burgdorferi s.l.)
• Humana granulocitna anaplazmoza
(A. phagocytophilum)
• Rikecijske vročice
• Tularemija (F. tularensis)
• Babezioza (B. microti, B. divergens)
• Kongo-krimska hemoragična mrzlica
Klopni meningoencefalitis - KME
KME - povzročitelj
�arbovirus
�družina Flaviviridae, rod Flavivirus (virus
KME, virusi denga, rumene mrzlice in
japonskega encef.)
�dva podtipa:
zahodni (CEE) – I. ricinus
vzhodni (RSSE) – I. persulcatus
KME - epidemiološke značilnosti
• endemičen v večjem delu srednje in vzhodne Evrope, državah nekdanje SZ
• sezonsko (april-oktober)
• rezervoar: mali gozdni sesalci• prenašalec: klop Ixodes ricinus, I. persulcatus
• okuženost klopov 0.5-5%
• Možen tudi prenos virusa z zaužitjem okuženega mleka oz. mlečnih izdelkov, opisani so tudi primeri laboratorijske okužbe.
KME – klinične značilnostiZnačilen dvofazen potek bolezni pri 75 % bolnikov:
VBOD __INKUBACIJA____ 1. FAZA ___PROSTO INTERVAL___ 2.FAZAKLOPA 7-14 dni BOLEZNI 1-20 dni BOLEZNI
1. FAZA BOLEZNI� je posledica viremije,
� traja 1-8 dni,
� Neznačilni bolezenski simptomi in znaki: slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, vročina, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje.
KME - diagnoza• ANAMNEZA
• KLINIČNA SLIKA
• LABORATORIJSKI IZVIDI
• DOKAZ SPECIFIČNIH PROTITELES
• Okužbo potrdimo z mikrobiološkimi preiskavami
• serološke metode
• poskus osamitve virusa
• uporaba metod molekularne virologije (PCR)
KME - preprečevanje
OBVEZNO CEPLJENJE
• za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom KME
• za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe
• vojake
• PRIPOROČENO CEPLJENJE
• vsem, ki živijo na endemskih območjih
• vsem, ki se občasno zadržujejo na endemskih področjih
KME - PREPREČEVANJE
CEPIVO� iz inaktiviranega virusa,
� pridobljeno na piščančjih plodovih,
� varno in učinkovito, popolno cepljenje (trije
odmerki) zaščiti 95-98 % prejemnikov.
1. odmerek ------> 2. odmerek ------>3. odmerek
1-3 mes. 9-12 mes.
� Revakcinacija čez 3-5 let (glede na starost)
LYMSKA BORELIOZA
Rikecijske bolezni, ki jih prenašajo klopi
Rikecijske bolezni, ki jih prenašajo klopi
• Rikecije so majhni gramnegativni znotrajceličnikokobacili, ki se razmnožujejo znotraj celic gostitelja z delitvijo na dvoje.
• Barvajo se po Giemzi, gojimo jih lahko le na tkivnih kulturah in na oplojenih jajcih.
Rikecijske bolezni, ki jih prenašajo klopi
• Naravni rezervoar: majhni gozdni sesalci
• Prenašalci: klopi (členonožci) v katerih se rikecijeprenašajo transtadialno in transovarialno.
• Patomorfološke spremembe: vnetja malih žil zaradi razmnoževanja rikecij v endotelnih celicah.
Rikecijske bolezni, ki jih prenašajo klopi (razdelitev)
Skupina rikecijskih mrzlic z izpuščajem:
- Mrzlica Skalnega pogorja (R. rickettsii)
- Sredozemska mrzlica (R. conorii)
- Afriška klopna mrzlica (R. africae)
- Severnoazijska klopna mrzlica (R. sibirica)
- Izraelska klopna mrzlica (R. izraeli)
- Kvinslendska klopna mrzlica (R. australis)
- Orientalska klopna mrzlica (R. japonica)
..
