PRILOG

SEPTEMVRI 22000033

Branko Sarkawac, filozof, za tran-zicijata, za Ohridskiot dogovor...

Makedonija s¢ u{te imamaka so identitetot

Na pat okolu evrokontinentot za nekolku dena...

Traj, praj, Evropa zdaj!

"Evro-Balkan� za prvata godina naOhridskiot dogovor

Opasnosta od etno-politi~ka manipulacija s¢ u{te postoi

Nelegalnite stanici povtornogo okupiraat eterot

Dr`avnite organi go produci-raat haosot vo radiodifuzijata

Piter Mekintaer, publicist, za ~ovekovite i detskite prava

Mora da gi za{titime decataod nasilstvo

Dodeka vie se zanimavavte so banalnite prob-lemi na po~etokot na novata u~ili{na go-dina i nabli`uvaweto na sezonata na op-

{tonarodno pe~ewe piperki, mojata drebnostu`iva{e plovej}i po Dunav i gledaj}i go, so ~a{apalinka v raka, "zdodevniot dunavski dokumenta-rec koj se odviva naokolu# (citat od Qubomir@ivkov od belgradsko "Vreme�). Onaka, red antro-pologija, red sociologija, red ornitologija, redvozewe so avtobus, osobeno poradi toa {to i Du-nav skoro pa, i da nema dovolno voda za normalnaplovidba.

Kako i da e, kako {to gledam naokolu, dobar delod ovoj broj na "Mo}ta...# e posveten na evrointeg-raciite, pa celoto patuvawe doa|a kako "kec# nadesetka (a za onie koi ne igraat "ajnc�, kako tretadupla za munti). Imeno, celoto patuvawe be{e za-misleno kako edna golema "~ergarska� konferen-cija (sose orkestar vo koj nema Romi, a sviri "ci-ganska# muzika), na koja }e se diskutira i u~eno }ese besedi za novata Evropa bez granici.

Celiot nastan, pod naslov �Dunav: Evropskasredba# po~na vo Viena, kade pokraj ceremonija-lot na sve~eno otvarawe, se izvozevme so metroto(~isto i sredeno), go razgledavme gradot (~isto isredeno), i pievme kafe na [tefansplac (isto ta-ka ~isto i sredeno, iako kafeto ba{ nema da imzaraboti mnogu poeni, ako razbirate {to sakam daka`am). Tamu, na piewe kafe, ni prijde edno staroaro koe, neli, go prepoznalo "srpsko-hrvatsko-bo-sansko-hercegovsko-crnsko-gorskiot� jazik na kojkomunicira naselenieto od rahmetli dr`avana, ini se pretstavi kako avstriski Hrvat (}e da e odCelovec, bezbeli). Sakale ne sakale, moravme daja soslu{ame negovata socijalna teorija sporedkoja vo Viena ne vredi da se `ivee, oti e "polnastranci, koi smrdat, pa smrdi i gradot, i gu`vapravat...# i se taka nekoi stranski nepodop{tinii kriminalii, i sve~eno ni najavi deka {tom }e jazavr{i rabotata poradi koja dopatuval, }e mu jaduvne nazad vo svoeto selce. Ma{ala be dede, simislam, mora da e od isto selo so Karaxi}, iakosum malku razo~aran. Mislam, Avstrija e bogatazemja, a taka lo{a turisti~ka ponuda. Tolku li nemo`ea nekoj lokalen, asli Avstriski fa{ist dani obezbedat, ~isto da se ~uvstvuvame avtenti~no.Za koj |avol vadevme vizi?

Bratislava, bando, ne ja vidov, oti Evropa bezgranici s¢ u{te e ideja, a Slova~ka so granici e

realna, i plus gi branat granicite kako od ~e{mi-te nafta da im te~e. Elem, viza nemav, ne vidov,ama ubava e, stoposto taka mi ka`aa. Ne mo`am davi ka`am ni {to to~no bilo i kako bilo, ama fertrgovijata (a za nea se govorelo na seminarot ta-mu) sega }e prkne kako koki~e na prolet.

Namesto Bratislava, pravo vo Ungarija. Tamutema za razgovor bea rezervite na pitka voda inivnoto upravuvawe, i za{titata na vodite od za-gaduvawe. Doznav, na primer, deka Sava mu davapove}e voda na Dunav od koja bilo druga pritoka.Deka vo Francija, Velika Britanija,a i na mnogudrugi mesta, privatizacijata na vodnite resursi(poto~no na eksploatacijata na vodite) se poka-`alo mnogu negativno, kako i deka svetot e voopasnost site rezervi na voda, kaj e da e, da stanatsopstvenost na samo osum (i so brojki - 8) golemiinternacionalni korporacii. Site {to se javijaza zbor se zalagaa protiv privatizacijata vo no-vata Evropa, no nikoj ne uspea da odgovori napra{aweto, {to da pravat narodite od Balkanoti drugite dr`avi aspiranti na ~lenstvo vo EU?Imeno, mora li da ve potsetuvam deka ako kaj nasnekoj ka`e {to i da e protiv privatizacijata, gostrelaat po kratka postapka. Vedna{ stanuva na-cionalist, komunist, anarhist, ko-dedo-mu-ist, ipodobro e voop{to da ne se ni rodil. Eve, da bi-deme objektivni, rekoa deka na{eto ~lenstvo vo

Evropa bilo pra{awe na pregovori i dogovori, ideka sme mo`ele da vlijaeme na uslovite koi }egi prifatime, i deka sme mo`ele da sprovedemereferendum! Toa {to Brisel celata postapka jasfa}a malku poinaku, po principot take it or leaveit, toa e druga rabota.

Potoa zaminavme za Vukovar, kade govorevmeza mediumite i komunikacijata vo evrointegra-ciite, i kade stana Don [pehar, konzervativenprofesor po etika i moral na katoli~kata bo-goslovija vo Osiek, i po~na da postavuva nezgod-ni pra{awa: za gubeweto na suverenitetot; za na-cionalnata kultura; za nepodgotvenosta na Evro-pa za prifa}awe tu|i inicijativi; za mediumitekoi izvestuvaat samo ako sme vo krv do kolena; zanepodgotvenosta i diletantizmot na me|unarod-nite dobrotvori koi doa|aat da ni pomognat; i setaka ubavi rabo}e nepriem~ivi za finoto evrop-sko uvce. I site se stapisaa, i site vo sebe se slo-`ija deka pra{awata mu se namesto, i site najos-tro go osudija izlagaweto, oti bilo konzervativ-no, a nikoj ne se osmeli da gi postavi istite pra-{awa, za da ne izleze nekooperativen i nekons-truktiven. Kutri li sme nie, koga vistinskite i,ako mene me pra{ate, legitimni pra{awa names-to gra|anskite aktivisti i "nevladiniot sektor#gi postavuvaat crkvata i nacionalistite?

Vo Novi Sad i vo Belgrad se razrabotija temi-

te na ulogata na gradovite i lokalnite inicija-tivi vo integrativnite procesi, i pravata nagra|anstvo i slobodno patuvawe, imeno viznitere`imi. Sekoj so svojata maka, bi se reklo.

A {to pravevte vie tuka dodeka mene me nema-{e? S¢ e vo najdobar red i sostojbata e redovna,neli? Of lele maj~e, zna~i pak e za nikade. Harimu e lut na Dehari, Dehari na Hari, Branko naAhmeti, Batler im e lut na site, a Pero od tretaklupa do vrata £ e lut na bubalicana pred nego,oti ne mu dala da prepi{uva na pismenata po ma-tematika. ̂ ekaj, be, pa pismena nema{e, oti i Pe-ro i bubalicata, a bogami i povtoruva~ite (nimsostojbata najmnogu im odgovara) ja bojkotiraatnastavata. Fini kako {to se, i otvoreno tole-rantni srede poleto za kulturna razmena, ne imse dopa|a {to svoite u~ilnici treba da gi delatso Gazmend i, {to znam, Flora (koi isto taka nezboruvaat eden so drug poradi prethodno navede-nite pri~ini). Ubavini, {to da vi ka`uvam.

Inaku, vo prethodno spomenatata Viena, make-donski vesnici ne stigaat na trafikite, a kol-porterite ve}e bea zaminati od semaforite, pabev prinuden da se informiram od Hrvatskotonedelno "{tivo#. "Globus# na naslovnata strananajavuva reporta`a od Skopska Crna Gora. Dode-ka ja baram strana 52, si mislam {to manastirii kulturni spomenici na SCG zaslu`uvaat re-porta`a, ja zdogleduvam poznatata silueta naBrest, sose oblakoderite i ostanatite dostignu-vawa na sovremenata arhitektura. Namesto tu-risti~ki vodi~ biv{a mis na ne{to, me do~eku-va smrtno serioznoto bezzabo lice na nekoj dedosednat zad pu{komitralez, inaku negov vrsnik, is¢ mi stanuva jasno. Problemot e samo vo toa {toza sostojbata vo svojata zemja, najednostavno inajdobro }e se izvestam od hrvatski, angliski,francuski i kakvi gode ne vesnici. Popat, i"Feral Tribjun# ima{e tekst za Makedonija, podprekrasniot naslov: �Jabolko za koe re{avaatcrvite.� Takva u~ena metafora, normalno, morada e plod na lokalnoto intelektualno nebo, {tozna~i deka dvajca albanski intelektualci, koituka si mol~at kako strini, za da ne nalutat ne-kogo, vistinata ja ka`uvaat naokolu. Zna~i, ~i-tajte "Globus# i "Feral Tribjun#, oti ovie od na-{ive vesnici dolgo nema da mrdnat od Parla-mentot i da se zapatat vo Brest. Za Malina Maa-la i Tanu{evci i~ da ne dumame. Neli taka po~-na i pred dve godini...

2 SEPTEMVRI 22000033

Neodamna, Institutot "Evro-Balkan�, so promocija na Centa-rot za demokratija, ja odbele`a

~etirigodi{ninata od svoeto postoe-we. Re~isi vo isto vreme, na javnosta £bea soop{teni i stavovite i razmislu-vawata za Ohridskiot dogovor i nego-vata implementacija, na ekspertitevklu~eni vo proektot "Svetlina#, os-mislen kako forum koj se zanimava soaktuelni temi od sekojdnevniot `ivotna makedonskite gra|ani. Osnovnatacel na ovoj proekt, istaknuvaat vo In-stitutot "Evro-Balkan�, e da se pomog-ne vo procesot na kreirawe na odr`li-vi, konzistentni, oddelni (sektorski)politiki vo Makedonija, preku davawesoveti i podgotovka na dokumenti/ ela-borati za oddelnite politiki, vo sitesferi na op{testvenoto `iveewe: nad-vore{na politika, bezbednost, ekonom-sko-socijalen razvoj, me|uetni~ki od-nosi, integracija vo EU.

Spored Sovetot za nadvore{na po-litika i bezbednost, pri "Evro-Bal-kan�, dve godini po potpi{uvaweto naOhridskiot dogovor, mirot i stabil-nosta vo Republika Makedonija se iz-vonredno fragilni, pa duri i obreme-neti so vidoizmeneti bezbednosni pre-dizvici za koi Ramkovniot dogovor nepredvide re{enija. "Principielnopra{awe, na koe i dve godini podocnane e daden validen odgovor, e: {tovsu{nost se slu~i vo 2001 godina (dijag-nozata na konfliktot)? Edinstveno vo

zavisnost od odgovorot na ova pra{awebi mo`ela da se dade relevantna ocenkaza Ramkovniot dogovor (kako terapijaza konfliktot) i negovata implemen-tacija. Vpro~em, Ramkovniot dogovor epove}e dogovor za Makedonija, otkolkudogovor na samata Makedonija za sops-tvenata sudbina i idnina. Dve godinipodocna, sekako, matricata na kon-fliktot e izmeneta pod vlijanie na no-vite op{testveni okolnosti, {to nu`-no ja nametnuva potrebata od preispi-

tuvawe na oblicite na gradewe na mi-rot vo zemjava.

