PRILOG

DEKEMVRI 22000033

Vladata za potrebite na SAD }e otstapi del od Skopskata tvrdina

Bri{ewe nadel od istorijata

Knigite za osnovno i sredno obrazovanie prepolni so gre{ki...

U~ili{ni "biseri# za pogolema konfuzija na decata

Kampawa protiv socijalno isklu~uvawe na najmladite

Poglednete gi i tie postojat!

Razgovor so Kris Van de Sanden, vi{koordinator za Makedonija i Albanija

od Milieukontakt- Holandija

Kampawite-instrument za za{tita na `ivotnata sredina

Ivan Xeparovski, profesor, zastrategijata za kulturen razvoj,

obrazovnite problemi...

Se zalagam za potrebata odgradewe na ekologija na svesta

SSRREE]]NNAANNOOVVAA22000044

GGOODDIINNAA

SSRREE]]NNAANNOOVVAA22000044

GGOODDIINNAAEdnakvost na {ansite za u~estvo vo sportot

Afirmacija na pravoto za zdrav razvoj

Ete bando, neka sme `ivi i zdravi, go dobivme -poto~no vie go dobivte oti jas se storiv jaban-xija- popisot, airlija i za mnogu godini neka

e. Kako {to slu{am i gledam vaka, otskraja, kolku ida sme, site sme netokmu, a?

Zna~i, nema ve}e begawe. Makedonci ima kolku{to ima, Albanci ima kolku {to ima. Me ~udi samo{to sega site se tufkaat. Lele, ne e mo`no. Pa setotoa e ve{ta~ki; pa nemalo {ansi seto da e od natali-tet... Ja majkata. Pa neli maj~ini, do pred malku ba{natalitetot ni be{e problem, pa duri i onie poka-darnite of politi~kion esnaf trubea deka ni treba(verojatno nam, na Makedoncite, neli) dogovor soAlbancite oti za �iks� godini }e bidat pove}e, ba{poradi toa natalitetot. A be, treba da se svestime...Ovaka, se odnesuvame isto kako Bugarite i Grcite,koi nikako da sfatat deka ve}e ne mo`e da se sporipostoeweto na lu|e koi sebe se smetaat za Makedon-ci i se narekuvaat taka. Mo`ebi, i toa debelo mo`e-bi, takviot identitet e �ve{ta~ki�, �kominternov-ska konstrukcija�, i {tomitiznam{to... Toj identi-tet, nejse, postoi i sekoja natamo{na rasprava za ne-go e deplasirana.

Po istiot toj princip, {to e va`no denes od kadetolku Albanci i drugi vo Makedonija. Pa i site dase doseleni v~era, {to ima toa vrska? Tolku se, kol-ku {to se- i svr{ena rabota. Daj da funkcionirameso taa brojka i so nea da rabotime, a ne da sonuvame{to bi bilo koga bi bilo i �eh, da bea pod dvaesetposto.� Problemot {to postoi vo Makedonija na po-leto na me|uetni~kite odnosi ne e vo brojkite. Ete,Rusi ima vo nekoja od onie estoniite balti~ki 45posto, pa pak, glas ne im se slu{a. Problemot, akosakate, najdobro go locira eden od najgolemite ̀ ivifilozofi vo Kapi{tec, S.M.-T. Negoviot komentarna popisot, tragi~no precizen be{e deka ako sekoj~etvrti vo dr`avata e Albanec, a toj znae trojca Ma-kedonci (onaka, od glava), toga{ toj mora da e Alba-nec. E, dragi moi, toa e problemot za koj sum drvel idosega, a i ponataka }e trubam ako treba. Toa {toMakedoncite i Albancite (osven ako ne se banditiili vladini ministri, {to pomalku ili pove}e sesveduva na istata maka) malku se dru`at me|usebe i{to, da bideme iskreni, i nemaat ̀ elba da se dru`atedni so drugi.

Nekni ja slu{am Sowa Biserko od belgradskiotHelsin{ki ({to bi rekol eden na{ ~e{it, antivo-en profiter par- ekselans) kako na nekoi stranciim objasnuva deka vo Belgrad e sosema mo`no da sebide antivoen aktivist, a sepak, da se ostane nacio-nalist. Isto kako {to kaj cvetot na na{ata politi-ka i akademija ima lu|e koi mo`e ne se nacionalis-ti, ama se rasisti, ili ako se mondijalisti, mo`e seseksisti. Va`no da se za pazarno stopanstvo i za vla-deewe na pravoto. @imi ja{arov!!! I taka, nie sitemislime globalno a dejstvuvame lokalno, taka {toevrointegraciite ni se na srce, ama lokalno koski-te si gi glodame. A za glodawe koski dosta e da smepo eden na sekoja strana. Tuka brojkite se irelevan-tni. Se e rabota na voljata.

* * *Tuku, dosta za toa, oti }e me frkne glavata. Gle-

dam, Cile povtorno java. Ah bre, ko Vajat Erp da gogledam. Se zdru`il so Yingo i so Pavle (od Radovi{,

de), pa }e gi ~ekaat Klantonovci na izborite kaj OKparlamentot. Aj, aj, Cile e star maher i bezbeli imanaseteno deka na glasa~kono telo preku glava mu sei Bube i Bane so nivnite interesni grupi. (Toa daliAhmeti i Xaferi i sli~nite na niv im se doakani naAlbancite i~ ne go ni interesira, ama za toa ve}egovorevme.) Elem, jas samo pretpostavuvam deka Ci-le, a i vernata mu dru`ina, e siguren deka gra|anitese podgotveni za nekoja sledna politi~ka opcija. Esega, toj bi sakal taa politi~ka opcija da bide nego-viot optimisti~ki nasloven �tret pat.� Toa e ubavo,fino e da se ima ambicii, oti bez niv nema progres.Toa {to nitu konceptualno, nitu politi~ki ne mo-`e nikakva paralela da se povle~e so pati{tataBlerovi i Klinonovi. Nejse, Cile bi trebalo daznae deka toa e jalova rabota. Eve neka pogledne sa-mo {to se slu~uva vo zemjana Serbska. Eve, raka da-vam deka isto }e bide i tuka. Od site mo`ni poli-ti~ki opcii, vklu~itelno i tretiot pat na Cile,onie trista iljadi cirka {to glasaat za SDSM }e siglasaat za SDSM, drugite trista iljadi aproksima-tivno }e si glasaat za VMRO, a drugite }e si ja odbe-rat opcijata da apstiniraat, {to nema da se odrazina krajniot rezultat, poto~no, }e vladeat ili edni-te ili drugite. Tretite pak }e go krkaat stapot, os-ven ako ne odat so prvite. Cile, tebe li be da teu~am, pa ti barem be{e erbap, majka mu stara...

* * *Ma{ala, go priapsija Sadama. Go izvlekoa od ne-

koja dupka, jama li e, prepostavuvame celo vreme ra-kovodej}i so Michelle of the Resistance, ili barem samoso otporot. I da vi ka`am pravo, malku sum razo~a-

ran. Kako za takov gigant na vooru`enata borba pro-tiv svetskiot imperijalizam, malku tivko seta taarabota. Ni �No pasaran,� ni �viva Zapata�, ni kur-{um da istrela. Ili barem ne{to od toa ABHO ar-senalot da frle{e. Dodu{a, im gi poka`a zabite, nee ni toj od v~era, ama ne e toa {to o~ekuvavme. O~ig-ledno toa ne go o~ekuvale ni Ira~ani, na koi sega ime malku krivo i mu psujat se do sedmo koleno nanazadoti na tolku falewe, lavot ira~ki zamina kako ma-~e, duri i podgotven da prede za Bu{. Toa ti e, ne mo-`e sekoj da bide Goce Del~ev...

E, sega, dali apseweto }e mu pomogne na Bu{ vo iz-borite (najverojatno), ili mo`ebi neuspehot vo nao-|aweto na ABHO arsenalot ({to e isto taka vero-jatno) }e mu gi pomrsi smetkite, a nie site }e vika-me �ura�? Toa }e vidime. Na Sadam~o prvo treba damu se sudi, ama koj i da go sudi, ne }e da e na arno ra-botata. Ako go Sudat Ira~ani, }e go vrzat za kowskiopa{, oti em se besni em u{te imaat smrtna kazna.Ako go sudi Bu{, pak e isto, oti i vo Teksas imaatsmrtna kazna, samo mesto kowski opa{, }e mu bapnatinjekcija.

Deset bodovi za pravovremena reakcija, sepak,pokraj site kandidati, mora da dademe za Gadafi.Gledaj}i nakaj duva vetrot, i deka Iran e ne{to mno-gu kooperativen a Amerive se nastroeni u{te neko-go da zgembaat, brzo brzo si se odlu~i da igra so ot-voreni karti. Abe, on ako ne znae kako se stanuvapolkovnik mesto pokojnik, nikoj ne znae.

* * *A vo Bosna, s¢ po staro. Site narodi se pak ne{to

zagrozeni, kako koj i od razli~ni pri~ini. Ete, na

primer, Bo{wacite spored �Dnevni Avaz� i ReisotCeri}, se zagrozeni od sudstvoto. A od kade takvahrabra izjava, se pra{uvate? Ete, Kantonalniot Sudna Saraevo mu zabrani na Dnevni Avaz da pi{uvanavredlivi tekstovi za Lagumxija od Socijaldemok-ratite. Nota bene, Avaz toa si go smeta za cenzura,kako nekoj da im naredil voop{to da pi{uvaat zaLagumxija. Osven toa, sudovite obi~no imaat ten-dencija da sudat kriminalci, a po{to kako i sekadena Balkanov, kriminalcite obi~no se zaslu`ni na-cionalni rabotnici, sudstvoto ne ~ini. I sega,dru{tvoto na novinarite najverojatno }e se podeli,nekolku sudii najverojatno }e odea kurban da ne sepod ingerencija na E{daun. More, ne e ni toj tolkulo{ kolku {to izgleda.

Inaku, KZ@ tuka be{e mo{ne intenziven, poseb-no vo sabota i nedela nave~er. Onie od vas {to ima-at OBN na kablovska, sigurno barem do nekade se za-poznaeni so fenomenot nare~en OBN SuperNovaMjuzik Talents. Eve, samo kako ilustracija, ulicitevo Saraevo na finalnata ve~er (vo Zetra se sobraa20.000 lu|e) bea popusti od na vremeto koga se dava-{e Velo Misto ({to se se}avam) ili u{te porano,koga se davale Diplomci (na {to, normalno, ne se se-}avam). Sega, najpopularni peja~i vo Bosna se ~eti-ri, {to momci {to devojki, koi nemaat svoi stilis-ti, svoi kreatori, ama peat i zlo ne mislat. Ete, Vu-~i}u, taka se pravat "Va{ite pet minuti�!

I sega, pozdravi od sne`noto Saraevo, Sre}na viNova Godina i site praznici do Mitrovden (do to-ga{ sekoj den e nekoj praznik, pa vaka an blok, da gore{am toj problem naedna{).