..
Rikecioze v Evropi
• R. montgolotimonae (južna Francija)
• R. slovaca
• R. helvetica
• R. conorii sev Izrael (Sicilija, Portugalska)
• R. conorii sev Astrakhan (Kosovo, Astrakhan)
• R. africae (Zimbabve, vshodnidel)
Zakaj so rikecioze pomembne??
bolezen popotnikov
Klinični trias
vročina, glavobol, izpuščaj
Rikecijske mrzlice z izpuščajem (simptomi in znaki)
MSG SM AFKMVročina 100 100 90
Glavobol 77-91 56 72
Izpuščaj 88-90 97 50
Tache noire 0 1 > 1
Multipli TN 0 0 55
Mialgije 72-83 36 60
Krvavitve po koži 45-49 10
Povečane bezgavke 27 redko 50
Laboratorijske preiskave
• levkopenija
• trombocitopenija
• patološki jetrni encimi (ALT, AST)
• povečana koncentracija C-reaktivnega proteina
Mikrobiološka diagnostika
• S serološkimi testi, kjer ugotavljamo protitelesa IgM/IgG proti določeni vrsti rikecij (navzkrižna reaktivnost)
• z dokazom DNA povzročitelja v biopsijskem vzorcu kože, polne krvi (PCR)
• z osamitvijo povzročitelja iz biopsijskega vzorca v kulturi (redko, možnost laboratorijske okužbe)
Humana erlihioza
� novoodkrita bolezen pri ljudeh, ki jo prenašajo klopi, prej znane pri živalih
� erlihije so obvezni, znotrajceličnigramnegativni kokobacili
� veliko afiniteto do krvnih celic gostitelja
Rikecijske bolezni, ki jih prenašajo klopi - razdelitev
Erlihioze
Humana monocitna erlihioza
(Ehrlichia chaffeensis) 1986
Humana granulocitna anaplazmoza
(Anaplasma phagocytophilum) 1994
Humana erlihioza (E. ewingii) 1999
Humana erlihioza - klinična slika
Okužba s humano monocitno ali granulocitno erlihijo poteka kot neznačilna vročinska bolezen po vbodu okuženega klopa z glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in/ali sklepih.
Humana erlihioza - klinična slika
• inkubacija: 7 - 30 dni
• pogosteje zbolijo moški in starejši bolniki, redko otroci
• asimptomatska, lahka ali pa huda z multiorganskoprizadetostjo in smrtnim izhodom (5 - 10 %).
Humana erlihioza - simptomi in znaki
HME (%) HGA (%)
Vročina 97 94 -100
Glavobol 81 61- 85
Utrujenost 84 98
Bolečine v mišicah 68 78 -98
Bolečine v sklepih 41 27
Slabost 48 39
Bruhanje 37 34
Kašelj 26 29
Povečane bezgavke 25 –
Izpuščaj 36 2 -11
Zmedenost 20 17
Humana erlihioza - laboratorijske preiskave
• levkopenija z limfopenijo (50-60%)
• trombocitopenija (68-90%)
• anemija (50%)
• povečane vrednosti jetrnih encimov
(75-90%)
• povečana koncentracija C - reaktivnega proteina (100%)
Humana erlihioza - mikrobiološka diagnostika
• krvni razmaz (morule)
• serološki testi (test posredne imunofluorescence)
• s pomnoževanjem gena erlihij, ki kodira zapis za 16S rRNA s pomočjo verižne reakcije s polimerazo (PCR)
• poskus osamitve erlihij na celični kulturi
Humana erlihioza - zapleti in zdravljenje
• Zapleti so različni in pogostejši pri starejših ali imunsko motenih bolnikih (hude sekundarne okužbe z virusi in gljivami).
• Zdravilo izbora so tetraciklini (razen pri nosečnicah).
• Zdravljenje traja 7 dni.