Oficijalnite ocenki na Vladata ina me|unarodnata zaednica naj~esto sena nivo na pozitivna retorika koja nese obiduva da zadre pod povr{inata naop{testvenata stvarnost koja e obre-meneta so zna~itelen konflikten po-tencijal. Vladata e zagri`ena za sops-tveniot legitimitet, dodeka me|una-rodnata zaednica (vo nemawe podobrore{enie i zaradi pritisokot na regio-

nalnite problemi) sozdava pritisok,no nedovolno go pomaga procesot na im-plementacija so finansiski sredstva.Momentalno, Makedonija se nao|a vosituacija koja mo`e da se definira ka-ko situacija koja ne e ni mir ni (otvo-ren) konflikt. Paradoksot e vo toa{to dokumentot koj treba{e da donesemir, stanuva svoja sprotivnost - t.e. pa-ri~ka za potkusuruvawe i legitimira-we na nasilstvoto kako legitimnosredstvo vo politi~kata borba. Fakt edeka gra|anite se malku informiraniza su{tinata na Ramkovniot dogovor,{to ja zgolemuva mo`nosta od etno-po-liti~ka manipulacija i mobilizacija.Pridr`uvaweto ili negiraweto na Oh-ridskiot dogovor po sekoja cena e samoizraz na nemawe su{tinska vizija zaidentitetot na dr`avata i nejzinataidnina.

Serijata opasni incidenti namestoda se namaluva, naprotiv stanuva s¢ po-za~estena i poseriozna. Momentalnatasituacija vo Makedonija mo`e lesno dase radikalizira osobeno vo svetlina napretstojnata decentralizacija, razoru-`uvaweto, objavuvaweto na rezultati-te od popisot, kako i serioznata situa-cija vo Kosovo i ju`na Srbija.

Vo nedostig na to~no definiranipravila na igra, Vladata vsu{nost nemo`e samata da se spravi so bezbednos-nata situacija, ne zaradi ne poseduvawefizi~ka sila, tuku bidej}i sekoe pra-{awe mo`e da se problematizira, po-

litizira ili da se postavi kako spornopred me|unarodnata zaednica, koja se ja-vuva kako kone~en arbiter.

Republika Makedonija i dve godinipo zavr{uvaweto na vooru`eniot kon-flikt se soo~uva so te{ki dilemi. Ni-koj ne treba da ima iluzija, post-kon-fliktniot period e sekoga{ izvonred-no dolg proces, koj bara vnimatelno ~e-korewe i promisleni akcii, no i mnogutrpenie. Zala`uvawe deka rabotiteodat dobro, ili t.n. vra}awe vo faza navirtuelen mir koga situacijata na te-renot e izvonredno lo{a, ne mo`e da gopromeni faktot deka Makedonija nemavreme za ~ekawe. Kreditot steknat od2001 godina ili od minatogodi{niteizbori se tro{i, bolnite problemi seostavaat za nekoe drugo vreme. Seto toae ogromen izvor na frustracija.

Julskiot zaedni~ki stav na EU/NA-TO vo vrska so Zapadniot Balkan e, za`al, u{te edna indikacija deka me|una-rodniot faktor pove}e se potpira nasvoeto voeno prisustvo vo regionot, ot-kolku na strategijata za pobrzo integ-rirawe. Ne postoi podgotvenost da sesfati deka taktiziraweto vo vrska sopriemot na ovie zemji vo EU/NATO sa-mo ja uslo`nuva i onaka te{kata vnat-re{na situacija i, gi zagrozuva mirot istabilnosta. Vo takva situacija na raz-govor na gluvi, Makedonija nema drugizlez osven da napravi s¢ za da ja zavr-{i svojata "doma{na zada~a# i da si po-mogne samata sebe si.

DEJAN GEORGIEVSKI

Institutot "Evro-Balkan# ja ocenuva prvata godina na Ohridskiot dogovor

Opasnosta od etno-politi~ka manipulacija s¢ u{te postoi

Pridr`uvaweto ili negirawetona Ohridskiot dogovor po sekoja

cena, e samo izraz na nemawesu{tinska vizija za identitetotna dr`avata i nejzinata idnina

Na pat okolu evrokontinentot za nekolku dena...

Traj, praj, Evropa zdaj!Kutri li sme nie, koga vistin-skite i, ako mene me pra{ate,legitimni pra{awa namesto

gra|anskite aktivisti i "nevla-diniot sektor# gi postavuvaat

crkvata i nacionalistite?

Otkade Vi e potrebata da zazeme-te agol na postkolonijalnakritika vo zemja koja preten-

dira za Evropa?- Jas predavam politi~ka filozo-

fija i koga ja koncipirav programatapo predmetot se soo~iv so problemotna referenci. Koi avtori se aktuel-ni, koi se avtoritetite na koi trebada se povikuvame vo argumentaciite,vo nau~nite debati - toa s¢ u{te se ot-voreni pra{awa. Za mnogumina toamo`ebi izgleda{e ednostavno - mestomarksisti~kite avtori da se stavatpretstavnicite na politi~kiot libe-ralizam, mesto Karl Marks da se sta-vi Xon Rols i da se re{i problemot.No od druga strana, koga gi ~itate av-torite kako Rols, Kimlicka, Haber-mas ... }e vidite deka tie skoro ni{tone ka`uvaat za nas, tie ne n¢ mislatnas, tuku sebe - toa i otvoreno go priz-navaat - nekoi kako Habermas. Me|u-toa, nie imame mnogu nova politi~kasituacija vo Makedonija od 1991 godi-na i taa nova situacija mora poinakuda se misli. Neli ne mo`e ve}e da semisli vo kategorii kako {to se "op-{testvena baza�, "op{testvena nad-gradba#, potreben e drug kategorija-len aparat.

Gledaj}i gi problemite so koi sesoo~i Makedonija ne gledam deka vrv-nite sociolozi i filozofi od Zapadmi nudat prifatlivi i su{testvenire{enija. Ako se barate sebe si vonivnite diskursi }e se sudrite se {e-matizam koj ne ve esapi. Jas baram odtie lu|e da go di{at ona {to jas go di-{am i toa ne go nao|am. Tokmu vo pos-tkolonijalnata kritika go najdov ona{to mi treba, avtori - koi se sosemavalidni referenci i koi gi `iveatna{ite problemi. Znaete, izleguva poonaa starata - pra{aj patalec, a ne ga-talec. Problemite na lu|eto od Fili-pini, Havai, Mek-siko, Indija, celaAfrika se mnogusli~ni na na{iteproblemi. Proble-mot na sozdavawe igradewe dr`avi,problemi na suve-renitetot, proble-mi na samopretsta-vuvawe pred drugi-ot, problemi napregovarawe soglobalni institu-cii, i voop{to in-stitucii od razvie-niot Zapad. Sitetie problemi gi no-|ame vo Makedoni-ja. Makedonija s¢u{te ima maka soidentitetot. Make-donija za mnogu lu-|e, pa duri i za ne-koi vo samata Ma-kedonija, ima prob-lemati~na istori-ja. Postojano e sta-vena vo situacija dapregovara so me|u-narodni institu-cii, da ispolnuvauslovi i da ne nab-rojuvam. Toa seproblemi so koipostkolonijalnitezemji `iveat po-dolgo od nas.

No, jas, sepak, neostanuvam na pos-t k o l o n i j a l n i o tdiskurs, jas go zatvo-ram krugot i se vra}am na modernatamisla. I stignuvam do Hegel, za{toprifa}am deka, vo krajna linija, sitenie {to se zanimavame so mislewe napoliti~koto sme mladohegelijanci.

Mislam deka dr`ava s¢ u{te se pra-vi spored barawata {to gi postavuvamodernata misla za sozdavawe na na-cija i deka Hegel e stra{no aktuelen.

Ajde da ja prodol`ime paralelataso tretiot svet i na{ata sli~nost sonego .

- Site sakaat da stanat del od ovojgolem globalen svet. Nikoj ne saka daostane marginaliziran i vo taa smis-la nie isto se ~uvstvuvame. No pre~-

kite se golemi toa da se nadmine. Dago zememe severnoamerikanskiot do-govor za slobodna trgovija (NAFTA).Ogromen broj intelektualci od Mek-siko argumentirano go kritikuvaattoj dogovor kako dogovor koj odi voprilog na razvienata Amerika, a ne voprilog na Meksiko. Duri i ako imadobri elementi vo toj dogovor tiepak, ne go sakaat za {to mo`ebi soNAFTA granicata me|u Meksiko iSAD se olabavuvaat (pred s¢, vo eko-nomska smisla) no, zatoa, granicatame|u Meksiko i zemjite na SrednaAmerika stanuva poneprobojna.

Fascinanten e brojot na studii{to se odnesuvaat na granicata me|uMeksiko i SAD. Vo niv se notiraatogromen broj problemi: `elbata da sepremine vo SAD, da se ima podobar

`ivot, problemiteso koi se soo~uvaeden prose~en Mek-sikanec pri toa, sopostojan strav da nese izgubi identite-tot, silnata `elbada se ostane Meksi-kanec, i ~uvstvotona prezrenost i ne-razbranost koga }ese ~ue Amerikane-cot koj veli: "Mek-sikancite se siro-ma{en, no dostoi-stven narod�. I tu-ka e paralelata:Granicata na Mek-siko so SAD e gra-nica kade Tretiotsvet go sre}ava Pr-viot i tuka krvavi.Granicata na Make-donija so Grcija eista granica, gra-nica na zemja odTretiot svet sozemja od Prviot...

Vie ja smestuvateMakedonija vo ram-ni{teto na neraz-vienite dodekaoficijalno Make-donija se nao|a votranzicija i fa}apriklu~ok so prvi-ot svet. Vaka kako{to ja opi{uvateizleguva deka Ma-kedonija voop{tone e vo sostojba da

vlijae na svojata in-tegracija!

- Tuka ima eden cinizam na EU {tone se podnesuva. Ve}e i vrapcite zbo-ruvaat za toa deka Evropskata Unijasamata ne gi ispolnuva uslovite {togi postavuva pred tie {to sakaat da £se priklu~at. Toa e golem problem.Jas smetam deka tie ne znaat tolkumnogu {to da pravat so Makedonijakako {to nie smetame. Poslednive go-dini vidovme deka ne ja poznavaat Ma-kedonija dovolno. A nie, pak, samiteslabo im uka`uvame na toa zatoa {to,i nie mislime deka ne znaeme. Toa ezatoa {to sme gi izgubile referen-tnite sistemi vrz koi sme gradele dr-

`ava. Pove}e nikoj ne gi citiraMarks, Kardeq, Jovan \or|evi}. Vred, no na kogo se povikuva denes make-donskata politi~ka misla? MargaretTa~er priznava deka Xon Rols i bilpostojana inspiracija; koga zboruvaToni Bler niz nego zboruva sociolo-got Entoni Gidens. Dodeka, kaj nas, ko-ga zboruva nekoj politi~ar niz negozboruva evropski birokrat, koj, spo-red mene ne mo`e da bide ekspert nituza problemite na Makedonija nitu, zaproblemite na tranzicijata voop{to.

Kako gledate na tranzicijata?-Eve }e go navedam Xozef Stiglic

koj veli deka vo 20-ot vek ima dva og-romni neuspe{ni eksperimenti, ek-sperimentot na socijalizmot i ekspe-rimentot na tranzicijata. I koga go~itate toj tekst napi{an po deset go-dini tranzicija od strana na vrvenekonomist, ekspert na Svetskata ban-ka, nobelovec, koj priznava deka tran-zicijata e proma{uvawe, i koj vi ka-`uva deka tie ne znaele najto~no {topravat, za{to vo su{tina imale samodve teorii - edna za kapitalizam i ed-na za socijalizam - no ne i za tranzi-cija i koj prakti~no ti veli �izvini,ama ti deset godini si bil eksperi-mentalno gluv~e�, ne mo`e, a da ne sire~ete: "Blagodaram na izvinuvaweto,no toa ne go bri{e faktot deka jas de-set godini sum bil eksperimentalnogluv~e�. Po deset godini eden vrvenstru~wak pravi rezime i veli dekaima pove}e "utki� otkolku uspesi votranzicijata i deka debatata za tran-zicijata doprva treba da se otvori. Anie pred deset godini rekovme: "Zabo-ravame na stariot teoriski establi{-ment, na politi~kata ekonomija, nasocijalisti~kata politi~ka teorija ina site disciplini razvivani vo sku-tot na Marks i go usvojuvame noviot,pobedni~kiot - onoj na liberalizmot�.Za denes da vidime deka i "tamu� teo-rijata e "tenka�. No begawe i vra}awenema. Ako sme se opredelile za libe-ralizmot toa zna~i deka toj do krajtreba da se tera. A, nie sme tolku pa-sivni {to voop{to ne £ davam {ansana taa liberalna opcija tuku samo slu-{ame od drugi {to treba da pravime.