2 DEKEMVRI 22000033

Prodavaweto na 45.000 metrikvadratni od istoriskiot loka-litet Kale za potrebite na Ame-

rikancite,koi planiraat da gradat no-va ambasada, za Republika Makedonijazna~i siguren ~ekor koj vodi kon samo-otka`uvawe na nacionalniot identi-tet. Ottu|uvawe na del od Skopskatatvrdina, koja za `al seu{te ne e dovol-no istra`ena e golem apsurd na dr`ava-ta. Namesto taa da zastane na branikotza za~uvuvawe na kulturnoto nasled-stvo, se slu~uva obratna situacija.

Ova e stavot na pove}emina ~lenovina URBIS -Zdru`enieto za kultura na`iveewe, unapreduvawe i humanizacijana prostorot. Od Zdru`enieto poso~u-vaat deka golema e verojatnosta vo zem-ji{teto na Tvrdinata da se krijat arhe-olo{ki tajni, koi za `al seu{te ne seistra`eni. So ogled na biografijatana lokalitetot, dokolku se prezematsistemati~ni istra`uvawa, sigurno edeka }e se iskopaat �bogati tajni#, bi-dej}i, samo za primer, kako {to velatod URBIS, crkvata Sveta Marina od 14vek, od koja seu{te nema iskopini, bilaizgradena tokmu na prostorot na Kale-to.

�Ako se zemat vo predvid ovie fakti,samootka`uvaweto od lokalitetot }ezna~i otka`uvawe od sopstveniot iden-titet, od toa koi sme, od kade doa|ame ikade odime. ]e za~ekorime vo obratna

nasoka od onaa koja se bara za vlez voevrointegraciskite procesi#, veliprofesor-arhitekt Jasmina Haxieva-Aleksievska. Spored nea, `rtvuvawetona Kaleto za celite na SAD, pretstavu-va {teta vrz celoto ~ove{tvo, bidej}ikulturnoto nasledstvo ne im pripa|asamo na dr`avite i lu|eto koi `iveatvo niv, tuku e del od op{to~ove~kataistorija.

Sepak, i pokraj pove}eto mislewa ipredupreduvawa na arhitektite, arheo-lozite, urbanistite i site onie koi gosmetaat lokalitetot Kale kako istori-sko jadro na Skopje, deka negovoto ottu-|uvawe za potrebite na SAD }e zna~ibri{ewe na del od istorijata na Gra-dot i voop{to od dr`avata, Vladataprezede ~ekori za ottu|uvawe na del odKaleto.

�Vo faza e ottu|uvawe na grade`no-to zemji{te, za {to }e se potpi{e Do-govor pome|u Ministerstvoto za tran-sport i vrski i SAD za ottu|uvawe naSkopskata tvrdina#, izjavi zamenik mi-nisterot za transport i vrski, DejanKo{uti}.

Za lokacijata koja se nao|a na ridotGradi{te na Kale, prostorot me|u Mu-zejot na sovremena umetnost i kasarna-ta �Ilinden#, SAD }e platat po 50 ev-ra za kvadraten metar.

Spored Ko{uti}, prostorot koj e�pikiran# od Amerikancite e konsta-tirano deka ne e vo granici na za{tite-niot me|uyiden prostor na Gorniot

grad na tvrdinata i utvrdeno e deka lo-kalitetot nema status na arheolo{kiprostor. Za da se otfrlat site somneva-wa deka lokalitetot vo sebe krie zna-~ajni arheolo{ki ostatoci, od Grad-skiot zavod za za{tita na spomenicitena kulturata, potenciraat deka predotpo~nuvawe na bilo kakvi grade`niaktivnosti, }e bidat napraveni sood-vetni sonda`ni za{titni istra`uva~-ki raboti.

�Dokolku naodite poka`at deka ima

materijalna kultura na prostorot, }ese sprovedat sistematski arheolo{kiistra`uvawa. Vakva procedura }e va`iza site gradbi {to }e treba da se izve-duvaat na taa teritorija#, veli VasilIqov, sovetnik-konzervator odGZZSK.

Sepak, spored arhitekt Haxieva, nepostoi argument so koj mo`e da se najdeopravduvawe za bilo kakvi grade`ni in-tervencii na toj prostor, a najmalku zaprodavawe na lokacijata na druga zemja.

�Zo{to tokmu nie da ja odberemeulogata na uni{tuva~i, a ne na akterikoi se opredeluvaat za gradewe i rea-lizacija na nacionalna i dolgoro~nai dinami~na strategija za otkrivawena ova skrieno bogatstvo, so ~ija pre-zentacija Skopje bi mo`el da vleze naUNESKO-vata lista na svetskotonasledstvo. Kako sakame da vlezemevo Evropa, ako si go uni{tuvame irasprodavame nasledstvoto?# poten-cira Haxieva.

DEJAN GEORGIEVSKI

Vladata za potrebite na SAD }e otstapi del od Skopskata tvrdina

Bri{ewe del od istorijata

Bosanska razglednica

Raspis i popis

DESPINA TRAJKOVSKA

Zna~i, nema ve}e begawe. Makedon-ci ima kolku {to ima, Albanci imakolku {to ima. Me ~udi samo {tosega site se tufkaat. Pa seto toa eve{ta~ki; pa nemalo {ansi seto da

e od natalitet... Ja majkata.

Gledam, Cile povtorno java. Ah bre,ko Vajat Erp da go gledam. Se zdru-`il so Yingo i so Pavle (od Rado-

vi{, de), pa }e gi ~ekaat Klantonov-ci na izborite kaj OK parlamentot

Spored biografijatana predtursko Skopje,

prostorot predviden zagradba na amerikanskaambasada, a koj ,za `al,seu{te ne e istra`en,vo sebe krie zapretani

arheolo{ki tajni

Lokacijata na koja }e se gradi amerikanskata ambasada

Gospodine Xeparoski, Va{etoprisustvo vo javnosta i godinavamnogu ~esto se povrzuva{e so

prezentacija na sogleduvawata zaaktuelnite slu~uvawa na poleto nakulturata, obrazovanieto, kulturnatapolitika, niz razli~ni formi nagra|anska aktivnost. Koe e Va{etomislewe za gra|anskiot sektor vo zem-java, preku koj, se pove}e stru~ni lica,sproveduvaat istra`uvawa i niv giprezentiraat vo javnosta, obiduvaj}i seda £ go svrtat vnimanieto na dr`avatana odredeni aktuelni i alarmantnipojavi?

Kako mesto na obedinuvawe na najra-zli~nite potrebi na gra|anite, kakoprostor za nepre~eno dejstvuvawe neop-tovareno od partiskite, nacionalnite,rodovite ili religiskite podvojuvawa,ulogata na gra|anskiot sektor e nesom-nena. Gra|anskiot sektor treba da bidekorektiv i na �politi~koto svesno�, noi na �politi~koto nesvesno�, toj trebapostojano da gi tematizira najgor-livite pra{awa {to so seta silina sepojavuvaat vo matricata na op{testve-nata stvarnost.Gra|anskiot sektor netreba da bide ni~ij ogledalen odraz,nitu,pak,apologet na instituciite namo}ta.Zna~i, gra|anskiot sektor,spored definicijata ima ogromendomen na dejstvuvawe, no kolku od sevoova toj uspeva da realizira, mnogu zav-isi i od prostorot {to nemu mu se osta-va vo komunikacijata so {irokatajavnost. Vsu{nost, mnogu doblesni iuspe{ni inicijativi, ponekoga{, ivoop{to ne dopiraat onamu kade {totreba da doprat, no, kako {to izminuvavremeto, a toa osobeno me raduva,gra|anskata inicijativnost se pove}e ipove}e dobiva vo silinata i stanuvasostaven del od op{testvenoto milje nana{ata stvarnost.

Vi nudi li gra|anskiot sektor denes,optimizam deka vo nego ima dovolenkadrovski potencijal, koj bi uspeal nanizata drasti~ni op{testveni anom-alii da im go promeni tekot naslu~uvawata, se razbira, so pomo{ nadr`avata no i na biznis sektorot?

Dr`avata kako i biznis sektorot siimaat svoi interesi koi ~estopati semnogu porazli~ni od onie nagra|anskiot sektor. No, pokraj ovierazli~nosti postojat i dopirni to~kikade {to interesite se sovpa|aat.Tokmu na tie to~ki na zaemni interesigra|anskiot sektor treba da ja gradisvojata politika na finansisko opsto-juvawe, {to od druga strana }e mu ovoz-mo`i poslobodno nastapuvawe voodnos na onie pra{awa kade {to }e sepojavat evidentni nesoglasuvawa i sodr`avata, no i so biznis sektorot. Sodrugi zborovi ka`ano, ne stanuva zborza nemawe na dovolen kadrovski poten-cijal vo ramkite na gra|anskiot sek-tor, tuku mnogu pove}e za nesoodvetnokoristewe na toj potencijal, ili, pak,za nemo`nost ideite promovirani vogra|anskiot sektor {iroko da se rase-juvaat i da se zdobijat so potrebnataglasnost.

Vo ramkite na realizacija naGra|anskata inicijativa za opredelu-vawe mo`na strategija za kulturenrazvoj na zemjava, vo 2001 godina me|udrugoto rekovte: #Bidej}i se pomalkugledam deka konceptot na znaewe vr{inekakva funkcija vrz politi~kitere{enija i odluki, smetam deka epova`no da se promoviram sebesi nanajdobar mo`en na~in, vo smislabarawata {to si gi postavuvam dabidat daleku povisoki od nekoibarawa {to da re~eme se podrazbiraatili se baraat vo ramki na eden kul-turen koncept. Taka, za mene individu-alnoto e onoj posleden segment oduslovno zacrtanata programa za kul-tura#.

[to da se pravi so mo}ta na znaewe-to denes, vo vreme na isklu~itelnobavno definirawe i formirawe nanova kulturna politika vo zemjava?

Za sre}a, ili za `al, individualiz-mot gi ima tie privle~ni sposobnostii mo}i da ovozmo`i #osvojuvawe nasre}ata� i vo najte{kite vremiwa.

Kako {to uka`uva{e u{te vo 1890 god-ina eden od najgolemite individual-isti, pisatelot Oskar Vajld: #umetnos-ta e individualizam a individualiz-mot e voznemiruva~ka i dezintegri-ra~ka sila. Vo toa se sostoi negovataneizmerna vrednost�. Ottamu, nemo`at da se gradat nikakvi kolektivnivrednosti ako individuite {to niv gigradat samite ne sodr`at baremnekakov minimum na individualni iuniverzalni vrednosti. Sepak, se ~inideka kaj nas se u{te klu~notopra{awe, koe postojano se odlaga, epra{aweto na ekonomijata i ottamuizvedenite politi~ki manifestacii.Zna~i, mo}ta, odnosno politi~katamo}, i vo svetot i kaj nas, ne e ni{todrugo osven kopne` i toa ostvarliv ipo ekonomska mo}. Problemot e vo toa{to kaj nas politi~kata mo} e pre-duslov i za ekonomskata mo}, a neobratno kako {to e naj~esto na drugimesta . S¢ dodeka e tolku silnoizrazena spregata me|u politikata iekonomijata vo forma na eden circu-lus vitiosus, kulturata i umetnostapostojano }e bidat nekade na margi-nite, a interesot za niv }e se zgolemu-va ili }e se namaluva vo zavisnost odnivnata mo`na instrumentalizacija.