Humana erlihioza
� Evropa: samo HGA
� Prvi primer akutne okužbe s HGA v Evropi je bil dokazan leta 1996 v Sloveniji.
� V Evropi so dokazani posamezni primeri akutne HGA v različnih državah, največ v Sloveniji in na Švedskem (> 60).
Humana erlihioza - diferencialna diagnoza
� Različna nespecifična vročinska obolenja, ki jih povzročajo virusi (KME, drugi virusni meningitisi, virusne bolezni z izpuščajem, hemoragična mrzlica) in bakterije (rikecioze, lymska borelioza, meningokokcemija, sepsa)
Zakaj je HGA pomembna v Sloveniji?
Klinična slika humane granulocitneanaplazmoze je podobna prvi fazi klopnega meningoencefalitisa.
Bolniki z HGA imajo pogosteje artralgijeter povečano koncentracijo C-reaktivnega proteina.
Študija vročinske bolezni po vbodu klopa
157/290 (54.1 %)
TBE ⇒ 93 (32.1 %)
HGA ⇒ 54 (18.6 %)
LB ⇒ 51 (17.6 %)
HME ⇒ 8 (2.8 %)
Tularemija
� zoonoza
� Francisella tularensis (gramnegativen aeroben kokobacil)
� več biogrup:
� - F. tularensis tip A (tularensis), najbolj virulentna vrsta, severna Amerika
� F. tularensis tip B (palearctica), Azija, Evropa, severna Amerika
Nevarno biološko orožje
100.000 ljudi ⇒⇒⇒⇒ tularemičnemu oblaku
⇓
zbolelo 82.000 (82,5 %)
umrlo 6188 (6,2 %)
Epidemiološke značilnosti
• razširjena po vsej severni hemisferi med 30 in 71°severne širine
• okuženih 100 vrst divjih živali, 9 vrst domačih, 25 vrst ptičev, ribe, klopi…..
• epidemiloški rezervoar: zajci in klopi
• klopi: najpomembnejši prenašalci in rezervoar (transovarialno)
• posamično in epidemično
Epidemiološke značilnosti
• spomladi, poleti (sezonska bolezen)
• povečano tveganje: kmeti, veterinarji, pastirji, mesarji, laboratorijski delavci
• v Sloveniji par primerov/leto
• (ali bolezen ne prepoznamo ??)
Prenos
• z vbodom klopa,
• z dotikom okužene živali,
• z vgrizom okužene zivali,
• z vživanjem kontaminirane vode ali premalo kuhanega ali pečenega mesa,
• v laboratoriju
• prenos med ljudmi ni možen !
Patogeneza
• število bacilov, virulenca in imunsko stanje gostitelja
• 10 - 50 bacilov
• skozi kožo (ali sluznice)
• eritematozna makula → papula → razjeda (2 do 4 dni)
• z limfo in krvjo v makrofagni fagocitni sistem (kjer se razmnožuje) → kri → organe, kjer nastanejo vnetni infiltrati z žarišćno nekrozo
• znotrajcelični zajedalec
• imunost je dosmrtna
Klinična slika
• inkubacija 3 do 4 dni (1 - 21 dni)
• ulceroglandularna 70-80 %
(vročina, glavobol, razjeda, ki ne boli, povečane bezgavke)
• glandularna 5 -10 %
• okuloglandularna, tifusna, pljučna, orofaringealna
Laboratorijski izvidi
• niso značilni za bolezen
• pospešena SR
• trombocitopenija
• hiponatriemija
• zvišana vrednost transaminaz, kreatinin-fosfokinaze
• mioglobinurija
Kako postavimo diagnozo
• anamneza
• osamitev iz kužnine (nevarnost laboratorijske okužbe!)
• s PCR v aspiratu bezgavke ali drugih kužnin
• serološko (ELISA test)
Zdravljenje
• zdravilo izbora je streptomicin 7,5 do 10 mg/kg im 12 ur 7 do 14 dni
• gentamicin
• tetraciklini