Jo`e Mencinger objasnuvaj}i go us-pehot na Slovenija vo tranzicijataveli deka toj proizleguva od dve rabo-ti: prvo, deka mnogu poleka se napu{-

ta{e sistemot na socijalisti~ko sa-moupravuvawe i deka tokmu toj sistemja spasi slovene~kata ekonomija pozatvoraweto na jugoslovenskite paza-ri i vtoro, tvrdata pregovara~ka igraso me|unarodnite finansiski insti-tucii i otfrlaweto na ogromen brojnivni recepti.

- Ne treba vremenska distanca da seka`e deka samoupravuvaweto e dalekuod besmislena koncepcija. Vo krajnalinija taa koncepcija ne e sosema ori-ginalna tvorba na Jugoslovenskiotpat i pogre{no e da se vrzuva isklu~i-vo za edna komunisti~ka ideologija.Taa voop{to ne mue tu|a na politi~-kiot liberalizam.Eve, na primer,koncepcijata na"dobro upravuva-we�, koja {to sepromovira vo za-padniot svet, voposlednive triese-tina godina, imamnogu dopirnito~ki so teorijataza rabotni~ko sa-moupravuvawe, nonie s¢ u{te imameuplav da go spomne-me toj zbor.Ona{to £ nedostiga naMakedonija e poli-ti~ki diskurs vokoj }e mo`e da sebara i debatira te-oriskata ramka naona {to se pravi vo Makedonija i naona {to treba da se napravi. Sporedmene, mora i teoretski da se obrabo-tat barawata i predizvicite so koi sesoo~uva Makedonija.

Na toj nedostig li mislite kogazboruvate deka Makedonija `ivee vopretpoliti~ko vreme?

- Nie pretpoliti~koto vreme, do gr-lo go do`iveavme vo 2001 godina. Sosamoto toa {to vlegovme vo situacijada pravime Ohridski dogovor, so toapriznavme deka sme `iveele vo pret-politi~koto. Politi~koto e sega poRamkovniot dogovor.

Zo{to taka go delite periodot napretpoliti~ko vreme, pred Ramkovni-ot dogovor i na politi~ko vreme, ponego?

- Koga velam politi~ko mislam naAristotel i na negovite opredelbi napolitikata. Politika ima tamu kade{to se zboruva, dejstvuva, pregovaraza zaedni~ki `ivot i ne se upotrebuvasila. Toj {to e vo politikata toj neupotrebuva sila. Silata e nepoliti~-ka. Toa e starata aristotelova kon-cepcija: "Sekoj onoj {to upotrebuvasila e nadvor od politi~koto i poli-ti~koto so nego se spravuva so sila.Zatoa vo stara Grcija postojat varva-ri so koi tie nemale problem da upot-rebat sila zatoa {to, tie bile tu|i,nadvor od polisot. Taka politi~kotodenes se spravuva so sila so teroristi.Neli se iznaslu{avme od Bu{ i odu{te desetina drugi deka so teroristinema pregovarawe, tie ne se politi~-ki subjekt so koj {to mo`e{ da prego-vara{, itn.

Ohridskiot dogovor so koj mnogulu|e- teroristi vlegoa vo parlamen-tot potvrduva deka nie - zboruvam segaod pozicija na takanare~en politi~kikonstruktivizam - vo 2001 godina,imavme gra|anska vojna vo koja staro-to politi~ko vreme go izbri{avme iso Ramkovniot dogovor po~nuvame sonovo politi~ko vreme. I mora da sezaboravi ona {to se slu~uvalo pret-hodno. Potenciram, da se zaboravi vopoliti~ka smisla. Emocionalno, ni-koj nema da go zaboravi. MnozinstvotoMakedonci se stra{no povredeni odtoa {to se slu~i. Pretpostavuvam de-ka toa e isto i so Albancite. Me|utoapoliti~ki toa mora da se zaboravi ka-ko {to Germancite, Angli~anite iFrancuzite politi~ki ja zaboravijaVtorata svetska vojna, nasproti s¢u{te `ivite negativni stavovi naobi~nite lu|e od edna nacija spremadruga. Vo edno istra`uvawe na stavo-vite na mladite Holan|ani kon Ger-mancite se gleda deka tie tolku mnogune gi sakaat Germancite {to }e si po-misli{ deka Vtorata svetska vojna{totuku zavr{ila.

Da, no na Balkanot emociite nema-at kompenzatorni mehanizmi kako{to gi imaat evropskite nacii i seko-ga{ postoi zakanata deka krugot nanasilstvo }e se povtori.

- Ne mislam deka e toa taka. Nivna-ta kompenzacija se sostoi vo ne{to{to se narekuva ekonomski "meinstri-ming�. Toa e "navlekuvawe� na svetotna potrebi: rabota, ku}a, kola itn.. Vo

toj svet predrasudi-te stanuvaat neva`-ni, ostanuvaat nastrana... Ednostavnovo takva situacijanema potreba da se~uvstuva{ kako nav-reduvano Makedon-~e ako `ivee{ dob-ro... Ednostavno, ka-ko {to sekoj Evro-peec odi na odmor,odgleduva deca, imaku}a i sl.

Skoro ~itav edentekst vo germanski-ot "Die Zelt# zapredrasudite vo Ev-ropa.. Da vidite sa-mo {to zboruvaatGermancite za[pancite i obrat-no, }e se zapra{ate -

pa kako ovie lu|emo`at da `iveat zaedno vo EvropskaUnija. Sakam da ka`am, predrasuditena Makedoncite za Albancite i ob-ratno }e ostanat, niv nema da mo`emeda gi otstranime, no mo`eme da gi mar-ginalizirame preku ekonomski mains-treaming. Zatoa ni se potrebni tolkumnogu tie stranski investicii.

Na kraj, sakam da pojasnam ne{to. Vomoive tezi ne treba da se pro~ita pod-dr{ka za radikalni antinatovci, ra-dikalni antiglobalisti, protivnicina evropskite integracii. Ona {to gozboruvam e obratno. Go zboruvam za damo`eme da vlezeme vo pozdrav strate-giski konflikt so barawata {to ni seupatuvaat na toj pat na integracija, zada mo`eme pozdravo da pregovarame ida gi formulirame na{ite barawa.

SEPTEMVRI 22000033 3

Intervju: Branko Sarkawac, filozof, za politi~kata misla, za tranzicijata, za Ohridskiot dogovor...

Makedonija s¢ u{te imamaka so identitetot

,,Pretpoliti~koto vre-

me, do grlo go do`iveavmevo 2001 godina, so samototoa {to vlegovme vo situ-acija da pravime Ohrid-ski dogovor, a sega po ne-go, go `iveeme politi~-

koto vreme

,,,,

Kaj nas, koga zboruva ne-koj politi~ar niz nego zbo-

ruva evropski birokrat,koj ne mo`e da bide ek-

spert nitu, za problemitena Makedonija nitu, za

problemite na tranzicija-ta voop{to

,,ROBERTO BELI^ANEC

,,Xozef Stiglic veli

deka vo 20-ot vek ima dvaogromni neuspe{ni

eksperimenti, eksperimentot na socija-lizmot i eksperimentot

na tranzicijata

,,Tokmu vo postkolo-nijalnata kritika

najdov avtori koi sesosema validni refe-renci i koi gi `ive-at na{ite problemi,,

,,

Tri meseci po samiot na Evrop-skata unija vo Porto Karas odkade {to proizleze cvrstata op-

redelba i upatenite poraki za evrop-skite perspektivi na zemjite od taka-nare~eniot Zapaden Balkan, sostoj-bite vo pette dr`avi vo regionot(Makedonija, Hrvatska, Srbija i Cr-na Gora, Albanija i Bosna i Hercego-vina) ne se mnogu promeneti. Makedo-nija s¢ u{te go ~eka vistinskiot sig-nal od Brisel za podnesuvawe molbaza ~lenstvo vo Evropskata unija. Hr-vatska se obiduva na najdobar mo`enna~in da gi odgovori pra{awata {togi dobi od Evropskata komisija vo vr-ska so nejzinata aplikacija za ~len-stvo vo Unijata i pritoa da gi ubediBrisel i Hag deka ne znae kade se nao-|a obvinetiot za voeni zlostorstva,generalot Ante Gotovina. Srbija iCrna Gora i natamu se nadmudruvaatokolu zaedni~kite elementi na niv-niot Akcionen plan, a vo tie ramki iza usoglasuvawe na carinskata za{ti-ta, {to pak e eden od uslovite za dogo-vor za stabilizacija i asocijacija soBrisel. Najavenite pregovori me|uBelgrad i Pri{tina (za krajot na ju-li) i natamu go nosat istiot epitet-skora{ni, so taa razlika {to sega pos¢ izgleda i navistina }e po~nat. Al-banija, isto taka, e preokupirana sosvoite standardni ekonomski i poli-ti~ki problemi. Bitni pomestuvawanema nitu vo BiH, kade {to vo momen-tov e aktuelno pra{aweto za vospos-tavuvawe zaedni~ka odbranbena poli-tika i centralna komanda, {to ja baraBrisel. So eden zbor, balkanskite ma-ratonci, ili kako {to {egovito ginarekuvaat- kandidatite za kandidatiza vlez vo EU, kako s¢ u{te da se zag-revaat za dolgoposakuvaniot fini{koj doprva gi o~ekuva. Procesot, pak,sublimirano se sostoi od ispolnuva-we na poznatite Kopenhagenski kri-teriumi: stabilnosta na politi~kiteinstitucii, vladeewe na pravoto, po-~ituvawe na ~ovekovite prava, za{ti-ta na malcinstvata, potoa vospostavu-vawe pazarna ekonomija, prilagoduva-we kon pazarnite zakonitosti vo ram-ki na EU, sposobnost da se odgovorina pritisocite na konkurencijata,kako i sposobnosta na zemjite kandi-datki da gi prifatat obvrskite {toproizleguvaat od ~lenstvoto vo EUvklu~uvaj}i gi politi~kite, ekonom-skite i monetarnite celi na EU.

Kako {to stojat rabotite, dobiva-weto jasen signal od Brisel, koj voSkopje nestrplivo se o~ekuva, nema daodi tolku ednostavno. Osobeno poposledniot razvoj na nastanite vo dr-`avava, koi potvrdija deka sostojbatavo zemjava e pove}e od slo`ena i dekastabilnosta e krevka. Nastanite {tosleduvaa po policiskata akcija voBrest, podelenosta na koaliciskitepartneri vo Vladata, povtornoto og-lasuvawe na opciite za samooprede-luvawe i prekrojuvawe na granicite,eksplozijata na problemite vo{kolstvoto prosledeni so silen et-ni~ki naboj, no i otsustvoto na kon-kretni rezultati na planot na ekono-mijata, dopolnitelno go oddale~uvaatSkopje od nastojuvawata da se fatipriklu~ok kon evrointegraciite,osobeno koga toa na dobar pat e da gostori edna druga zemja od ZapadenBalkan- Hrvatska. Sepak, vo Vladatane se otka`uvaat od namerata aplika-cijata za ~lenstvo da bide podnesenavo dogledno vreme, iako, kako {to po-tencira vicepremierkata Radmila[e}erinska, nema da se fiksira kon-kreten datum. Vladinite ministri sesvesni deka za prezemawe eden takov~ekor se potrebni preduslovi, a tie,barem vo momentov, ne se ispolneti(zavr{uvawe na voenata misija Kon-kordija, na primer, kako i ocenata zanapraveniot progres, {to letoska be-{e najaveno deka }e se slu~i vo ok-tomvri). Vo momentov akcentot e sta-ven vrz ubeduvawe na oddelni zemji~lenki, {to se opi{uva kako svoevid-no zagrevawe, pred finalniot poteg.Na doma{en teren, aktivnostite istotaka se intenziviraat, velat vo Vla-data.