Vo ramkite na proektot "Mladite,kulturata i sakralnoto� realiziranod Nacionalnata asocijacija zaunapreduvawe na zdravjeto i pravata nalicata so mentalni bolesti i vulnera-bilni grupi "Horizont#, pred trimeseci po prvata prezentacija,uka`avte na konstatacijata deka #mla-dite imaat nisko nivo na znaewe zakulturnata i umetni~kata vrednost nasakralnite objekti koja e vo sprega sodestruktivniot odnos kon niv i dekaindividualnata psiholo{ka predis-pozicija e vo mo`en soodnos so ste-penot na (ne) prifa}awe i (ne)toler-ancija kon sakralnite objekti kao ima-nenten del na kulturata i na umetnos-ta�.

Kakvi se Va{ite sega{ni iskustvaod poka`aniot interes za nadminu-vawe na problemot na razli~ni nivoa

vo zemjava? [to prepora~uvate soproektot i dali denes bi gi nadopol-nile prvi~nite preporaki?

Pra{awata i problemite opfatenivo ova interdisciplinarnoistra`uvawe, pa duri i izvedenitezaklu~oci i preporakite za natamo{nodejstvuvawe za da se nadminat sosto-jbite na �vandalstvo� vo odnos nasakralnite spomenici {to se manife-stiraa vo tekot na poslednive nekolkugodini kaj nas, ne se zaklu~oci i prepo-raki {to mo`at da se realiziraatkratkoro~no. Tie podrazbiraat{iroko dejstvuvawe na planot na ednadobro osmislena obrazovna i kulturnapolitika, i na vladiniot i na nevla-diniot sektor, koja treba da ovozmo`ipodobro zapoznavawe na kulturnite ina umetni~kite aspekti na sakralnoto,a na toj na~in, za o~ekuvawe e deka }e seovozmo`i i poinakov odnos kon negome|u mladite vo Makedonija.Promeneta na svesta otsekoga{ bilabaven i neizvesen proces. Ona {to eo{teteno ili razurnato kako materi-jalen artefakt bez ogled dali stanuvazbor za crkva ili za xamija i mo`e da sepopravi, no ona {to e razurnato vosvesta e daleku ponepopravlivo.Ottamu ona za {to se zalagam e tokmupotrebata od gradewe na edna ekologijana svesta, tolku potrebna na na{iveprostori. Oti {to zna~i {est ilisedum pati da se poprava eden sakralenobjekt, a toj po sekoja sledna popravka

povtorno da se uni{tuva, kakov {to eslu~ajot so crkvata �Sveti \or|i� voMatej~e, ako ne e Sizifova rabota. No,sevo ova govori deka, navistina, ona{to e najva`no e tokmu ekologijata nasvesta.

Kako profesor na Univerzitetot"Sveti Kiril iMetodij� sekojd-nevno ste involvi-ran vo obrazovniotproces na studen-tite, vo isto vremekoga op{testvenopoliti~kite trans-formacii seprekr{uvaat i vrztoj del na populaci-jata. Kako gledatena obrazovniot sis-tem denes, na mo}tana naukata da gi pri-dobie mladite nasvoja strana, vonivnoto gradewekako li~nosti no ivo gradeweto naidninata na zemjava?

Promenite na klu~nite paradigmivo edno op{testvo ne mo`at a da nevlijaat i vrz promenata na obra-zovnite paradigmi {to vladeat naUniverzitetot, iako e op{to poznatodeka Univerzitetite, nasekade vo sve-tot, se tradicionalisti~ki nastroeni.No, ubeden sum deka celosniot premin

kon Evropskiot kredit transfer sis-tem (EKTS), {to treba neizostavno dase sprovede od idnata esen, }e donesetopli vetrovi i na na{iotUniverzitet. Sekako, ako seriozno sesfatat obvrskite {to vakvata promena}e gi donese i kaj profesorite, no i kaj

studentite. Za `al,imam ~uvstvo dekaposlednava decenijaU n i v e r z i t e t o tkako da ja gubiva`nosta voop{testvoto, kakoda ne e ve}e, zapoliti~kite eliti,mesto na koncentri-rawe na znaeweto{to }e ovozmo`uvanapredok, taka {toideite na edenMi{el Fuko zarelaciite naznaeweto i mo}ta,za kritikata naspregata �znaewe-mo}� {to dominiravo razvienite mod-

erni kapitalisti~ki op{testva, kajnas ne se plauzibilni, za {to nie kakoda sme se u{te vo edna predmodernasostojba vo koja znaeweto se u{te ne seizborilo da ja ima pozicijata na mo}ta.Vo vreme koga investiraweto vovrvnoto znaewe kaj nas e na najniskomo`no nivo, a od godina vo godina sred-stvata {to se oddeluvaat za nau~nadejnost se namaluvaat i vo vreme kogavo produktivna funkcija ne sepostaveni mladite nau~ni kadri -poslednite podatoci govorat za okoluosumdeset nevraboteni magistri i dok-tori na nauki - zna~i, vo edno takvovreme na neiskoristenost na znaeweto,ne e voop{to za ~udewe sostojbata vokoja {to se nao|a na{eto op{testvo.Na individualen, pak, plan, koga stanu-va zbor za mojot odnos kon mladite ikon mo`nosta niv da gi "inficiram� so�mo}ta na znaeweto�, tokmu vo taa naso-ka moite zalo`bi se i najgolemi. No oddruga strana, taa bliskost do mladitepravi i samiot, delumno, da se ~uvstvu-vam mlad, iako sakam da veruvam dekana duhoven plan moite predavawa (aottamu i knigite) ne se premnogu�stari� za niv. Toa {to mislam deka go�znam� im go ka`uvam, a ne retko i odniv gi dobivam tolku potrebnite pot-tiknuvawa vo ova vreme nasiroma{tija od sekakov vid.

DEKEMVRI 22000033 3

Intervju: Ivan Xeparovski, profesor, za strategijata za kulturen razvoj, obrazovnite problemi...

,,Za sre}a, ili za

`al, individualizmotgi ima tie privle~nisposobnosti i mo}i daovozmo`i #osvojuvawe

na sre}ata� i vonajte{kite vremiwa

,,KATERINA BOGOEVA

Po~ituvani ~itateli, so ovojdvaesetti broj na �Mo}ta evo narodot� go zaokru`uvame

ciklusot napisi, intervjua, repor-ta`i, mislewa, debati, fotogra-fii, na temi i problemi {to gi tan-giraat gra|anite na ovaa dr`ava.

Zapo~navme ad hok, so nekolkupredizborni broja, minatata esen, aprodol`ivme so redovni 14 prilozikoi imavte mo`nost da gi ~itate se-koj posleden ~etvrtok vo mesecot.

Pi{uvavme za Izborite 2002 go-dina i za izbornite vetuvawa na no-vata vlast, potoa pi{uvavme i za ne-ispolnetite vetuvawa na taa istavlast. Go iniciravme problemot so

razoru`uvaweto, ja sledevme javna-ta debata i Akcijata za dobrovolnopredavawe na nelegalnoto oru`je.Analiziravme dali postoi sorabot-ka me|u civilniot sektor i vlasta,vo nekolku navrati se fokusiravmei na oddelni va`ni segmenti na pro-cesot na decentralizacija. Se obi-dovme da go razjasnime konceptot namultikulturalizmot, kako {to seobidovme i da alarmirame za s¢ po-golemata penetracija na brendovitevo javnata sfera odnosno vo obrazo-vanieto.

Razgovaravme so eminentni li~-nosti, a informiravme i za aktiv-nostite na gra|anskite asocijacii

vo Makedonija, se so cel da ja zgole-mime vidlivosta, no i op{testve-noto vlijanie na gra|anskiot sek-tor.

Vie n¢ ~itavte, se javuvate, pred-lagavte, kritikuvavte i u{te edna{zaedni~ki se potsetivme (bez razli-ka {to toa vo ovoj moment mo`ebiizgleda i dale~no) deka - Mo}ta, se-pak, e i treba da bide vo narodot!

Proektot �Mo}ta e vo narodot�vleguva vo svojata zavr{nica, no so-rabotkata na NVO sektorot so �Ut-rinski vesnik� prodol`uva na nego-vite redovni stranici.

No, `ivotot e nepredvidliv i koj-znae, mo`ebi eden den povtorno...

,,Imam ~uvstvo deka

poslednava decenijaUniverzitetot kako

da ja gubi va`nosta voop{testvoto

,,

Se zalagam za potrebata od gradewena ekologija na svesta

Zavr{uva "Mo}ta e vo narodot#!

Fot

o: F

ilip

Ant

ovsk

i

Dokolku patuvate vo voz-dali bipatuvale so Rom koj izlegol odzatvor, Albanka so dete, bankar

od [vajcarija, Afrikanec koj proda-va egzoti~ni proizvodi ili seropozi-tivna prostitutka. Vaka doslovnobe{e zapi{ano vo u~ebnikot�Gra|anska kultura� za osmoodelenie,poradi koja svoevremeno osnovcite odOU �Bra}a Ramiz i Hamid� dva mesecaja bojkotiraa nastavata po ovoj pred-met. Vedna{ po incidentot,roditelite najavija deka }e gi tu`atizdava~kata ku}a �Makedonska iskra�,avtorite Gordana Trajkova, Kseno-fon Ugrinovski i Krste Vasilevski-Podgorski i Ministerstvoto za obra-zovanie i nauka poradi, kako {tovelat, gruba povreda na nivnite ~uv-stva i entitetot. Rom~iwata i nivni-te roditeli se alergi~ni i na delovi-te vo koi se veli deka �za vreme naVtorata Svetska Vojna nacizmot iz-vr{i genocid vrz Evreite i Cigani-te� i deka �neretko sme vo situacija zasite Angli~ani da ka`eme deka seladnokrvni, za site Italijanci dekase temperamentni i deka Romite sekradci�. Sepak, u~ebnikot po kusovreme e zamenet so nov u~ebnik po�Gra|anska kultura� od KsenofonUgrinovski, iako del od decata seu{te go koristat stariot poradi toa{to nemaat pari da kupat nov.