Za profesorot na Pravniot fakul-tet, d-r Jane Miqovski, pak, dilematadali sega da se podnese aplikacija za~lenstvo ili da se ~eka, e ve{ta~ka inepotrebna. Toj akcentot go stava vrzpotrebata da se prezemat konkretniaktivnosti so koi regionot }e se os-lobodi od me|usebnite barieri.

- Mislam deka ova pra{awe e apso-

lutno edno od naj{tetnite koe e na-metnato od mediumite. Vo Evropskataunija }e ne primat i so barawe i bezbarawe. Nema dilema deka i Makedo-nija }e bide del od Evropskata unija,a pribli`uvaweto kon EU }e se po-~uvstvuva so zgusnuvawe na aktivnos-tite, taka {to sekomu }e bide jasno.Problem e {to do sega ne sme go nap-ravile toa {to treba, veli profeso-rot Miqovski.

Vo Porto Karas evropskite liderinaglasija deka porakata za evroper-spektivite na Zapaden Balkan e jasnai deka signalizira nepovratnost naintegriraweto na ovoj region vo EU.Koga, toa }e zavisi od individualni-te postignuvawa na oddelnite zemji.Istovremeno, tie potsetija deka eklu~no zemjite od regionot da rabo-tat na ostvaruvawe na neophodnite

reformi, na re{avawe na problemotso begalcite, borbata protiv organi-ziraniot kriminal, korupcijata, pot-rebata od sozdavawe regionalen pa-zar...

- Mnogu e va`no {to pravime nietuka vo promoviraweto na evropskitestandardi, veli d-r Miqovski poten-ciraj}i deka i politi~arite begaat

od klu~nite temi. Toj potsetuva dekaintegracijata na evropskite zemjipo~nala preku formirawe carinskaunija, razvivaj}i se poleka vo poli-ti~ka i monetarna unija.

Nasproti kategori~nite opredel-bi na site zemji od regionot deka se zaEU, koga toa treba da se poka`e na de-lo, na povr{ina isplivuvaat lokal-nite predrasudi. Taka, neodamna ide-jata na gr~kiot minister za nadvo-re{ni raboti za sozdavawe na svoe-vidna Balkanska carinska unija, minaprili~no studeno. Profesorot Mi-qovski sugerira deka zemjite od Zapa-den Balkan treba da gi nadminat pred-rasudite i da trgnat vo pointenzivnasorabotka, po urnekot na EU- po~nu-vaj}i prviot stolb, odnosno od elimi-nirawe na me|usebnite carinski ba-rieri.

4 SEPTEMVRI 22000033

Kako da se evropeizira (zapadno)balkanskiot duh

Priemot vo EUe realen, no mora

da se zaraboti so radikalni reformi

MIR^E JOVANOVSKI

Grupite na mo} vo niedna od zemjite na Zapa-den Balkan ne se zainteresirani za sozdavawecarinska unija. Pri~inata e ednostavna: pri-

padnicite na takvite grupi stanale bogati tokmuporadi postoeweto na granicite. Toa e i nivniotizvor na bogatstvo, koj sega treba da go snema. Po-radi toa realnite mo}nici vo koi se koncentrira-ni parite se protiv carinska unija.

Od druga strana, otvoraweto na granicite vo si-te zemji od regionot se do~ekuva i so dilemata {to}e pravat na{ite fabriki. Se zaborava deka evro-integracijata vsu{nost zna~i deka }e mo`at da op-stanat samo onie {to rabotat so svetska produk-tivnost. ^lenstvoto na Makedonija vo EU vsu{-nost }e zna~i deka s¢ {to nema da ima evropskaproduktivnost, }e propadne, odnosno nekoi raboti}e mora da prestaneme da gi proizveduvame. Toa nee makedonska ili zapadnobalkanska specifi~nost,bidej}i sli~ni raboti se slu~uvaa i vo zemjite

~lenki na EU, kako na primer vo Belgija, koja mo-ra{e da se otka`e od tekstilnata industrija.

Edna od la`nite dilemi e i stravuvaweto dekapogolemoto regionalno povrzuvawe }e se refor-mira nekoga{na Jugoslavija, {to e neto~no.

Regionot ednostavno treba da po~ne da gradine{to na prviot stolb koj go primenuvaa i sega{-nite zemji ~lenki na EU, a toa e carinskata unija.Toa sekako }e zna~i prenesuvawe na del od suvere-nitetot na zaedni~ki institucii, kako {to e naprimer nekoj centralen carinski odbor kade {to}e se re{avaat me|usebnite konflikti koi seko-ga{ }e gi ima. No prakti~no, pribli`uvaweto ivleguvaweto vo EU me|u drugoto zna~i i prefrla-we na del od suverenitetot od zemjite ~lenki nazaedni~kite institucii i za vozvrat dobivawedrugi pogodnosti. Me|utoa, gre{ka e na politi~a-rite {to krupnata tema za carinskata unija ne jaotvoraat.

D-r Jane Miqovski, profesor na Pravniot fakultet vo Skopje

Grupite na mo} se protiv otvorawe na granicite

Makedonija svoite pat-roni gi izgubi so krajno{tetnata i nacionalis-

ti~ka politika

Kako javnoto mislewe kaj nas gido`ivuva pra{awata svrzaniso evrointegraciite?

- Evrointegraciite se tema od do-bivaweto nezavisnost na Makedonija.Samata problematika na evrointeg-racii vo sebe ja sodr`i celokupnatasvest na javnosta za toa deka navisti-na taa orientacija ne e samo nekojapoliti~ka moda koja so ~estoto pov-toruvawe i analizirawe na uslovite{to treba da gi ispolnime, dobivazna~ewe. Naprotiv, toa zna~ewe pro-izleguva od realnite potrebi na na-{eto op{testvo vo site negovi seg-menti. Problemot so evrointegraci-ite e vo toa {to nie imame kumulira-no problemi koi se reflektiraat ivo samata svest kaj gra|anite. Toa zna-~i deka postoi edna vkupna svest dekadostignuvawata na nivoata vo zadovo-luvawe na kriteriumite da se dojde vorealna pozicija da staneme del od za-padnata struktura, pred se na EU, re-alno e te{ko da se postignat. Zaraditoa, od aspekt na javnoto mislewepra{aweto na evrointegracii trebada go gledame na dve nivoa. Od ednastrana, aspiracijata e visoka i e nanivo na op{t konsenzus, kako vo op-{tata, taka i vo politi~kata javnost.Od druga strana, skepsata e prisutnai nea mo`eme da ja registrirame kogapostavuvame drug vid pra{awa. Naprimer, koga }e gi pra{ate gra|aniteza kolku vreme realno procenuvaatdeka nie bi bile vo realna pozicijada se integrirame vo Evropa, odgovo-rite se na eden podolg vremenski per-iod. Dvete raboti sodr`at protiv-re~nost: od edna strana sakate, a oddruga strana e te{ko da go postigne-te, {to vo politi~kiot prostor kajnas se kapitalizira. I produkt na tojodnos na na{ata politika, e toa {tokaj gra|anite namesto da se namaluvaskepsata, taa se zgolemuva. Spored me-ne, vrz osnova na site soznanija od is-

tra`uvawata {to gi imame, edeka toa kaj gra|anite se do`i-vuva skoro kako ne{to nedos-ti`no.

[to nedostiga da se smenislikata na toj plan?

- Ni nedostasuvaat realnipostignuvawa na toj plan. Setotoa mo`e da go sublimirame nanivoto na postignuvawata voreformite. Op{ta ocena e dekareformite ili ne se sprovedu-vaat, ili mnogu docnat. Ima ed-na pozitivna strana, deka re-formite ne mo`e da se odlo`u-vaat. No, ostanuva i natamuproblemot za realna poddr{kana reformite. Cenata na re-formite treba da se plati. Kajnas vo javnosta ne e izgradenaspremnosta da se plati cenatana reformite. [to se slu~uva:aktuelnata vlast sekoga{ ima prob-lemi od opozicijata deka ne uspeva dagi ispolni vetuvawata i realno dapostigne ne{to vo pravec na refor-mite koi se preduslov za postignuva-we na nivoto na koe treba da se najdevkupnoto op{testvo so site relevan-tni parametri, za da bide realen kan-didat za EU.

Kako vo javnosta se do`ivuva nu`-nosta od sproveduvawe na reformi-te, kako preduslov za ~lenstvo voEU?

- Odlo`uvaweto na promenite voMakedonija nikomu ne odat vo pri-log. Iako za toa postoi relativno

jasna svest, za mene klu~en moment epoliti~kiot konsenzus so cel da senadminat utilitarnite politi~kimotivi da se dobijat poeni prekukritika na aktuelnata vlast, koja ida e. I kako del od nacionalnatastrategija, se {to ide vo prilog napostignuvawe vo toj pravec da bidepoddr`ano. Na na{ata javnost i tre-ba potpolna potkrepa na site nasto-juvawa za prifa}awe na cenata na re-formite. Na primer, reformitepretpostavuvaat efikasno rabote-we. Efikasnoto rabotewe vo ovojkontekst zna~i osloboduvawe od vi-{okot neproduktiven trud. Zna~i, vo

eden kratok period reformitemora da predizvikaat inten-zivna socijalna bolka i ako neste spremni, ako ne sozdadetesvest i javna spremnost na tojrizik, toa samo go odlo`uvaprocesot. Na{iot problem eodlo`uvaweto na soo~uvawetoso nu`nosta, da se podnesat si-te te{kotii. Ostanuva i prob-lemot kolku aktuelnata vlast,dodeka ja rakovodi dr`avata, espremna da se soo~i so rizikotod promeni. Toa direktno ginamaluva nejzinite perfor-mansi vo javnosta. Pod silenpritisok na javnosta }e bideonaa vlast {to }e bide tvrdavo sproveduvawe na reformi-te. No, toa sepak e rabota navreme. Mislam deka se iscrpu-

vaat site mo`nosti za odlo`u-vawe. Spisokot na zemji aspiranti zavlez vo EU se iscrpuva i za kratkovreme celata problematika okoluevrointegraciite }e se svede na Za-paden Balkan. Me|utoa, ve}e i vo re-onot na ZB se javuvaat diferencija-cii. Se ~uvstvuva deka Hrvatska imaprednosti. Nie mora da izgradimesvest, deka dodeka ne gi postignemeevropskite normi, nema nikakvi re-alni {ansi da vlezeme vo EU.

Ako se sporedime so drugi zemji voregionot, kako Bugarija Romanijaili Hrvatska , kakvo e javnoto misle-we za evrointegraciite vo Makedo-nija?

- Skepsata e pogolema i ima realnipri~ini zo{to e taka. Investicio-nite ciklusi vo Bugarija ili Roma-nija se sosema razli~ni od kaj nas. Naprimer vo Romanija golem broj zapad-ni zemji investiraat zna~itelnisredstva i ne{tata se dvi`at. So toarefleksno i nu`no se menuva i sves-ta na lu|eto. Vo kontekst na hroni~-no visoka nevrabotenost, koga }e ka-`ete reformi, otpu{tawe od rabo-ta, toa navistina zvu~i stra{no.Zna~i, doa|ame do eden mnogu va`enelement: investiciite se neophodni.Stabilnosta na Makedonija ne pret-stavuva osnova za pore{itelno nas-tapuvawe na investitorite. Mislamdeka }e ima tendencija da se vlo{uvadodeka ne se prekr{at parametrite ipoliti~kata struktura na vlast.

Dali javnoto mislewe varira voodnos na evrointegraciite?

- Toa e zakonitost. Koga }e dojdemevo pozicija da se integrirame vo EU,toga{ rabotite se menuvaat, }e po-rasnat evroskepticite, zatoa {toEvropa ne e son i ne zna~i re{avawena site problemi. Toa zna~i kom-pletno da se promenite, svojata men-talna struktura na odnosot kon op-{testvenata realnost i svoeto odne-suvawe kon taa realnost treba da gosmenite. Pazarnata ekonomija ne eakademska kategorija, tuku ne{to{to gi regulira odnosite vo `ivo-tot. Zna~i, pred nas neophodno }e bi-de postaveno efikasno da se raboti.Da se soo~uvame so konkurencija.Treba da se soo~ime so mnogu prediz-vici i da najdeme re{enie za niv.

Kolku pra{awata za evrointegra-cii se zastapeni vo istra`uvawata?

- Tie se kontinuirano zastapeni,bidej}i se bitni i se sledat trendo-vite. Od edna strana postoi nezado-volstvo od razni aspekti koi se is-pituvaat, a aspiracijata ostanuvavisoka.

SEPTEMVRI 22000033 5

^lenstvoto vo EU gra|anite go do`ivuvaatkako posakuvan, no re~isi nedosti`en son

\or|i Kimov, �Brima Galup#

Sprotivno na ova gledi{te e ona naMe|unarodnata krizna grupa, koja voeden nejzin izve{taj neodamna jasnostavi do znaewe deka e protiv na~i-not na koj EU gi turka zemjite od Za-paden Balkan vo pogolema me|usebnasorabotka, bidej}i toa se do`ivuvakako obid za sozdavawe na nekoi novijugoslavii. Pritoa, idejata na EU zasozdavawe carinska unija samo voramkite na Balkanot, MKG ja nare~esme{na, zalagaj}i se ovie zemji da do-bijat predpriemen status.

Spored anketite koi gi pravat spe-cijaliziranite agencii za ispituva-we na javnoto mislewe, lu|eto kaj naso~ekuvaat i baraat realni postignu-vawa. Kako {to objasnuvaat eksperti-te {to se bavat so ovaa problematika,toa se gleda na razni na~ini. Na pri-mer, doverbata vo instituciite i vopoliti~arite se relativno skromni.Na toj na~in javnosta ka`uva deka nee zadovolna od storenoto.

- Ne mo`e da se o~ekuva deka javnos-ta e taa {to na nekakov magi~en na-~in }e ka`e sega sozreavme i spremnisme da gi podneseme site te{kotii natranzicijata. Kaj nas tranzicijatastana ne{to hroni~no, bez konkretenrezultat, veli \or|i Kimov od BrimaGalup.

Toj e deciden deka i pokraj poddr{-kata od Zapadna Evropa i od Amerikavo pravec na realno, kvalitetno pod-dr`uvawe, ohrabruvawe na reformi-te, mora da bideme na~isto, deka tiene mo`at da gi napravat reformite.

- Reformite vo Makedonija mo`atda gi napravat makedonskite gra|ani.]e po~ustvuvame deka ne{to se dvi`ivo toj pravec, koga vo parlamentot ne-ma da ima partiski sudruvawa zaraditoa {to nekoj napravil, tuku koga }ese po~uvstvuva promena na samata te-ma- pred se kako da se postavat i da sere{avaat ekonomskite problemi. Toa}e bide signal deka sozrevaat nu`nos-tite da se soo~ime so realnosta, takvakakva {to e. Nam ne ni ostanuva pros-tor. Da gi postavime rabotite vaka:zemjite od Zapaden Balkan }e bidatvo pozicija da bidat pokaneti prednas. Toga{ {to ostana: Makedonija }estane svesna deka ne e problemot doEvropa. Imam ~uvstvo deka nie odimepo najte{kiot na~in. Sakaj}i da iz-begneme problemi, nie s¢ pove}e nav-leguvame vo niv. Ako gi ocenuvameovie 12 godini, ocenata e negativna

vo smisla na ona {to nie sme napravi-le za nas. Toa e fakt i koga }e se pra-vat analizi za procesot na integrira-we vo Evropa, a Makedonija sigurno}e bide ~len na EU, ovie godini }e bi-dat oceneti kako godini koi ne se naj-racionalno iskoristeni, veli toj.

Za d-r Van~o Uzunov od Pravniotfakultet vo Skopje, Makedonija tre-ba posilno da raboti i celokupnatasvoja ekonomska politika da ja naso~ikon zabrzuvawe na procesot na evro-integrirawe. Za nego se klu~ni dveraboti. Prvo,e k o n o m s k o t oopkru`uvaweda go napravimeednakvo na onavo zemjite naEU i vtoro,ekonomijata dase osposobi daplasira proiz-vodi so poviso-ka vrednost koi}e mo`at da jaizdr`at stran-skata konkuren-cija. Za nego ap-likacijata za~lenstvo vo EUima smisla sa-mo ako poslu`ipoliti~ariteda vodat najkon-zistentna poli-tika, no e bes-mislena dokol-ku toj ~in pos-lu`i za dnevnopoliti~ki ce-li.

- Nie prete-ruvame so fon-dovite. Su{ti-nata e nie da sepodgotvime i votoj slu~aj, EU}e ni pomogne.Poznata e porakata na evropejcite de-ka tie mu pomagaat na onoj koj saka sa-miot da si pomogne sebesi, veli d-rUzunov. Odnosno, EU sekako }e sepodgotvi za nekakvo partnerstvo, nood su{tinsko zna~ewe e za istoto toada se podgotvi i drugiot partner.

- Zemjite od Zapaden Balkan trebada sednat i da se dogovorat kako }enastapuvaat zaedno. No, toj dogovortreba da bide evropski, odnosno da se

po~ituva, a ne zapadnobalkanski, koj}e se prekr{uva. Vo tie ramki nesom-neno e potrebno Makedonija da ja imaulogata na lider koj }e nudi predlozii konkretni re{enija. Porakata e jas-na: dokolku Zapaden Balkan nastapikako region, toga{ i poedine~nite{ansi za evrointegrirawe na sekojazemja oddelno se zgolemuvaat. Odnos-no, pogolemi se otkolku sekoja zemjasama da nastapuva, veli d-r Uzunov.

Edna od zabludite vo koja (namernoili od neznaewe) ~esto vleguvaat bal-

kanskite poli-ti~ari (make-donskite ne seisklu~ok) e taadeka vlezot voEU }e gi re{isite na{iproblemi. Vak-vata izvrtenateza, potenci-raat stru~wa-cite, e sosemapogre{na. Bi-dej}i, tokmuprocesot nastabilizacija iasocijacija imaza cel ovie zem-ji prvo da gi re-{at svoite do-ma{ni i me|u-sebni problemii taka stokmenida pristapatkon s¢ pogole-moto evropskos e m e j s t v o .Sme{no e da seo~ekuva dekaEU }e prifatinekogo so te-`ok baga`, pok-raj svoite ionaka golemivnatre{ni tri-ewa koi najmno-

gu dojdoa do izraz za vreme na podgot-vuvaweto na Ustavot na EU i osobenoso polariziranite stavovi okoluira~kata kriza.

Pra{aweto za evrointegraciite, serazbira ima i drugi aspekti, {to ne sedaleku od vistinata. A, toa e deka vopribli`uvaweto kon EU naj~esto do-miniraat politi~kite faktori, nas-proti proklamiranite principi. Ovase argumentira so primerite na Buga-

rija i Romanija, koi i pokraj ekonom-skite problemi, (ne)po~ituvaweto na~ovekovite prava, krevkite institu-cii, visokoto nivo na kriminal, ko-rupcijata i tn., sepak dobija {ansa, od-nosno status na zemji kandidatki so{to im se otvori pristapot do fondo-vite na EU, povlekuvaj}i gi site dr-`avni institucii so nesomneno pozi-tivni efekti. Tuka e i najnoviot slu-~aj, Hrvatska, koja i pokraj barawataza ispora~uvawe na osomni~enite zavoeni zlostorstva i pra{aweto za vra-}awe na begalcite, sepak, ima realni{ansi da ja fati kompozicijata zaBrisel vo 2007 godina, vo paket so So-fija i Bukure{t.

No, velat ekspertite, pokraj ispol-nuvawe na doma{nata zada~a, ne od po-malo zna~ewe se i patronite koi neko-ja zemja }e gi obezbedi. Vo slu~ajot naBugarija, velat tie, toa se Anglija iGermanija, a Romanija patronot gona{la vo Francija, na koja podocna £se priklu~ila Germanija. Hrvatite,pak, vo kontinuitet mo`at da se pot-prat na Germancite.

[to e toga{ so Makedonija?Taa svoite patroni, velat upateni-

te, gi imala vo pomalite evropski dr-`avi, kako {to se Irska, Danska,[vedska i Holandija (do nekade i An-glija), me|utoa tie go svrtele grbototkako videle kakva nacionalisti~kapolitika se vode{e vo ~etirite izmi-nati godini. Sega pozicijata e dotolkupote{ka, bidej}i treba da se popravilo{iot imix koj vrz sebe go nametnana{ata zemja. Iako, kako {to najavu-vaat od Vladata, ve}e se lobira kaj od-delni zemji ~lenki. Kolku vo toa }e seuspee, te{ko e da se prognozira. Sig-nalite koi doa|aat se razli~ni. Eden ei onoj od Pretsedatelot na Evropski-ot parlament, Pat Koks, koj na pra{a-weto dali Makedonija i drugite zemjiod Zapaden Balkan opfateni so proce-sot na stabilizacija i asocijacija nas-koro }e dobijat status na zemji-kandi-datki za ~lenstvo vo EU, denovive vomediumite be{e mnogu konkreten: �ve-}e gi znaete uslovite za kandidirawe#.�Bi povikal da se razmisli za barawe-to status na kandidat vo uslovi koga }emo`e da se o~ekuva pozitiven odgovor.]e bide razo~aruvawe ako pobaratepred vreme i dobiete ne{to {to }e iz-gleda kako pogre{en odgovor, a so toaim signalizirate na lu|eto deka toa eodbivawe#, izjavi Koks.

Porakata za evroper-spektivite na Zapaden

Balkan e jasna i signali-zira nepovratnost na in-tegriraweto na ovoj re-

gion vo EU

Zemjite od regionot tre-ba da gi nadminat pred-rasudite i da trgnat vo

pointenzivna me|usebnasorabotka

Vo eterot povtorno e haos. Vo mo-mentov, programa nelegalnoemituvaat okolu 70 stanici koi

nemaat koncesija, a kako trgnala rabo-tata, naskoro mo`e da se slu~i vo zem-java da imame kolku legalni, tolku idivi elektronski mediumi. I {to eu{te postra{no, samite dr`avni or-gani, so svoite potezi u{te pove}e goohrabruvaat pojavuvaweto na nelegal-nite emituva~i na radio i televiziskaprograma, taka {to so pravo, onie {toimaat koncesii i koi redovno go pla-}aat nadomestokot kon dr`avata mo-`at da odlu~at i tie da prestanat da gipo~ituvaat obvrskite koi {to proiz-leguvaat od koncesiskiot dogovor.Ako porano glavna pri~ina za nemo`-nosta na dr`avnite organi da se spra-vat so nelegalnite emituva~i be{e ne-mawe mehanizmi i bavnoto sudstvo, to-ga{ denes, edinstven vinovnik za vak-vata sostojba e Upravata za telekomu-nikacii, odnosno, nejziniot prv ~ovekKosta Trpkovski. Ovoj dr`aven organne samo {to ne prezema ni{to, tuku inaprotiv, so o~iglednoto vra}awe naporano zaplenetata oprema od diviteemituva~i, go producira haosot.

Spored podatocite koi samata Up-rava gi dostavi do Sovetot za radiodi-fuzija vo maj ovaa godina, vo Makedo-nija toga{ imalo 60 nelegalni radio iTV stanici. Od toa, po sedum vo Pri-lep, Bitola, Gostivar, devet vo Skop-je, no i vo drugi gradovi. Me|utoa, odtoga{ pa do denes, spored podatocitekoi neodamna gi iznese Asocijacijatana privatnite elektronski mediumikoja alarmira{e deka vo radiodifuzi-jata se slu~uva povtorno bezredie,brojot e zgolemen na 70. Apsurdnostada bide pogolema, Upravata, vo dosta-veniot izve{taj potvrdi deka raspola-ga so podatoci za sekoja od divite sta-nici, kako za sopstvenikot, taka i zaadresata i frekvencijata od koja emi-tuva programa. Ovoj organ denes raspo-laga so sofisticirana oprema taka{to e i normalno {to gi ima site po-datoci. No {to fajde od opremata, akotaa ne ja ostvaruva celta, bidej}i nekojo~igledno ne saka da gi zatvora nele-galnite emituva~i.