No, ova ne e edinstveniot �biser� vou~ebnikarstvoto. U~ebnicite vo os-novnoto i srednoto obrazovanie seprepolni so mal milioni primerikoi im bodat o~i na u~enicite i nanivnite roditeli. Roditelite, neretko se stavaat vo situacija da bidatu~iteli i da im objasnuvaat celi lek-cii na svoite deca, iako, po redot nane{tata toa bi trebalo da go pravatu~itelite i profesorite. Pa taka,roditelite stanuvaat zamena za fizi-~ari, hemi~ari, lingvisti, ekspertipo matematika, za da uspeat da im giobjasnat najdobro {to umeat rabotitena sopstvenite deca. Ili pak, da gi is-pravat gre{kite, koi slu~ajno ili na-merno gi propu{til nekoj, dodeka pi-{uval u~ebnik.

Roditelite se pra{uvaat kako emo`no vtoroodelen~iwata da se u~atdeka "sekoe dete go nau~uva jazikot odsvojata majka#. Ako e taka, komentira-at tie, toga{ avtorite na u~ebnikotbi trebalo da se zapra{aat koj bi bilmaj~iniot jazik na deteto, ako majkatana deteto e polovina Albanka, polo-vina Tur~inka, ili pak, dokolku e po-lovina Srbinka, a polovina Make-donka.

^etvoroodelencite pak, vo u~ebni-cite po makedonski jazik, za kumanov-skiot dijalekt u~at preku primer sosvekrvi i snai.

"Po{le sna{ke i svekrve na odmor.Re{ile da idev zaedno, ama sna{ke sevozile u ed’n avtobus, a svekrve u drug.Vozile se {to se vozile i stignale.Ali stignaja samo ed’n avtobus. Tojbilo avtobus kude se vozile sna{ke.Iska~av oni i slu{av razglas dekadrug avtobus napravija soobra}ajku ideka nemalo pre`iveani. Po~nalesna{ke da se raduev, da se smeev, amasamo edna plakala. Ovija gu pra{ale:�[to ti e mori, s�k, {to si se razro-vala, tolku li si gu sakala svekrvu ti,tolku li ste dobro `ivele? A ovaj za-vikala: "A be, dobro smo `ivele, alimoja svekrva ga ispu{ti avtobus!�.

"So vakvite primeri, decata, u{teod mali noze se u~at deka po pravilo,treba da se mrazat svekrvite. Se da-va lo{ terk, kako bi trebalo utre dabidat postaveni odnosite vo semejs-tvoto�, veli eden roditel.

Tretoodelencite, po �Priroda iop{testvo� u~at za Generalnoto Sob-ranie na OON, no u~at i za nivnite�prava i obvrski vo semejstvoto�. Voeden od tie u~ebnici se veli: �Pravona deteto e da `ivee so svoite rodite-li. Ako se razvedeni, ima pravo da sesre}ava so dvata roditela. Obvrska na

dr`avata e da obezbedi socijalnaza{tita na decata li{eni od semejnookru`uvawe�.

"Moeto dete u{te od sega, od malinoze se pla{i deka jas i mojot soprugve}e nema da `iveeme zaedno. Posto-jano me pra{uva {to }e se slu~i akojas i soprugot se skarame, zo{to pret-hodno morav da mu objasnam {to zna~itoa razvod. A, posebno pra{awe e ka-ko mo`e eden tretoodelenec da znae{to e toa �li-{eni�, veli ed-na roditelka.Taa ja poso~u-va i lektirata"Dvojnata Lo-ta� od ErikKestner, za ko-ja i trebalodosta vreme damu objasni nadeteto {to etoa "dvorskisovetnik�.

Vo u~ebni-cite po hemijaza medicina-rite, kade ras-tvorite trebada se znaat ka-ko �alfa iomega�, reak-ciite na kati-on se gre{ni, asli~ni prime-ri ima i so ne-koi drugi ras-tvori. Reak-cii od rodite-lite ima i zau ~ e b n i k o t�Matematika�za medicina-rite, kade sto-jat ravenki odtipot 2h2=5h-3=0 ili2h2+5h-10=0, atreba 2h2-7h+3=0. Ilipak, slu~aite so duri dve mo`ni re-{enija za ramnokrak triagolik, vomatematikite za {esto oddelenie,{to e nau~na fantastika za trinae-setgodi{en u~enik.

�Najte{ka od site predmeti mi e is-torijata, bidej}i tamu ima mnogu fak-

ti, datumi i mnogu detali povrzani soistoriskite nastani. A, profesorka-ta ~esto pati znae da dojde na ~as, daka`e deka ja boli glavata i da ni ja da-de lekcijata da ja nau~ime doma. A po-toa, n¢ ispra{uva na devet lekcii,koi samite sme gi pro~itale�, se `aliedna sredno{kolka.

"Profesorite, koi ~esto se avtorina u~ebnicite za osnovno i sredno ob-razovanie samo ja preslikuvaat mate-

rijata koja janapi{ale ilija upotrebuva-at kaj studen-tite#, velieden roditel,koj e vklu~envo editoriu-mot na "Pros-veten rabot-nik#, spisaniekoe se zanima-va so proble-mite vo obra-z o v a n i e t o ."U~ebnicitene samo {to segre{ni, tuku ise napi{anina visok stil,es eis ti~ki ,namesto nara-torski i neovozmo`uvaatu~enicite dadobijat in-formacii zamaterijata�,veli toj. Spo-red nego, sodr-`inite na ne-koi u~ebnicine se voop{tosmeneti so go-dini. Na pri-mer, vo isto-riite za os-novno obrazo-vanie, po iner-

cija ne se vodismetka za terminite, pa taka, ne sepravi razlika vo upotrebata na SRM,NRM .. Toj poso~uva i nekoi primerina u~ebnici na univerzitetski profe-sori, kade direktno se preneseni pasu-si od u~ebnicite na nivnite srpski ko-legi. I toa pominuva nezabele`ano.

Direktorka na DSU "Nikola Ka-rev#, Gorica Ilievska vaka gleda naovie problemi: "U~ebnicite gi izbi-ra aktivot na profesori, namesto voizborot da bidat vklu~eni i rodite-lite. No, ne samo roditelite , tuku idecata�. Ilievska, kako {to veli, odovaa godina zabranila u~ebnicite dase prodavaat preku u~ili{teto, {tobilo praktika vo izminative godini.

"Naiduvam na mnogu gre{ki poseb-no vo u~ebnicite po makedonski jazikza osnovno obrazovanie�, izjavi pred-metna nastavni~ka od edno skopskou~ili{te. Taa pojasnuva deka e nate-rana sama da gi pronao|a gre{kite zada ne ja izgubi doverbata kaj u~enici-te, a so cel tie gre{ki da ne vlijaatponatamu vo nivniot obrazoven pro-ces.

"U~enicite se fizi~ki i psihi~kioptovareni. Fizi~ki, zo{to po sekojpredmet mora da imaat u~ebnik, ra-botni listovi, doma{na i {kolskatetratka..A psihi~ki ne samo poradiobemnosta na materijalot, tuku i po-radi gre{ki so koi u~enicite pog-re{no se naso~uvaat#. Taa smeta dekaglavna gre{ka na avtorite e {to ne

dostavuvaat besplatni u~ebnici za damo`e nastavnicite da gi razgledaat,tuku tie se prinudeni da gi kupat zada odlu~at koj da go izberat. ̂ esto pa-ti, spored nea, nastavnicite se i podsilen pritisok na nekoi sovetnici,koi bez pardon vleguvaat vo u~ilni-cite i vedna{ pra{uvaat dali se ku-peni nivnite u~ebnici ili rabotnitetratki.

"U~ebnicite se optovareni so ne-potrebni zborovi koi nemaat fun-kcionalno zna~ewe i samo go optova-ruvaat tekstot. Na toj na~in gi odvra-}aat u~enicite da go razberat bitno-to�, veli Lenka Gogoska, pretstavnikna Asocijacijata za napredno obrazo-vanie. Gogoska, koja e penzionirandolgogodi{en sovetnik, ocenuva dekaeden u~ebnik ne mo`e da bide kvali-teten ako vo negoviot izbor ne sevklu~eni ekipa od didakti~ar, psiho-log, ilustrator.

Spored direktorot na Biroto zarazvoj na obrazovanieto, ]amil Xela-dini, tie nemaat soznanija za kvalite-tot na u~ebnicite. Toj veli deka vomomentov sovetnicite od Biroto janadgleduvaat nastavata, a prvite iz-ve{tai za kvalitetot na u~ebnicitese o~ekuvaat na po~etokot na idnatagodina. "Dosega ne sme primile pop-laki za kvalitetot na u~ebnicite.Nikoj odnapred ne mo`e da ka`e daliu~ebnicite se kvalitetni ili ne. No,ako go bara toa Ministerstvoto odnas, nie }e napravime revizija na ne-koi u~ebnici. Za kvalitetot na u~eb-nicite odlu~uva i posebna Komisija,koja se izjasnuva dali knigite odgova-raat na vozrasta na u~enicite i zadrugite aspekti na u~ebnikot. No, zatoa vodi smetka prosvetnata inspek-ciska slu`ba#, pojasnuva Xeladini.Toj veli deka spored zakonot, Birotoza obrazovanie dava samo stru~no mis-lewe dali u~ebnikot odgovara naprogramata. Xeladini pobaral izjaviod sovetnicite deka tie nema da vr-{at pritisoci za primena na nekoju~ebnik.

Prosvetniot inspektor SefedinElezi, pak, go tvrdi sprotivnoto. Tojveli:# Nie, dokolku dobieme takvopismo so poplaki za odreden u~ebnikgo prosleduvame do Biroto za razvojna obrazovanieto. Se se}avam, dekakonkretni `albi ima{e od Veles zanekoj u~ebnik. Stru~en nadzor nadnastavata vr{at sovetnicite, a niesamo gledame dali u~ebnicite odgova-raat na programata�, veli Elezi.

4 DEKEMVRI 22000033

Devetgodi{ni u~enici u~atza Generalno Sobranie naOON, i nivnite "prava iobvrski# dokolku nivnite

roditeli se razvedat

"Za raz-n i t egre{ki

i propusti vou~ebnicite sevinovni izda-va~kite ku}i poradi svojot nekriti~enodnos kon rakopisite, kako i zaradipredlagaweto svoi recenzii za rakopi-site {to sakaat da gi izdadat. Vinata jagledam i vo Biroto za razvoj na obrazo-vanieto i nivniot birokratiziran od-nos kon izdava~kata dejnost.Potoa, vonestru~nosta na stru~nite komisii iz-brani od ministerot koi demonstriraatmo} i sakat za samo eden raboten den daocenat i po nekolku iljadi stranicitekst i da dadat merodavno mislewe. Vogolem broj slu~ai, toa se pravi sprotiv-no na misleweto na Biroto�, oceni uni-verzitetskiot profesor, \or|i Ivanov-ski, koj e pretsedatel na Sovetot za oce-nuvawe na rakopisi. Ivanovski smeta de-ka (ne)kvalitetot na u~ebnicite se dol-`i i na neekipiranosta na Sovetot, kojkako telo e onevozmo`en od strana na

Ministerstvotoda bara pomo{ zastru~na eksper-tiza.