A samo pred edna godina, koga nafunkcija direktor na Upravata za te-lekomunikacii be{e nazna~en Trp-kovski, vo zemjava ima{e samo devetdivi stanici i toa vo regionite koiprethodnata godina bea zafateni sokrizata. Vo isto vreme, na okolu 60stanici opremata im be{e privreme-no zapleneta i smestena vo magacin-skiot prostor koj za ovaa cel go imaoformeno Upravata. Dali tamu denesima oprema od bilo kogo ne e poznato,bidej}i kako {to se doznava, direkto-rot i na sopstvenite vraboteni i in-spektori, ne im dozvoluva pristap vonego. Me|utoa, ako se znae deka za uvozna nova oprema Carinskite organi ba-raat odobrenie od Upravata za teleko-munikacii, {to ne smee da se izdadedokolku radiodifuznoto dru{tvo neraspolaga so koncesija, sosema e jasnodeka Trpkovski najverojatno na siteonie na koi prethodno im be{e odze-mena opremata, istata im ja ima vrate-no i tie sega povtorno se vo eterot igo zagrozuvaat raboteweto na legalni-te stanici.

A tokmu za da se izleze na kraj so di-vite stanici bea i doneseni izmenitena Zakonot za telekomunikacii, koina Upravata, odnosno inspekciskiteslu`bi im davaat pravo za privremenozaplenuvawe oprema pri prekr{uvawena Zakonot, za {to se smeta i emituva-we programa bez dobiena koncesija.Prethodno, izdavaweto re{enija zazabrana ili zape~atuvawe na oprematane dava{e rezultati, bidej}i re{eni-jata ne se po~ituvaa, pe~atite se kr-{ea, a sudovite mnogu bavno se izjasnu-vaa po tu`bite. Tokmu zatoa i e najde-no re{enie da se vr{i privremenozaplenuvawe na opremata, koja, po re-

{avawe na sudskiot spor }e mu bidevratena na sopstvenikot, no koj, osvenkaznata koja }e mu bide propi{ana, }etreba da go plati i nadomestokot naUpravata za nejzinite tro{oci nasta-nati so ~uvaweto na istata. Vedna{ soformiraweto na ovoj regulatoren or-gan, nejziniot prv direktor ZoranTraj~evski po~na da ja sproveduva ovaamerka, koja se poka`a kako dobra, bi-dej}i i mnogu stanici sami prestanaaso programa, ocenuvaj}i deka e podob-ro toa otkolku da ostanat bez oprema iu{te potoa debelo da platat. Taka i seuspea da se dojde do minimalen broj di-vi emituva~i. Me|utoa, namesto da seprodol`i so celosno ~istewe na ete-rot, noviot direktor go napravi spro-tivnoto i zatoa denes povtorno e haos.

Poseben slu~aj na promovirawe nanelegalnata rabota vo radiodifuzija-ta se slu~i za Ilinden koga vo Kumano-vo edna diva stanica ne samo {to dobi�~est� gradona~alnikot na ovoj grad daja pu{ti vo upotreba novata oprema,tuku na koristewe dobi i prostorii volokalnata samouprava, a ovoj �nastan�be{e vklu~en vo ramkite na programa-ta na odbele`uvawe na Ilinden. Sta-nuva zbor za radio �Tumba� na koe mube{e odzemena koncesijata poradi nep-la}awe na nadomestokot kon dr`avata,no koe, so dobra kampawa na �`rtva� naprethodnata vlast, denes raboti bezproblemi. I hepeningot {to rakovods-tvoto na Kumanovo go prave{e po po-vod ovoj praznik, isto taka, be{e orga-nizirano so u{te edno divo radio, onanare~eno �Skaj�. Ova se slu~uva vo istovreme koga vo ovoj grad deluvaat osumtrgovski dru{tva koi gi pla}aat svoi-te obvrski kon dr`avata.

Vo edna vakva apsurdna situacija,pra{awe e zo{to dr`avata od koncesi-onerite vo radiodifuzijata bara da gopla}aat nadomestokot, koga taa ne giispolnuva svoite obvrski i ne im ovoz-mo`uva normalen prostor za rabota,vo koj nema da se slu~uva reklamite, odkoi `iveat privatnite stanici da za-minuvaat kaj onie, koi rabotat divo, nepla}aat ni{to kon dr`avata i zatoanudat poevtin marketing prostor.

Dokolku vakvata sostojba prodol-`i sosema }e bide normalno ako i le-galnite emituva~i vo znak na protestprestanat da gi po~ituvaat obvrskiteod koncesiskiot dogovor, bidej}i dr-`avata prakti~no dava signali dekadenes e isto da se bide so koncesijaili ne.

Vo 23 mesta vo okolinata na[tip, mladite lu|e ve}e nekol-ku meseci mo`at da gi koristat

uslugite na mobilnata bus bibliotekakoja sekojdnevno im stoi na raspolaga-we, nudej}i im besplatno koristewena knigi i prira~nici. Ovoj podvi`enkamion, koj e adaptiran i opremen sotelevizor, video,kompjuter i knigi,obezbeduva global-ni i lokalni in-formacii za nase-lenieto vo Isto~naMakedonija, prekubesplaten pristapdo Internet, a ras-polaga i so oprede-len kni`en fond.Infobusot, koj e nateren od 22 aprilgodinava ,pokrajvakvite informa-cii, nudi i CD ro-movi i knigi. Pok-raj beletristika senudat i CD kursevipo informatika iangliski jazik.

Stanuva zbor za trigodi{en proekt,koj go realizira Institutot otvorenoop{testvo - Skopje, a lokalen imple-

mentator e narodnata biblioteka �Go-ce Del~ev� vo [tip.Za realizacija naproektot ve}e se obezbedeni sredstva

za prvite dve godini vo visina od oko-lu 140 iljadi dolari. Del od sredstvavo visina od 100 iljadi {vajcarskifranci gi donira{e [vajcarskataagencija za razvoj, a drugiot del odsredstvata se od Mre`nata programaza informatika -Budimpe{ta i Ka-nadskata agencija za razvoj.

Kamionot odi sekoj den vo razli~nonaseleno mesto, spored opredelenamar{ruta, a bibliotekata nudi uslugi

na 23 sela od okolinata na [tip. Vomomentov, najbrojni nejzini korisni-ci se decata od osnovnite i sredniteu~ili{ta. Pokraj mladinata, sporedposlednite izve{tai, go koristi ipostarata populacija, koja e zaintere-sirana pred s¢ za edukativna literatu-ra, vo forma na bro{uri koi se odne-suvaat na zemjodelskata ili sto~ar-skata problematika.

So ogled na toa deka populacijatavo ovoj kraj e me{ana, podvi`natabiblioteka raspolaga i so literaturana romski, turski i vla{ki jazik. Zadve godini od proektot Ministerstvo-to za kultura se obvrzalo deka so11.440 dolari }e participira so pok-rivawe na tekovnite tro{oci i onieza razvoj na lokalnite aktivnosti.Vakvi proekti ima vo celiot region,kako na primer vo Srbija i Crna Gora,Kosovo i Albanija.(D. T.)

6 SEPTEMVRI 22000033

Nelegalnite stanici povtorno go okupiraat eterot vo Makedonija

Proekt "Infobus#

Podvi`na biblioteka za mladite vo okolinata na [tip

Stanuva zbor za trigodi{enproekt, koj go realizira Insti-

tutot otvoreno op{testvo -Skopje, a lokalen implementator

e narodnata biblioteka "Goce Del~ev� vo

[tip

Dr`avnite organi go produciraathaosot vo radiodifuzijata

ZDENKA PAVKOVI]

Momentalno okolu 70 divistanici slobodno emituva-at programa, a direktorotna Upravata za telekomu-nikacii Kosta Trpkovski

sedi so skrsteni race

Asocijacijata na privatnite elektronski mediumi naMakedonija podnese krivi~ni prijavi protiv direk-torot na Upravata za telekomunikacii, Kosta

Trpkovski i protiv gradona~alnikot na KumanovoSlobodan Kova~evski poradi nivniot li~en pridones vosozdavawe haos vo radiodifuznata sfera. Direktorot naUpravata, kako {to be{e soop{teno na pres konferencija-ta na APEMM, od kako e dojden na funkcija ne prezelnikakvi ~ekori za suzbivawe na �divite� stanici, {to pret-stavuva pottik za postojano zgolemuvawe na brojot na nele-galnite stanici. Kako {to objasni Viktor Grozdanov,izvr{en direktor na APEMM, eden funkcioner jazloupotrebuva slu`benata pol`ba i koga ne prezemaaktivnosti, kako vo slu~ajov, bidej}i so toa se nanesuvaatogromni {teti na onie trgovski dru{tva koi imaat konce-sii i gi ispolnuvaat svoite obvrski kon dr`avata.

Krivi~nata prijava se odnesuva i na neprezemeniteaktivnosti protiv francuskata televizija RFI koja ima{esamo privremena dozvola za nabavka na oprema na koja i eiste~en rokot i koja nezakonski raboti. Ottamu, ovaa aso-cijacija bara od Vladata Trpkovski da go razre{i odfunkcijata i na ova mesto da postavi energi~na li~nostkoja }e znae da se spravi so problemite vo ovaa dejnost.

Krivi~nata prijava protiv gradona~alnikot naKumanovo se odnesuva na negovoto aktivno u~estvo vo pro-movirawe na edno nelegalno radio. Toj na radio "Tumba� muima dadeno prostorii vo zgradata na lokalnata uprava, apu{taweto vo rabota na novata oprema na ovaa "diva# stan-ica go vklu~il vo ramkite na odbele`uvaweto na 100godi{ninata na Ilinden. Lokalnata uprava organizirala imuzi~ki hepening so u{te edno nelegalno radio - "Sitiradio#.

Asocijacijata na privatnite elektronski mediumi alarmira na haosot vo eterot

Krivi~ni prijavi za Trpkovski i Kova~evskiza poddr{kata na "divite# stanici

Piter Mekintaer e britanski novinar ipublicist ~ie {to interesirawe e osobe-no naso~eno kon sferata na ~ovekovite

prava ili poto~no detskite prava. So godini tojpatuva nasekade niz svetot pi{uvaj}i za pravatana decata i dr`ej}i seminari na novinarite kakoda izvestuvaat za slu~ai vo koi se vme{ani i de-cata, istovremeno podu~uvaj}i gi svoite kolegikako da se borat za pogolemo dostoinstvo na sitelu|e bez razlika od koj del na svetot doa|aat.

�^ovekovite prava se eden vid dogovor me|uvladata i narodot. Vladata gi potpi{uva doku-mentite koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava, anarodot gi po~ituva°, veli Mekintaer. �[to seodnesuva do detskite prava, toa se prava koi voz-rasnite odlu~ile deka decata treba da gi imaat.Vozrasnite se tie koi treba da im ovozmo`at nadecata nivnite prava da ne ostanat samo na harti-ja°.

Mekintaer naglasuva deka sudskite procesi vokoi se vme{ani maloletnici vo Velika Britani-ja obi~no se zatvoreni za javnosta, vo interes nadecata. Me|utoa od site procesi toj go izdvojuvaprocesot koj se slu~il pred desetina godini i kojgi razbranuval duhovite vo Velika Britanija.