"Za ocenka ne-mu mu pristignu-

vaat i rakopisi na jazici {to mnozins-tvoto od ~lenovite na Sovetot ne gi znae,a poradi toa Sovetot ne mo`e da oformiverodostojna preporaka do ministerot�,veli Ivanovski. Toj naglasi deka ne{ta-ta mo`at delumno da se popravat, akoprofunkcionira institucijata �prigo-vori� zo{to zainteresiranite izdava~kiku}i ili avtori, vo naporot da go popra-vat svojot rejting, me|u drugoto, pedan-tno gi otkrivaat i slabostite i gre{ki-te vo u~ebnicite na svoite rivali. �Tieispra}aat kopii od prigovorite do Sove-tot, na koi, toj mo`e da odgovori profe-sionalno i odgovorno, samo ako toa go po-bara ministerot. Za `al, dosega Sovetotne e vklu~en vo takvi aktivnosti, iakoministerot, vo nekolku slu~ai interve-niral, menuvaj}i gi prethodno doneseni-te odluki, {to e i zakonsko pravo.

\or|i Ivanovski, pretsedatel na Sovetot za ocenuvawe rakopisi

Knigite za osnovno i sredno obrazovanie prepolni so gre{ki, nepreciznosti, optovareni so brojki i fakti

U~ili{ni "biseri# zapogolema konfuzija na decata

@AKLINA \OR\EVI]Romite od OU "Bra}a Ramiz i Hamid#, go bojko-

tiraa predmetot "Gra|anska kultura#, poraditoa {to se po~ustvuvale povredeni so primeri-

te vo knigata kade se narekuvaat kradci

Vinata e vo izdava~kite ku}i iBiroto za razvoj na obrazovanieto

Dali golemite lu|e imaat golemisrca? Pogledni me i jas posto-jam! Sakam da me prifatat. Daj-

te ni {ansa!Ova se samo nekoi od porakite na

decata koi se �nadvor od krugot°.Ovie deca se nadvor od obrazovniotsistem, ovie najmladi se socijalno is-klu~eni, ovie deca se nadvor od ona{to zna~i sre}no detstvo. Faktite goka`uvaat slednoto. Okolu 20 otsto odnaselenieto vo Makedonija `ivee vosiroma{tija, polovina od site samoh-rani majki so deca `iveat bez nikak-vi prihodi, 12,6 otsto od decata voMakedonija `iveat so nevraboteniroditeli, a 29,1 otsto so eden vrabo-ten roditel.

Vo 2002 godina 172 deca so posebnipotrebi bile smesteni vo institu-cii.

Dali nie vozrasnite mo`eme da japovratime nivnata doverba i da sto-rime ne{to za niv ? Sekako. Treba sa-mo dobra volja i `elba nitu edno deteda ne ostane nadvor od krugot.

So kampawata �Nadvor od krugot°se promovira otvoreno op{testvo ka-de {to razli~nostite se po~ituvaat,kade {to pravata na decata se zacvrs-teni vrednosti i opredelba, op{te-stvo kade {to celata zaednica im po-maga na site deca da gi razvijat svoi-te potencijali i kade {to nitu ednodete ne e isklu~eno. Aktivnostite nakampawata se osmisleni da gi poddr-`at lokalnite, nacionalnite, regio-nalnite i internacionalnite insti-tucii, vklu~uvaj}i gi NVO koi {tose involvirani vo promocijata. Fi-nansieri na kampawata se UNICEF,Fondacija Institut otvoreno op{te-stvo-Makedonija i Fondacijata�Kral Boduen°.

�Cenata koja ja pla}a op{testvotokoga ja izneveruva doverbata na svoitedeca e ogromna°, veli d-r Antonio No-votni od nevladinata organizacija�Bezbedno detstvo°, koja e eden od or-ganizatorite na kampawata. �Vo akci-jata se vklu~eni pove}e nevladini or-ganizacii i toa osobeno od onie delo-vi na zemjata kade {to siroma{tijatae pogolema, kade {to pogolem broj nadeca poradi siroma{tija ili bolestse socijalno isklu~eni°, objasnuva d-rNovotni. �Fakt e deka vo Makedonijaima golem broj siroma{ni semejstva, afakt e deka postojat i etni~ki pred-

rasudi. Ako prodol`ime po patot nakoj se nao|ame sega, }e se zgolemi bro-jot na decata koi se nao|aat nadvor odsocijalniot i semejniot krug. ]e sezgolemuva rizikot ne samo na rastewevo sredina koja ne im dava mo`nostida gi razvijat svoite celosni potenci-jali, tuku i od otfrlawe poradi niv-nata materijalna polo`ba, pripad-nost na odredena etni~ka grupa, pol ipsiho-fizi~ki sposobnosti.°

D-r Novotni pojasnuva deka kampa-wata pred s¢ saka da vlijae na svesta nagra|anite na celata zemja deka ovie de-ca na koi semejstvoto ne mo`e da imponudi adekvatni uslovi za `ivot netreba da bidat otfrleni i zaboraveni,tie ne treba da bidat nekade na margi-nite na op{testvoto, tie se del od op-{testvoto i potrebno e da se sozdadatpovolni uslovi koi }e ovozmo`at oviedeca da izrasnat vo zdravi lu|e.

�Drago mi e {to i ministerot Jo-van Manasievski najavi deka Minis-terstvoto za trud i socijalna politi-ka }e ja poddr`i ovaa kampawa. Mora-me da ja istakneme potrebata vladatai lokalnata samouprava da odgovoratna potrebite na decata°, objasnuvaNovotni.

Osven siroma{tijata vo Makedoni-ja, sakale nie ili ne, postojat i gole-mi etni~ki predrasudi. Istra`uva-wata poka`uvaat deka mnogu malkupostoi ili ne postoi interakcija ikomunikacija pome|u u~enicite odrazli~no etni~ko poteklo.

�Proektot gi rasvetluva posledi-cite od socijalnata isklu~enost idiskriminacija na decata i se stremida gi promovira detskite prava i za-konite koi se odnesuvaat na decata.Ona {to e stra{no e i toa {to nega-tivnite posledici na diskriminaci-jata ~esto preminuvaat od edna na dru-ga generacija pri {to edna forma nasocijalno isklu~uvawe ~esto e prid-ru`uvana od drugi, taka {to detetodo`ivuva pove}estrana obesprave-nost. °, potencira Novotni.

Socijalnoto isklu~uvawe na decatadoveduva do negativni posledici.[titenicite od instituciite za ma-loletna delikvencija naj~esto potek-nuvaat od socijalno zagrozeni semej-stva so nizok stepen na obrazovanieili nevraboteni, ~esto necelosni ilidisfunkcionalni semejstva. Okolu 70otsto od site deca so bihejvioralniproblemi poteknuvaat od necelosnisemejstva ili se napu{teni od semejs-tvoto, a okolu 90 procenti od niv po-teknuvaat od semejstva kade {to rodi-telite imaat nisko obrazovanie. Sa-mo 43,9 otsto od decata begalci od 7 do14 godini redovno posetuvale u~i-li{te.

�Nie sakame da ja podigneme javnatasvest za potrebite i pravata na sitedeca i da naglasime deka decata nesmeat da bidat diskriminirani ilida bidat `rtvi na socijalno isklu~u-vawe. Na{ata cel e zdrav detski raz-voj!°, dodava za kraj Novotni.

DEKEMVRI 22000033 5

Tretiot forum nagra|anskoto op{test-vo vo Makedonija -

NVO Saemot, od 20 do 22noemvri, 2003 godina, zaNVO Infocentarot be{epovod da organizira moni-toring na del od elektron-skite mediumi i na sitednevni vesnici na makedon-ski jazik. Celta nanabquduvaweto be{e uvidvo kvantitativnoto i kval-itativnoto pokrivawe nanastanite organizirani zavreme na NVO Saemot odstrana na mediumite.

Kako meta za nabqudu-vawe, od elektronskitemediumi bea izbrani MTVi nacionalnite TV konce-sioneri A1 i Sitel. Zana{ite potrebi, od nivniteprogramski paketi gisledevme site informa-tivni emisii. Dobieniterezultati poka`aa deka nacionalnite konce-sioneri vo svoite informativni emisii, voperiodot od 20.11.03 do 22.11.03, emituvaa vkupnodeset prilozi (izzemaj}i gi repriznite izdanija)povrzani so Saemot na nevladini organizacii. Aod vkupno 48te nastani koi se slu~ija na NVOSaemot, mediumite pokrija pet {to e samo 10.42otsto od vkupniot broj.

Vo slu~ajot so pe~atenite mediumi, bea anal-

izirani site dnevni vesnici na makedonski jaziki toa: Utrinski Vesnik, Dnevnik, Vest,Makedonija denes, Ve~er i Nova Makedonija. Kajniv monitoringot go sprovedovme vo periodot od19.11.03 do 24.11.03, poradi tehni~kite speci-fi~nosti vo podgotovkata na informaciite.Konstatiravme deka ovie mediumi informiraaza Saemot na nevladini organizacii so vkupnoosumnaeset statii, a od vkupno 48te nastani,

organizirani na saemot, so napisi bea pokrienisedum ili samo 14.6 otsto.

Finalnite rezultati od monitoringot namediumite organiziran po povod Tretiot saemna nevladini organizacii, poka`aa deka elek-tronskite i pe~atenite mediumi izvestuvaa zanastanite vo pribli`no ist obem ili vo prosekpokrija samo 12.51 otsto od nastanite.

Analizata poka`a deka sekoj od mediumite

napravil sopstven raznovi-den izbor na nastani glavnopanel diskusii koi seodr`aa za vreme na Saemot.Sepak, re~isi site mediumiizvestija za otvaraweto naNVO saemot i za prisustvo-to na pretsedatelot nadr`avata, kako i zatrkaleznata masa koja seodnesuva{e na novinarska-ta profesija.

O~igledno, i ovoj moni-toring go potvrduva faktotdeka mediumite se malkuzainteresirani za nastanii temi koi gi iniciracivilniot sektor voMakedonija, smetaj}i,najverojatno deka toj s¢u{te ne e relevanten fak-tor vo op{testvoto.

No od druga strana, ovatreba da bide dobar indika-tor i za organizatorite na

Saemot i negovite u~esnici(gra|anskite asocijacii i neformalni grupi) vocelina, deka otsustvoto na strategija za komu-nikacija so javnosta mo`e da dovede do margin-alizirawe na eden va`en i klu~en op{testvennastan kako {to be{e Tretiot NVO forum.

Monitoringot na mediumite be{e sprovedenvo sorabotka so Sovetot za radiodifuzija iElektronskata novinska arhiva na Institutot�Evro-Balkan�.