�Procesot vo koj{to im se sude{e na dvajcamom~iwa od deset i edinaeset godini navistinabe{e potresen. Imeno, dvete mom~iwa izvr{ijagrozomorno ubistvo na dete od dve godini. Voeden supermarket tie ja iskoristija turkanicatai deteto go ottrgnaa od racete na majka mu. Potoago odvedoa do {inite kade {to go vrzaa i go osta-vija deteto da go pregazi voz. Prethodno go tepa-le i maltretirale. Javnosta vo Velika Britanijabe{e vo {ok. Lu|eto ne mo`ea da veruvaat dekadeca koi bi trebalo da se igraat so igra~ki, ubi-vaat drugo dete. Nekoi se pra{uvaa dali decata sevistinski vinovnici. No, kamerite vo supermar-ketot jasno gi poka`aa nivnite lica. Da, tie beaubijci, no nekoi se pra{uvaa dali mo`e tie da bi-dat osudeni za ubistvo koga imaat samo po deset,odnosno edinaeset godini? Sudot , sepak, odlu~ida im se sudi zatoa {to utvrdi deka tie pravatrazlika me|u toa {to e dobro, a {to ne . Mislamdeka tie to~no znaeja {to pravat. Kako i da e, su-dot gi osudi na kazna od dvaeset godini zatvor.No, po izvesno vreme procesot se obnovi i kazna-ta be{e namalena na deset godini. Identitetotna ovie maloletni zatvorenici be{e smenet, ajavnosta protestira{e. Tie go izvr{ija ubistvo-to, no sega tie se polnoletni i koga }e izlezat odzatvor tie }e moraat da go gradat svojot `ivot, nosekoga{ }e moraat da `iveat i so zlostorstvotokoe go napravija koga bea s¢ u{te deca. No, mora ikako op{testvo da se zapra{ame zo{to deca izvr-

{ija takvo grozomorno zlostorstvo. Novinaritei deneska ne smeat ni{to da iznesat vo javnost vovrska so ovie deca, koi sega se vozrasni lu|e. Toae strogo zabraneto.°

I sekoga{ koga se slu~uvaat vakvi nastani sepostavuva pra{aweto. Kolku se vinovni vozras-nite? Zlostorstvo ra|a zlostorstvo. Obi~no decakoi se agresivni, vsu{nost semaltretirani doma. Mekintaere ubeden deka vakvite decaobi~no se `rtvi na svoite ro-diteli, koi postojano doma gimaltretirale.

�Kako op{testvoto da sespravi so nasilstvo vo domot e{iroko pra{awe. Ona {to me-ne me interesira e toa kako no-vinarot mo`e da doprinese vorasvetluvaweto na slu~aevite,kako najverodostojno da gipretstavi ne povreduvaj}i ni-kogo so svojot napis. Mnogu elesno da se napi{e, na primer,tie treba da se ubijat, ili tietreba da bidat vo zatvor do kra-jot na svojot `ivot. No, dali natoj na~in sme re{ile s¢? Zada-~ata na novinarot e da se istra-`i da gi iznese faktite vo vis-tinsko svetlo, ne vedna{ da sestava vo uloga na sudija. Treba{to pove}e da se istra`uva. Naprimer, mnogu deca se seksual-no zloupotrebuvani vo inter-natite za deca koi imaat po-sebni potrebi. Tie slu~ai ret-ko se otkrivaat, zatoa {to po-ve}eto od ovie deca nemaat ni-tu mo`nost da ka`at {to seslu~ilo, a ovie institucii sepremnogu zatvoreni za da imanekoja kontrola odnadvor. Ed-na od najte{kite novinarskizada~i e sigurno da go sledi is-tra`uvaweto za zloupotrebi

na deca. Nemislam dekanovinarite sevistinski li~-nosti koi birazgovarale somaltretirano dete. Sepak, kogavo vakvi procesi ne{to }e trgnepo nadolna linija, vinovni sevozrasnite, a ne decata. Vozras-nite koi ja vodat istragata, ilipak, odgovorni lica koi ne umeatso deteto da razgovaraat na vis-tinski na~in.°

Piter Mekintaer veli dekanajzagrozeni se detskite prava voAfrika. Decata tamu ne samo{to stradaat poradi siroma{ti-ja tuku ~esto se i `rtvi na voeni-te konflikti vo koi tie direk-tno se vme{ani.

�Koga bev vo Uganda vidovne{to {to navistina mi se ~ine-{e deka go ima samo vo pekolot.Za vreme na voeniot konflikt voovoj region mnogu deca od razni

sela bea vodeni vo voen kamp kade {to bea obu~u-vani da ubivaat. U{te dodeka gi vodea do kampotvojnicite se poigruvaa so niv i ja pottiknuvaanivnata agresija. Taka, nekoi deca stanuvaa ubij-ci, a drugite `rtvi u{te pred da stasaat vo kam-pot. Vo kampot gi u~ea na najgrozomorni metodiza ubivawe. Ubivaa za da ne bidat ubieni. Nekoi

deca bea oslobodeni od kampotpo stivnuvaweto na konflik-tot, no pretstoe{e te{ka zada-~a na nivna resocijalizacija isoznanie deka vo `ivotot imadrugi na~ini da se pre`ivee,ne samo so pomo{ na ubivawe.Se se}avam na edno dvanaesetgodi{no devoj~e koe go sretnavi koe igraj}i se so kuklata miraska`a deka dodeka bila vokampot ja ubila svojata pomalabratu~etka. Ovie primeri jas-no ka`uvaat deka nie site mo-rame da gi za{titime decata ida se borime za nivnite prava.Morame da zapomnime deka de-cata gi imaat site prava navozrasnite, plus pravoto da bi-dat za{titeni od nasilstvo.Nie kako novinari nemame po-sebni prava, no imame izvon-redna zada~a. Nie morame daim objasnime na lu|eto koi senivnite prava i kako da se bo-rat za niv#.

Na pra{aweto koj od nego-vite napisi predizvikal najgo-lemo vnimanie vo britanskajavnost, toj veli deka toa bilnapis za ~ovekovite prava, kojdignal prav ,bidej}i se rabote-lo direktno za osnovnoto- pra-voto na `ivot.

�Se rabote{e za eden skit-nik koj `ivee{e na ulicite naOksford, grad vo koj {to `i-veam i jas. ^ovekot pokraj taanesre}a {to `ivee{e na ulicaima{e i nesre}a da bide boleni da ima potreba od postojanadijaliza. Koga skitnikot oti-{ol vo bolnica, lekarot mu re-

kol deka nema potreba da dobivamedicinska nega koga negoviot `ivot i taka ebezvreden ( to~nite zborovi bea deka kvalitetotna negoviot ̀ ivot ne e dovolno dobar). Prikazna-ta mi ja raska`a nekoj od personalot vo bolnica-ta, no jas ne ja objaviv vedna{, re{iv da odam dodoktorot i da ja proveram. Go intervjuirav skit-nikot, a potoa otidov i do lekarot. Koga dokto-rot mi re~e deka jas samiot treba da se zapra{amdali kvalitetot na `ivotot na skitnikot e do-volno dobar,toga{ znaev deka skitnikot ja zboru-va vistinata. Go �pritisnav° lekarot i toj mipotvrdi deka iskazot na skitnikot e to~en. Leka-rot odbil da mu dade medicinska pomo{ stavaj}ise sebe si vo uloga na nekoj koj odlu~uva dali e ne-koj vreden da `ivee ili ne, koj da dobie medicin-ski tretman, a koj ne. Prikaznata be{e objavena,se krena mnogu prav, a na krajot lekarot dade ot-kaz i zamina od zdravstvenata ustanova vo Ok-sford°, ja zavr{i svojata prikazna mojot sogovor-nik.

SEPTEMVRI 22000033 7

Mora da gi za{titime decata od nasilstvo

Piter Mekintaer, britanski novinar i publicist, za ~ovekovite i detskite prava

Kako op-{testvo-to da sespravi sonasilstvovo domote {irokopra{awe.Ona {tomene meinteresi-ra e toakako no-vinarotmo`e dadoprine-se vo ras-vetluva-weto naslu~a-ite

Koga bev vo Uganda vi-dov ne{to {to navisti-na mi se ~ine{e deka goima samo vo pekolot. Zavreme na voeniot kon-flikt vo ovoj region

mnogu deca od razni se-la bea vodeni vo voen

kamp kade {to bea obu-~uvani da ubivaat

Izve{taj na UNICEF za nasilstvoto vrz decata vo svetot

Nie kako novinari nemame posebni prava, no imame izvonredna zada~a, niemorame da im uka`eme na lu|eto koi se nivnite prava: Piter Mekintaer

Detskiot fond na OON, UNICEF, informiradeka godi{no se prodavaat i se kupuvaat pove-}e od eden milion deca vo svetot. Zapadna Af-

rika dominira, no tuka se i Azija, pa duri i Isto~naEvropa, ~ii deca se naj~esto `rtvi na ovaa nezakon-ska trgovija.

Spored najnoviot izve{taj na UNICEF, od avgustgodinava, trgovijata so lu|e, posle trgovijata so dro-ga i so oru`je e tretiot po golemina kriminal koj ge-nerira profit pove}e od 10 bilioni dolari godi{-no. Naj~esto decata vo ovoj kriminalen biznis sepreprodavaat kako eftina rabotna sila ili kako ob-jekti za seksualna zloupotreba i iz`ivuvawe.

Vo Oddelenieto za za{tita na decata pri UNI-CEF, naglasuvaat deka ovoj kriminal vo svetot cve-

ta kako nikoga{ dosega i deka del od pri~inite zaenormniot progres na ovaa nelegalna dejnost e slaba-ta zakonska regulativa. Na primer, zakonite protivtrgovijata so droga (kokain i heroin) se mnogu pori-gorozni vo golem broj dr`avi za razlika od onie sokoi se sankcionira trgovijata so lu|e. Ottamu, golembroj kriminalci re{avaat eden nelegalen biznis dazamenat so drug koj pomalku se kaznuva, a ovozmo`uvagolem profit. Ednostavno, konstatiraat vo UNI-CEF, kriminalcite na decata i na lu|eto voop{to,gledaat isto kako na plasti~ni }esiwa so kokain.

Decata od Zapadna Afrika i Isto~na Evropa, koise `rtvi na ovaa nelegalna trgovija naj~esto se pro-davaat na takanare~eniot seks-pazar, dodeka decataod Kina i od Vietnam, naj~esto se prisileni na pros-

titucija ili pak, se koristat kako eftina rabotnasila. Eden del od decata se prodavaat vo nivnite zem-ji, no najgolemiot del se nelegalno transportiranivo Evropa, kade {to postoi i najgolem pazar za niv.Iskustvata na UNICEF poka`uvaat deka najgolembroj od decata `rtvi na ovoj kriminal doa|aat do si-roma{ni semejstva, a nekoi voop{to i nemaat svojdom. Trgovcite so lu|e im vetuvaat rabota, zarabotu-va~ka za{tita, obrazovanie i sl. Mnogu od semejstva-ta ~ii deca se prinudeni da rabotat voop{to i ne raz-biraat na kakvi s¢ opasnosti tie naiduvaat dodeka sena ulica. Eden od najiznenaduva~kite fakti na koinai{le lu|eto od UNICEF e faktot deka i pokrajgolemiot broj organizirani mre`i za trgovija, ~estopati inicijalnite kontakti so decata se vospostavu-vaat tokmu preku nivnite roditeli ili semejstva.Mnogu ~esto, velat vo UNICEF, vo zemjite kakoMoldavija ili Romanija mo`at da se najdat javno ob-javeni oglasi pod prevezot na oglasi za vrabotuvawe.

Na krajot, UNICEF naglasuva deka efektite odovoj vid kriminal se dolgotrajni i razoruva~ki i dekaintenzivno se razgleduvaat mo`nite na~ini za negovorigorozno sankcionirawe, kako i za pointenzivno i po-seopfatno informirawe i educirawe na javnosta.

Pove}e od eden milion deca se prodavaat godi{no

"Lokalna kulturna politika# (sos-tojbi, odnosi i sozdavawe), e ra-botnata tema na koja od 9 do 11 ok-

tomvri, godinava, vo Ohrid, }e debatiraatmakedonski i stranski stru~ni lica, ~ii{to mislewa, stavovi i sugestii, treba daposlu`at vo gradeweto na aktuelnata slikaza procesite na demokratizacijata i decen-tralizacijata na instituciite od kultura-ta vo zemjava.

Stanuva zbor za u{te edna gra|anska ini-cijativa {to ja inicira Centarot za izve-duva~ki umetnosti Multimedija, koj vo iz-minative dve i pol godini rabote{e na�Gra|anskata inicijativa za opredeluvawena mo`na strategija za kulturen razvoj naRepublika Makedonija�, realiziraj}i ja niz{est nacionalni i dve regionalni debati,vo partnerstvo so Ministerstvoto za kul-tura. So svoi sogleduvawa za postojniotkulturen koncept, vo Ohrid ovoj pat }eu~estvuvaat pretstavnicite na ministers-tvata za kultura i lokalna samouprava,stranski eksperti, prestavnici na Sovetotna Evropa. ]e bide razgledan i odnosot me-|u nacionalnoto i lokalnoto, kako i stran-skite iskustva vo sozdavaweto na lokalna-ta kulturna politika. U~esnicite }e dis-kutiraat i za nacionalnata kultura, no i zakulturnoto nasledstvo vo lokalni ramki.Na tri oddelni rabotilnici, e najavenorazgleduvawe na studii povrzani so grado-vite Veles, Kraguevac i Plovdiv.