Mediumsko pokrivawe na tretiot NVO saem

Kampawa protiv socijalno isklu~uvawe na najmladite

Poglednete gi i tie postojat!MARIJA KUKA

Nad 12,6 otsto od decatavo Makedonija `iveat sonevraboteni roditeli, a

29,1 otsto so eden vraboten roditel

Minimalna zainteresiranost za maksimalno zna~ajna NVO aktivnost

Nad 1.600.000iljadi lu|eg o d i { n o

umiraat poradifatalnite posle-dici od nasils-tvoto, 450 tinej-xeri vo svetot se-koj den umiraat odinterpersonalno-to nasilstvo, do-deka na sekoi 40sekundi nekade vosvetot nekoj digaraka na sebe. @e-nite se ~esto metana nasilnicite.Polovina od ubi-enite `eni se`rtvi na intim-niot partner, aedna od ~etiri`eni e seksualnozloupotrebena.

Tokmu zaradiovie i vakvitebrojki Svetskatazdravstvena orga-nizacija godinavaza prv pat go poso-~i nasilstvotokako eden od vo-de~kite zdravs-tveni problemi,taka {to ova zlove}e ne se razgle-duva samo kakokrivi~no pravenproblem.

Vo Makedonijane postojat egzak-tni podatoci za`rtvite na nasilstvo. Edno e, sepka,sigurno. Makedonija se soo~uva sonasilstvo, i toa osobeno e zastapenproblemot na semejnoto nasilstvo.Sekoja ~etvrta `ena vo Makedonijafizi~ki e maltretirana od sopru-got, sekoja vtora trpi psihi~ka tor-tura, dodeka qubomorata go razoru-va sekoj tret brak. Oficijalni po-datoci za toa kolku `eni poradi na-silstvo od bilo kakov vid imaat na-ru{eno zdravje ili pak, umiraat odpove}egodi{no maltretirawe odstrana na intimniot partner- nema.Postojat samo �temni brojki°, dokoi do{le razni asocijacii na gra-|ani i nevladini organizacii is-tra`uvaj}i go problemot na semej-noto nasilstvo. Vo postojniot Za-kon za semejstvo doprva treba da sevnesat izmeni koi nasilnikot }e goiznesat pred liceto na pravdata, a`rtvite preku razni kampawi sepottiknuvaat da zboruvaat za svojotproblem, da ne se obvinuvaat sebesii da ne go {titat onoj koj im go raz-oruva sekojdnevieto.

�Ne po tvoja vina° i �Nema{ pra-vo da bide{ nasilen° bea premisitena ovogodi{nata kampawa protivnasilstvoto na nevladinata organi-zacija Zdru`enie za emancipacija,solidarnost i ednakvost na `enite-ESE. Prvata re~enica upatena do`rtvata, vtorata do nasilnikot.

�Mislam deka i ovaa godina kam-pawata vo onie segmenti vo koi {tobe{e zamislena e uspe{na. Ovaa go-dina e unikatna po dve raboti, a toadeka kampawata za podigawe na jav-nata svest za prv pat e naso~ena kondve celni populacii, i kon `rtvatai kon nasilnikot°, veli JasminkaFri{~i}, program rakovoditel voESE. �Dosega site kampawi bea na-so~eni kon `rtvite {to e sosemarazbirlivo, no vreme e kampawiteda bidat naso~eni i kon nasilni-kot, bidej}i so izmenite vo Krivi~-niot zakonik nasilnikot polesno}e bide iznesen pred liceto napravdata. Mora da po~ne adresira-weto do nasilnikot i osven kaznataso nego mora da se raboti i na psi-ho-socijalen plan. Vtorata rabotakoja ja smetam za su{testvena e

priklu~uvaweto na ESE kon svet-skata kampawa za prevencija na na-silstvo organizirana od Svetskatazdravstvena organizacija°, dodavaFri{~i}.

Dosega nema{e nekoja tipologijaili karakterizirawe na problemot

na semejno nasilstvo osven deka etoa negativna pojava. Imeno, s¢ do-deka edna pojava ne bide inkrimini-zirana vo ramkite na Krivi~niotzakonik ne dobiva karakteristikana negativno op{testvena pojava, zakoja dr`avata treba da prezeme re-

akcija. Prv pat ovaa godina e oka-rakterizirano deka semejnoto na-silstvo ima pove}e {tetni posledi-ci.

�Fakt e slednoto. Ne postoi do-volna koordinacija me|u nevladini-te organizacii, nitu postoi koordi-

nacija me|u vladinioti nevladiniot sektor.Mislam deka situaci-jata treba da se izmeniosobeno poradi faktot{to koga }e izglasaatizmenite vo Krivi~ni-ot zakonik, osobeno vodelot na Zakonot za se-mejstvo, }e ima del koj}e se odnesuva na semej-noto nasilstvo. Segapostoi i nacionalnakomisija za borba pro-tiv trgovija so `eni,zna~i s¢ pove}e doa|ado izraz ulogata na dr-`avata i nie treba dase potrudime taa nivnauloga da bide poaktiv-na, no i da bide inklu-zivna. Kako {to segastojat rabotite nemasoodvetna zakonska re-gulativa za re{avawena problemot na semej-noto nasilstvo. Posto-jat merki vo Krivi~ni-ot zakonik koi i segamo`at da se primenat

za da se re{i soodvetenproblem, no toj problem ne podraz-bira i vakva osetliva materija kak-va {to e problemot na semejnoto na-silstvo. Semejnoto nasilstvo ne mo-`e da se tretira kako i sekoj drugkrivi~no- praven problem. Trebaosobeno da mu se obrne vnimanie ,bidej}i glavnite akteri koi se

vklu~eni vo nastanot se obi~nobliski i poznati lica, lu|e koigradele me|u sebe odnosi na dover-ba i sigurnost. So ovie izmeni koinie gi predlagame, }e bidat vnesenidopolnitelni stavovi koi }e se od-nesuvaat ne samo na osnovnoto de-lo, tuku }e se odnesuvaat i na semej-noto nasilstvo. Pobaravme i pos-troga kazna za nasilnikot. Pokrajre{avaweto na problemot prekukrivi~no-pravna regulativa, se za-lagame da postoi i poblag na~in nakaznuvawe na ovoj vid na nasilstvo,vo onie slu~ai koga `enata ne sakada go goni bliskiot partner°, ob-jasnuva Fri{~i}.

Taa veli deka postojat gra|an-ski merki koi se daleku pomeki voodnos na re{avaweto na proble-mot, a koi ne doveduvaat, uslovnoka`ano- do raspa|awe na semejs-tvoto. Toa se gra|anski merki zaza{tita i se primeneti vo pove}ezemji vo svetot. Ovie merki nudatitna pomo{ na `enata, toga{ koga`rtvata e napadnata, so cel da mo-`e da pobara za{tita, a nasilni-kot vedna{ da bide otstranet oddomot. Tie merki mo`e da bidatizre~eni vo rok od 24 ~asa i osven{to nasilnikot }e bide otstranetda se stavi zabrana za negovo prib-li`uvawe do domot.

Nasilstvoto vo Makedonija, no i vopove}e zemji vo svetot, vo princip,se razgleduva kako krivi~no-praven

problem. Vo maj 2003 godina se izgotvi pr-viot svetski izve{taj za nasilstvo kakozdravstven problem koj nasilstvoto go ka-tegorizira kako javen zdravstven problem.Koga govorime za javen zdravstven problemtreba da napravime razlikata. Predmet nainteres na javnoto zdravstvo ne e poedine-cot, zna~i se razgleduva mo`nosta na odre-dena grupa na lu|e da im se podobri zdravs-tvenata sostojba. Nasilstvoto e problemkoj zasega golem del od populacijata vo sve-tot,veli Isidora Kacarska-Fotevska.

Izve{tajot se karakterizira ne samo sotoa {to gi pretstavuva posledicite od na-silstvoto preku brojkata od 1.600.000 `rt-vi, tuku na razni na~ini gi opi{uva uni{-tenite ~ove~ki sudbini i o{teteno ~ove~ko zdravje kakodirektna posledica na nasilstvoto. Ima mnogu {teti na~ove~ko zdravje kako direktna posledica na nasilstvoto,no tie ne se vidlivi za nas. Svetskata zdravstvena organi-

zacija go sfa}a zdravjeto kako sklop od ed-na fizi~ka, mentalna, psihi~ka i socijalnablagosostojba, zna~i go prifa}a holisti~-kiot koncept na zdravjeto, ne prifa}a iz-razuvaweto na op{tata zdravstvena sostoj-ba preku mortalitetot na lu|eto. Zagubatane se samo tie 1,6 milioni lu|e tuku bezbrojmilioni lu|e o{teteni na eden ili drug na-~in.

Poradi neadekvatno vnesuvawe na poda-tocite vo zdravstvenite domovi, vo Make-donija ne postoi sistem na statisti~ka ob-rabotka na pacienti koi bile `rtvi na na-silstvo.

�Vo princip, podatocite se ocena za op-{tata zdravstvena sostojba, i se baziraatvrz osnova na brojkata na specifi~niotmortalitet. Vo nacionalniot izve{taj zazdravjeto se opfateni povredite.Me|utoa

site podatoci bea vrz osnova na mortalitetot. Vo idnina,podatocite nema da se sobiraat samo vrz osnova na morta-litetot, tuku treba da se sozdade podobar koncept za do-bivawe podatoci°, naglasuva Kacarska-Fotevska

6 DEKEMVRI 22000033

Nasilstvoto- pri~ina za smrt na 1.600.000 lu|e godi{no

Nad 450 tinejxeri vo sve-tot sekoj den umiraat ka-ko `rtvi na interperso-

nalnoto nasilstvo, dodekana sekoi 40 sekundi neka-de vo svetot nekoj diga ra-

ka na sebe

Jasminka Fri{~i}:

Semejnoto nasilstvone mo`e da se tretira kako

i sekoj drug krivi~no- praven problem°

@enite naj~esti `rtvina partnerot

MARIJA KUKA

OOCCEENNAA

Spored podatocite za nasil-stvo sodr`ani vo Izve{tajotna Svetskata zdravstvena or-

ganizacija, vo 2000 godina `ivototgo izgubija okolu 57.000 deca, pri{to naj~esti `rtvi bile onie navozrast do 4 godini. U{te mnogudrugi lica bile `rtvi na zloupot-reba i zapostavuvawe bez tragi~niposledici.Okolu 20 otsto od ̀ enitei 5-10 otsto od mladite bile zlou-potrebuvani u{te kako deca.

Od 4 do 6 otsto od postarite lica

se podlo`eni na razni oblici nazloupotreba vo domot, a vo institu-ciite ovoj procent e pogolem otkol-ku {to se o~ekuva{e.Nad 800.000 lu-|e vo svetot izvr{ile samoubistvovo 2000 godina {to ja pravi pojavatana samoubistvo trinaesetta po redglavna pri~ina za smrtnosta vo sve-tot. Kaj lu|eto na vozrast od 15 do 44godini samopovredi se ~etvrta glav-na pri~ina za smrtnost, i {estaglavna pri~ina za naru{eno zdravjei za invalidnost.

Nasilstvoto eden od vode~kitezdravstveni problemi

PPOODDAATTOOCCII

Naj~esto stradaat decatado ~etiri godini

Sekoja ~etvrta `ena voMakedonija fizi~ki emaltretirana od sopru-

got, sekoja vtora trpi psi-hi~ka tortura, dodeka qu-bomorata go razoruva se-

koj tret brak

Isidora Kacarska-Fotevska

DEKEMVRI 22000033 7

Razgovor so Kris Van de Sanden, vi{ koordinator za Makedonija i Albanija od Milieukontakt- Holandija

Kakva fondacija e Milieukon-takt? - Milieukontakt Is-to~na Evropa e nezavisna

fondacija od Holandija, formiranavo 1988 godina. Na{ata glavna cel eda pridoneseme vo kreirawetoodr`liva `ivotnata sredina i de-mokratski op{testva vo Centralnai Isto~na Evropa, kako i vo Cen-tralna Azija. Se obiduvame da gopostigneme ova preku stimuli-rawe na aktivnoto u~estvo nalu|eto vo civilnoto op{te-stvo, preku sorabotka i pod-dr{ka na razli~ni u~esniciod tretiot sektor, vklu~uvaj-}i gi i nevladinite organiza-cii za za{tita na `ivotnatasredina, aktivnite gra|ani iNVO od drugi oblasti.

Koja e va{ata misija vo Ma-kedonija?

Kako i drugite NVO i nietreba da aplicirame za sred-stva. Za sre}a, generalno nierazvivme dobri odnosi so na-{ite finansieri. Na{ata mi-sija vo Makedonija e da go raz-vieme dvi`eweto za za{titana `ivotnata sredina. So toamislam na dvi`ewe, koe }e bi-de jasno vidlivo vo makedonskoto op-{testvo, koe }e bide sposobno za da jazgolemi svesnosta za pra{awata od`ivotnata sredina, i koe ponatamu }ebide sposobno da vlijae vo formira-weto na odlukite povrzani so `ivot-nata sredina, kako na lokalno, taka ina nacionalno nivo.

Ako poglednete vo idninata, }e vi-dite deka na makedonskite NVO zaza{tita na `ivotnata sredina impretstoi u{te eden interesen prediz-vik. Makedonskite NVO za za{titana `ivotnata sredina bi mo`ele davlijaat i na me|unarodno nivo: Make-donija }e bide me|u tretiot bran zem-ji koi }e pristapat kon Evropskataunija. Kolku pove}e se vlo`uva vo iz-gradbata na dvi`eweto za za{tita na`ivotnata sredina, tolku pogolemovlijanie }e imaat ovie NVO vo im-plementiraweto na zakonodavstvotona EU oblasta na `ivotnata sredina.

Na {to najmnogu ste fokusirani?Vo momentov sme fokusirani na

razvivawe na kampawite, kako ins-trument za organizaciite za za{titana `ivotnata sredina. Iako brojotna aktivnite NVO za za{tita na `i-votnata sredina vo Makedonija e og-rani~en, sepak, NVO mo`at mnogumudro da upotrebat {irok spektarod instrumenti za kampawi, so cel davlijaat vrz zainteresiranite stranii vrz rabotata za po~ista `ivotnasredina. Milieukontakt raboti naovie temi i vo drugi zemji od Cen-tralna i Isto~na Evropa i ima pris-tap do znaewata i sposobnostite koise na raspolagawe vo Holandija, taka{to na ovaa tema imame mnogu ne{tada im ponudime na NVO vo Makedo-nija.

Milieukontakt vo Makedonija ra-bote{e na vnatre{noto jaknewe na

organizaciite koi se fo-kusirani na `ivotnatasredina. Koj e va{iot sle-den ~ekor?

Smetame deka }e ni bi-dat potrebni okolu desetgodini za da go izgradimedvi`eweto za za{tita na`ivotnata sredina. Na{i-ot prv proekt trae{e oko-lu dve godini i za toa vre-me nie se fokusiravme navnatre{nata organizacijai menaxmentot na NVO. Vomomentov se nao|ame napolovina pat od sproveduvawe na na-{iot vtor proekt.

Kako {to ve}e spomenav, vo ovojproekt nie sme fokusirani na razvo-jot na kampawite, kako instrumentna organizaciite za za{tita na `i-votnata sredina. Idejata e deka naj-gorlivi se lokalnite pra{awa zakoi se potrebni lokalni re{enija.So razvoj na dobri kampawi, rela-tivno mali grupi mo`at da imaat go-lemo vlijanie dokolku vnimatelnogi izberat svoite instrumenti i jaisplaniraat svojata kampawa. Poste-peno, so ovoj proekt, nie }e mo`emeda gi kombinirame lokalnite aktiv-nosti so cel da se vlijae i na nacio-nalno nivo.

Tekovniot proekt }e zavr{i vo ap-ril 2005 godina. Potoa bi sakale daja prefrlime topkata kaj makedon-skite NVO. Vo idealna situacija, od-reden broj makedonskite NVO }eimaat mnogu jasni idei za toa {tomo`at i {to treba sledno da se nap-ravi. Zatoa sme zainteresirani da gislu{neme nivnite idei i da vidime{to bi mo`ele da pridoneseme zanivnite idei. Mnogu ohrabruva~ki eda se vidi deka minatata godina ve}e

uspe{no mo`evme da poddr`ime ne-koi od inicijativite koi bea preze-meni od makedonskite organizacii.

Na koj na~in ja vr{ite selekcijatana organizaciite so koi sorabotuva-te?

Vo na{ata sega{na programa, orga-nizirame tri grupi kampawi. Za seko-ja od grupite izdavame soop{teniepreku Eko.Net i NVO, preku kus pi-{an koncept, mo`at da gi prezentira-at svoite idei za kampawata na koja bisakale da rabotat. Vrz baza na oviekoncepti, na{iot proekt-tim i ekipa-ta od treneri ja pravat prvata selek-cija i pravat lista od kampawi koi seinteresni, predizvikuva~ki i vidli-vi. Trenerite gi posetuvaat site orga-nizacii koi se nao|aat na listata.Trenerot pominuva eden den razgova-raj}i so pretstavnicite na NVO raz-jasnuvaj}i ja kampawata. Potoa, trene-rite sednuvaat zaedno i ja pravat fi-nalnata selekcija na NVO so koi }erabotat vo periodot na kampawite.

Pra{awata povrzani so `ivotnatasredina ne podrazbiraat granici.Postojat nere{eni problemi koi seodnesuvaat na celiot region. Vie stevi{ koordinator na Milieukontakt

za Albanija i Makedonija. Koi se za-edni~kite problemi na ovie dve dr`a-vi?

Vie me pra{uvate za zaedni~kiteproblemi, no mojata prva reakcija bibila deka za mene e sekoga{ iznenadu-va~ki kolku razli~ni se ovie dve so-sedni zemji. Kako i da e, naj~estiotzaedni~ki problem e toa {to i dvetezemji se siroma{ni i kako posledicana toa pra{awata od za{titata na`ivotnata sredina ne se prioritetni.Lu|eto pove}eto se zagri`eni kako dazarabotat za pristoen `ivot i na `i-votnata sredina gledaat, kako na luk-suz koj nemo`at da si go dozvolat.

Na koe nivo e sorabotkata pome|uekolo{kite organizacii vo Makedo-nija i Albanija?

Dosega pove}e bevme fokusirani natoa da gi napravime NVO za za{titana `ivotnata sredina povidlivi i ak-tivni vo nivnite lokalni zaednici.Malku po malku, sega mo`eme da vidi-me i dali bi mo`ele da pottikneme ak-cija za razmena me|u NVO vo Makedo-nija i Albanija. Bidej}i imame kance-larii i vo Skopje i vo Tirana, mnogupolesno mo`eme da organizirame raz-mena pome|u dvete zemji, dokolku NVO

imaat jasni idei, toga{ nie sme zain-teresirani da go slu{neme toa od niv.Dosega bea razvieni nekolku idei. Lu-|eto od proektot vo Albanija u~estvu-vaa na treningot za aktivizam odr`anvo Makedonija. Isto taka, ima{e kon-takti me|u grupata za informati~katehnologija od Albanija i nivnite ko-legi od Makedonija, Eko.Net. Vo 2004godina }e organizirame pove}e aktiv-nosti vo Makedonija na koi }e bidatpokaneti i u~esnici od Albanija.

Me interesira Va{eto mislewe zastepenot na razvienost na organizaci-ite vo Makedonija, i {to nedostasuvavo nivnoto rabotewe?

Spored mene ova e mnogu sli~no natoa dali ~a{ata e polu polna ili poluprazna. Mo`am mnogu jasno da go vidampotencijalot na organizaciite za za{-tita na `ivotnata sredina, mnogu kva-litet me|u ~lenovite, lu|e koi govo-rat stranski jazici, mala zemja, maladale~ina za patuvawe itn. Prednostana malite zemji e toa {to relativnolesno mo`at da postignat kriti~namasa na lu|e, taka {to ne{ta mo`atodedna{ da po~nat da se menuvaat konpodobro.

Edna od rabotite {to nedostasuvavo nivnata rabota e mo`ebi toa {tone ja koristat zakonskata ramka i id-noto zakonodavstvo na EU za postig-nuvaweto za{tita na `ivotnata sre-dina. I samiot kako pravnik znam de-ka kombinacijata na pravnici i orga-nizacii, vo izminatite 15 godini,osobeno mnogu pridonese vo oblastana za{titata na ̀ ivotnata sredina voHolandija. Bi bilo osobeno interes-no da se vidi dali i vo Makedonija bimo`ela da se vospostavi ista uspe{nasorabotka me|u pravnicite enviro-mentalisti i NVO za za{tita na `i-votnata sredina.

Kampawite-instrument za za{tita na `ivotnata sredina

So razvojot na dobrikampawi, relativnomali grupi mo`at da

imaat golemo vlijaniedokolku vnimatelno giizberat svoite instru-menti i ja isplaniraat

svojata kampawa

ALEKSANDRA TANUROVA

Makedonskiotinstitut zamediumi so

poddr{ka od Ambasa-data na KralstvotoHolandija vo Make-donija i Muzejot nasovremenata umet-nost, vo posledniotmesec od godinava jaorganizira{e potret pat vo Skopjepresti`nata izlo`-ba, World Press Photo.Za najdobra fotografija za 2002 godina eproglasena crno-belata fotografija na er-mensko- amerikanskiot fotograf, ErikGrigorian pod naslov "Mom~e ta`i na gro-bot na tatko mu posle zemjotres#. Na nea segleda edno mlado mom~e kako gi stiska pan-talonite od negoviot mrtov tatko, dodekakle~i kraj grobot vo koj tatko mu treba dabide zakopan, opkru`eno od vojnici i sela-ni koi kopaat grobovi za ̀ rtvite od zemjot-

resot {to se slu~il toautro.Fotografijata esnimena na 23 juni 2002,otkako provincijataKazvin vo jugozapadenIran ja pogodil zemjot-res so ja~ina od 6 stepe-ni, ubivaj}i pove}e od500 lu|e vo 12 sela. Fo-tografijata e izbrana vokonkurencija od 55 fo-tografii od 21 dr`ava,nagradeni vo 9 razli~nikategorii.

Na najgolemiot i najpresti`niot godi-{en natprevar za novinarska fotografijavo svetot, godinava u~estvuvale 3.913 pro-fesionalni fotografi od 118 zemji. Kon-kursot privlekol rekorden broj na prijave-ni dela - vkupno 53.597 fotografii.. Nagra-denite fotografii se objavuvaat vo godi{-nata kniga na World Press Photoi se del od iz-lo`bata {to sekoja godina se prika`uva vonad 40 zemji. (K.B.)

Fotografii {to mora da se vidatWorld Press Photopo tret pat se organizira vo Skopje

Fotografijata �Mom~e ta`i na grobot na tatko mu posle zemjotres�, be{e izbrana za najdobra vo 2002 godina

Prednosta na malitezemji e toa {to rela-tivno lesno mo`at dapostignat kriti~na

masa na lu|e, taka {tone{ta mo`at odedna{da po~nat da se menuva-

at kon podobro

Internet stranata na holandskata fondacija e www.milieukontakt.nl

Vo vreme koga vo na{eto op-{testvo se izgraduva poli-tikata kon sportot sledej}i

go sovremeniot pristap logi~no eda se pretpostavi demokratskiotprincip za ednakvost na {ansiteza u~estvo vo sport na razli~nite(po boja, pol, socijalna i etni~kapripadnost) grupi. Od sociolo{-ki aspekt toa se pra{awata zaafirmacija na pravoto na ~ovekotza zdrav razvoj, konceptot na fi-zi~koto obrazovanie, tipot na or-ganizacija i sportot i mediumite.

Sovremeniot op{testven (no iduhoven) kontekst, op{todemok-ratskoto opkru`uvawe, oblikotna politi~kata i ekonomska mo}vo konkretnite op{testva, funda-mentalno go opredeluvaat mode-lot, op{testvenite dimenzii ifunkcii na sportot. Zatoa i pok-raj toa {to se insistira za negovaneutralnost, vo maskiraniot ma-nir deka se raboti za merki zaprogres, pomo{ta na dr`avata pre-rasnuva vo politi~ka bitka prekusportot. Dotolku pove}e {to dr-`avata sozdade i organ (minister-stvo, nacionalen komitet, sovetili drugo) {to }e ja definira i vo-di politikata na sportot a sport-skata produkcija vo site zemji za-vr{i so formirawe na ekonomskisektor vo koj se sozdava del od na-cionalniot proizvod i vo koj sevrabotuvaat lu|e.

Samata mobilizacija i kontro-la vrz adolescencijata e predispo-nirana da stane instrument na kon-kretizacija na politikata na par-tiite, crkvata, no i na sponzorite.Nekoi sportski klubovi davaatpoliti~ka usluga za dobivawe sla-va i ~est na opredeleni socijalnisloevi koi dopolnitelno postig-nuvaat politi~ka mo} i socijalenprofit. Sportskite slu`benici,zadr`uvaj}i gi zaradi sopstveniinteresi, trajno poziciite vo in-stituciite, {to go pomagaat spor-tot vo sportskata praktika vnesu-vaat li~ni i propratni interesi.Zatoa neednakvite {ansi za u~e-stvo vo sportot pred s¢ proizlegu-vaat od op{testvenata podelbasozdadena vo druga sfera.

Sepak, avtenti~noto sportskotvorewe projaveno preku organiza-ciite i pravilata, teoriski priod,programite za aktivnost, edukaci-jata i socijabilnost, tehni~kitenormi, zdelkite so industrijata,spektaklite i sponzorite, od svojastrana, povratno vlijae vrz poli-tikata, ekonomijata, zdravstvoto iobrazovanieto. Grub determini-zam, vo svetski razmeri, ne postoi

nitu za elitisti~kiot karakterkoj se sozdava preku visinata na ce-nite za prakticirawe na sportovi-te, nitu za regionalnite razliki.Mnogubrojnite sportski asocija-cii organizirani vrz dobrovolenprincip, isto taka, gi apostrofi-raat formite na ekstremnata eko-nomija i drugi oblici na mo},obezbeduvaj}i javna pomo{ za nad-minuvawe na sostojbata.

[eesettite godini javniot an-ga`man protiv diskriminacijatazaradi bojata na ko`ata sozdade ireakcii vo javnosta za promena nastatusot na `enite vo svetot nasportot i toa ne samo protiv sta-rite formi na patrijarhalnite re-lacii pome|u polovite, tuka i zasite onie linii vo sportskata kul-tura {to se protiv fizi~ko nasil-stvo, a podocna i za nadminuvawe-to na regionalnite i etni~kite ne-ednakvosti. Teorisko-metodolo{-kata matrica za nadminuvawe naetni~kite neednakvosti e bazira-

na vrz vgraduvaweto na vrednosti-te na razli~ni kulturi vo komuni-kacijata.

Dene{noto razbirawe pretpos-tavuva da se sozdade poinakov, sov-remen pogled za konceptot na fi-zi~koto vospituvawe. Socijalnipretpostavki se sozdadeni kaj no-sitelite na op{testvenata mo}.Imeno, decata od dene{nite vla-deja~ki klasi gi poseduvaat vred-nostite za sopstveno gledawe voodnos na socijalnoto iska~uvawevo sportskata kariera. Za nivsportskata praktika ima zna~eweza fizi~ka mo} na ubavinata. Voisto vreme se smeta deka prakti~-noto iskustvo na popularnite kla-si e vo harmonija so barawata naprofesionalizmot i so racional-noto vnatre{no podgotvuvawe zasportskata ve`ba i nejzinata mak-simalizacija preku nau~na efi-kasnost. Ovaa presvrtnica sood-vetstvuva, kako {to izgleda, so po-rastot na edna industrija - privat-

na ili javna - na sportskiot spek-takl (Bourdieu, P., Questions de Socio-logie, Ed. De Minuit, Paris,1987, str.203-216). Zatoa mo`eme da zaklu-~ime deka kombiniranite tenden-cii navistina ja donesoa profesi-onalizacijata na sportot, gi soz-dadoa spektaklite kako sport zamasite i go vnesoa praviloto lais-ser faire, no sepak ja donesoa i rela-tivnata nezavisnost na sportot ifizi~kata aktivnost.

Zatoa, da se onevozmo`uva da se

pojavat temite na modernata sen-zitivnost vo sportot zna~i deka segubi vrskata so genezata na moder-niot sport i fakti~ki da se na-pu{ti eden integralen moral,{to bi se reklo etos.

Kako {to organizacijata imazna~ewe vo site sferi na `ivot ivo sportskite grupi e potrebna zada se postigne efikasnost vo dej-nosta.

Vo organizacijata denes se pri-fa}a deka postojat vlijanija (po-wer, influence, control) kako rezul-tanta od niza faktori koi{todejstvuvaat vrz procesot na soci-jalnite interakcii. Procesot naintegracija vo op{testvoto pre-dupreduva na noviot aspekt na op-{testvenata mo} - na nejzinotocentrifugalno dejstvuvawe iakonaporite se naso~eni kon toa da seukine ili da se ubla`i nejzinotocentripetalno dejstvuvawe. Ime-no, vo demokratski uslovi potreb-na e nova hipoteza za generatorotna op{testvenata mo}: hipotezatana avtonomna kolektivna akcija.Toa bara pri institucionalizaci-ja na socijalniot sistem da sepristapi na nov na~in. Namestomo{ne razraboteniot i slo`enmehanizam takviot da se ograni~ina minimum institucionalizaci-ja. Ne stanuva zbor samo za toa dase poednostavi mehanizmot (t.e.brojot na razli~nite organizaci-oni formi - soveti, odbori, komi-sii i sli~no, da se svede na mini-mum) tuku vo prv red institucio-nalno da se definiraat ramkitena avtonomnata akcija na site gru-pi i interesi vo sportskiot ko-lektiv za da mo`e problemite i

konfliktite, vo ramkite na in-stitucionalno odobrenite pravi-la na igra, vo kolektivot da gi raz-re{uvaat onie za koi se raboti.Zatoa efikasnoto re{avawe naproblemot na mo}ta e uslov zatrajno i delotvorno zdru`uvawevo sportskite grupi i organiza-cii.

Kako {to podvlekuva poznati-ot sociolog Norbert Elijas, igra-~ite i gleda~ite vo sportot for-miraat ista konfiguracija i niv-nite akcii i reakcii se me|uzavis-ni. No so pojavata na mediumite sesozdava nov tip na u~estvo od dale-~ina vo fizi~kite aktivnosti.

Istovremeno kreacijata nasportskite nastani e zasluga i nasopstvenicite na stadionite ko-i{to sakaat da privle~at {to po-{iroka publika i za koja se produ-ciraat spektaklite, no i na direk-torite na razli~nite mediumi{to ja {irat publikata preku zag-rejuvaweto za pretstojnite igriili prodol`uvaj}i go zadovols-tvoto so dopolnitelni komentarii razli~ni analizi. Toa splotuva-we pome|u natprevarite, spektak-lot i mediumite e mnogu jasno vid-livo vo SAD, no mo`e da se vidi ivo Francija.

So u~estvo vo organizirawetona golemite natprevari, na krei-raweto na nagradite ili plasma-nite, animiraj}i gi pretprijatija-ta {to go finansiraat sportskiot`ivot, mediumite vlijaat vrzsportot, iako toa ne se odviva bezpresija na razli~nite javni mo-ralni orientacii.

(Avtorkata e profesor naFilozofskiot fakultet)

Ureduvaat:Roberto Beli~anec,

Gordana Duvwak, Biljana Bejkova

Grafi~ko ureduvaweIgor Per~uklievski

e-mail: infocentar@sonet.com.mk

Mo}ta e vo narodotZedni~ki proekt na:

Centar za razvoj na mediumi i "Utrinski vesnik#

Finansiski poddr`an od:Institut Otvoreno

Op{testvo - Makedonija Izleguva sekoj

posleden ~etvrtok vo mesecot

Afirmacija na pravoto za zdrav razvoj

Ednakvost na {ansite za u~estvo vo sportot Samata mobilizacija ikontrola vrz adolescen-cijata e predisponiranada stane instrument na

konkretizacija na poli-tikata na partiite, crk-vata, no i na sponzorite

PROF. D-R JOVANKA KEPESKA