Direktorkata na Multime-dija, Violeta Simjanovska,najavuva deka po zavr{uva-weto na vtorata inicijati-va, Centarot }e prodol`ida raboti na istata tema inaglasuva: �Vo idnina, }e muposvetime zna~ajno vnima-nie na multikulturalizmoti se razbira, na na~inot nakoj kulturata }e se finansi-ra na lokalno nivo#. Navra-}aj}i se na realizirawetona prvata gra|anska inicija-tiva posvetena na opredelu-vaweto na mo`nata strate-gija za kulturen razvoj, {togo smeta za golemo profesi-onalno iskustvo, Simjanov-ska veli: �Ministerstvotoza kultura koe bi trebalo dae odgovorno za gradewe nastrategijata, gi nema proce-neto ili sobrano makedon-skite umovi koi mo`at mno-gu da pridonesat. Kaj nas nepostojat {koli za gradewestrategija dodeka vo regio-

not postoi zrelost voovaa oblast. Postojatekspertizi za pra{awa-ta kako se pravi kultur-na strategija. Mo`am dazabele`am deka sega, pozavr{uvawe na inicija-tiva ima nekoi potezina Ministerstvo za kul-tura, koi poka`uvaat de-ka tie malku od malku seotvoraat i sfa}aat dekatreba da gi iskoristatpostojnite intelektual-ni kapaciteti. Minis-terstvoto e troma ma{i-nerija, sistem koj mnogupote{ko se pomrdnuva, zarazlika od malite, nezavisni inicijativi.Definitivno nevladiniot sektor poka`adeka e mnogu pomobilen, poaktiven i dekamo`e da dade mnogu pove}e rezultati zamnogu kratok period i za mnogu pomalkupari#.

Osven od resornoto Ministerstvo zakultura, na debatite mnogu retko prisus-

tvuvale pretstavnici od drugite minis-terstva koi direktno ili indirektnou~estvuvaat vo kreiraweto na kulturnatapolitika.#Ministerstvoto za finansiibe{e pokaneto kako eden od prezenterite,no nikoj od tamu ne se nafati da zboruvaza finansiskiot aspekt na kulturata voMakedonija�, naglasuva Simjanovska i

prodol`uva: �Vo novata inicijativa kojasega ja zapo~nuvame, aktivno }e gi vklu~i-me Ministerstvoto za lokalna samoupra-va i ZELS, od koi se o~ekuva da gi imple-mentiraat zaklu~ocite. Spored na{iteprvi~ni dogovori, zaklu~ocite od gra|an-skata inicijativa treba da pretstavuvaatosnova na koja }e se temeli strategijata zakulturen razvoj na Makedonija, koja s¢ u{-te ne e definirana. Na{eto dve i pol go-di{no iskustvo, govori deka e mnogu te{-ko da se dojde do kakov bilo oficijalendokument od Ministerstvoto za kulturaiako, tie se obvrzaa deka }e ni gi dostavatsite dokumenti i rabotni verzii od ovaaoblast. Kako }e bide ponatamu }e vidime,nie s¢ u{te sme podgotveni za sorabotka.�

Ureduvaat:Roberto Beli~anec,

Gordana Duvwak, Biljana Bejkova

Grafi~ko ureduvaweIgor Per~uklievski

e-mail: infocentar@sonet.com.mk

Gra|anskata inicijativa za opredeluvawe na mo`na strategija za kulturen razvoj, vo dokumentotdostaven do Ministerstvoto za kultura naglasuva deka e potrebno "itno da se povede postapka zadefinirawe na nacionalniot interes vo kulturata, deka "kulturnata politika ima dinami~na

priroda, no ne treba da se menuva incidentno i spored momentalnata potreba na vladeja~kite garni-turi, deka treba da se "modelira sistem na dano~ni olesnuvawa i da se usoglasi spored specifi~niotinteres na kulturata {to proizleguva od Zakonot za kultura, osobeno da se usoglasat zakonite od o-blasta na finansiite, Zakonot za carina i DDV#.

Naglasena e potrebata od voveduvawe interdisciplinarno obrazovanie za obrazuvawe kadar za kul-turen menaxment, koj }e bide podgotven da se soo~i so raznite problemi i zada~i pri upravuvaweto sokulturnite ustanovi, kako i potrebata od sozdavawe podmodel za reforma na kulturnata administra-cija, vo ramkite na pretstojnata reforma na celata javna administracija, ~ija cel }e bide sozdavawena mala, efikasna, stru~na, kompetentna informirana i menaxerski orientirana administracija.

Gra|anskata inicijativa smeta deka treba da se stimuliraat aktivnostite i anga`manot na nevla-diniot sektor vo prezentacijata na kulturata, se so cel, vo "igra# "da vlezat profesionalcite, a nebirokratite i da se odbegnaat manipulativite, partiski i politi~ki igri na lokalnite birokrati,od {to najmnogu strada kulturnata strategija.

Kulturnata politika ne smee da zavisi od aktuelnata vlast

Nevladiniot sektor pomobilen od dr`avata

Mo}ta e vo narodotZedni~ki proekt na:

Centar za razvoj na mediumi i "Utrinski vesnik#

Finansiski poddr`an od:Institut Otvoreno

Op{testvo - Makedonija Izleguva sekoj

posleden ~etvrtok vo mesecot

Multimedija prodol`uva so inicijativata za sozdavawe kulturna politika

Pretstavnicite na Makedonija,Bugarija i Srbija i Crna Goraneodamna vo Kriva Palanka go

promoviraa evroregionot Morava -P~iwa - Struma, kako potreba na mali-te i sredni pretprijatija i op{tinitekoi gravitiraat vo toj region, da si po-mognat samite na sebe i da gi animiraatvladite deka postojat pograni~ni op-{tini zaboraveni od vlasta i prepu{-teni na tivko izumirawe. Evroregionote sostaven od tri pravni subjekti so cen-tri vo Kriva Palanka, Leskovac - SCG i]ustendil vo Bugarija. Vo Makedonija eregistrirana Fondacija za transgrani~-na sorabotka, koja e osnovana od op{ti-nite Sveti Nikole, Probi{tip, Ran-kovce, Kriva Palanka, Kratovo, Del~e-vo, Ko~ani, Ora{ac, Staro Nagori~ane,Valandovo, Lipkovo, Lozovo, Kardincii Vinica. Fondot za transgrani~na so-rabotka na SCG opfa}a 15 op{tini, do-deka bugarskata asocijacija ja so~inuva-at 11 op{tini. Vkupen buxet za ovoj pro-ekt }e bide 22 milioni evra za site tridr`avi, a sredstva }e se baraat od evrop-skite inicijativi i programi. Intere-sot na op{tinite za za~lenuvawe vo Ev-roregionot e golem, i mnogumina grado-na~alnici koi {to ne se potpisnici naMemorandumot za sorabotka, mu davaatpoddr{ka.

"Statutot i site akti na Evroregio-not ne pre~at na zakonodavstvata natrite dr`avi. Veruvame vo nego, bidej-}i op{tinite osnova~i, a i malite isredni pretprijatija smetaat deka samoova e patot za integrirawe so drugitedr`avi i ispolnuvawe na nivnite ve-kovni te`neewa i `elbi za protok nalu|e i materijalni dobra. Veruvame voovoj Evroregion zatoa {to postoi `el-ba za sorabotka i prosperitet, i bidej-}i za vreme na dosega{nata trigodi{nasorabotka ne bevme optovareni so isto-riskite tabua, razmisluvavme samo ka-

ko da si pomogneme nasebesi i na na{ite dr-`avi#, veli pretsedate-lot na makedonskiot�centar�, Blage Mlade-novski.

Evroregionot e za-misleno da gi pomagaproektite stimuliraniod vlasta, na koja bi £ponudil transfer natehnologii i znaewa do-bieni so genetski in`e-nering za proizvodstvona odredeni zemjodelskikulturi, a vo isto vremei proizvodni kapacite-ti za prerabotka na is-tite, taka {to }e se do-bijat poluproizvodiili gotovi proizvodi zakoi }e se obezbedi pa-zar, kako vo zemjata, takai nadvor od nea.

�Za da gi realizirame na{ite ideibarame od vlastite na trite dr`avi dasozdadat uslovi, ambient i okolina zanepre~en razvoj i stimul za rabota naovoj Evroregion i drugite evroregionikoi deluvaat ili }e bidat formirani,da ja pratat rabotata na Evroregionite,da ja implementiraat i vgradat vo naci-onalnite strategii#, apelira Mlade-novski.

Srpskiot pretstavnik vo Evroregio-not, Gojko Veli~kovi} smeta deka odtoa kolku }e se vlo`i za realizacijata

na proektot, od toa }e zavisi i idnina-ta na trite zemji. Toj smeta deka vakva-ta inicijativa treba da se poddr`i i

osoben akcent da se sta-vi na ekonomskata sora-botka, so cel da se po-mogne vo ekonomskiotrazvoj na trite zemjite.Osnovna cel na proek-tot e razvoj na trite re-gioni, uka`uva bugar-skiot pretstavnik Ka-men Dimitrov, koj smetadeka regionite sami nemo`at da postignat tol-ku ne{ta, kako {to bimo`ele so zaedni~ki si-li. Idnata Evropa }ebide Evropa na regioni-te, a ne na dr`avite, po-ra~uva toj.

Na neophodnosta odformiraweto na ovojevroregion uka`uva igradona~alnikot naKriva Palanka, Qup~o

Petkovski, koj o~ekuva na ovoj na~in dase podobri sorabotkata so na{ite sose-di, za {to e neophodna infrastruktur-na povrzanost, koja {to op{tinataKriva Palanka, ja ima so Bugarija, no nei so na{iot ju`en sosed, SCG. Zemjiteosnova~i na evroregionot Morava-Struma-P~iwa, imaat golem broj idej-ni proekti, koi se nadevaat zaedni~kida gi realiziraat, a {to }e bide mo`nodokolku se obezbedi pristap do fondo-vite na Evropskata unija.

"Toa e strate{ko pra{awe za Make-donija zatoa {to na{iot sosed Bugari-

ja, kako zemja koja {to e na patot za vlezvo EU, ima pristap do fondovite naUnijata, {to mo`e da bide dobra {ansai za nas da iskoristime del od tie mo`-nosti i odredeni sredstva da vlezat voovoj evroregion#, smeta gradona~alni-kot na Kriva Palanka. Uka`uvawata sedeka na toj na~in }e mo`e da se razmis-luva za pra{awa kako {to se pobrz eko-nomski razvoj, relaksacija na granicitei podobruvawe na proodnosta, otvorawena novi grani~ni premini, razvoj napograni~nite regioni, za{tita na `i-votnata sredina, proizvodstvo na zdra-va hrana, razrabotka na biznis sekto-rot, izgradba na infrastruktura. Istotaka }e mo`e da se razmisluva i za sora-botka me|u gra|anite i instituciite naplanot na kulturata, sportot, za zgole-muvawe na konkurentnosta na stopan-skite subjekti koi {to }e mo`at da seborat na po{irokiot pazar i da mo`atda baraat pristap na novi pazari.

Vo momentov se izrabotuva aplikaci-ja za institucionalno postavuvawe naovoj evroregion. Tri kancelarii se ve-}e vo funkcija, no, spored Petkovski,mora da se izraboti i strate{ki plan zarazvoj na regionot, da se napravat pla-novi oddelno za site oblasti, i da se re-gistriraat instituciite i organizaci-ite koi {to }e bidat partneri vo zaed-ni~kite proekti. Toa zna~i, pravewe nabaza na podatoci, formirawe na infor-mativno glasilo, unapreduvawe na sora-botkata na kulturen, sportski i infor-mativen plan,i sozdavawe na baza na po-datoci so biznis informacii. Postoi iideja za pominuvawe na granicite sopropusnici, so {to gra|anite na ~len-kite na ovoj evroregion }e imaat mo`-nost so propusnici kako oficijalen do-kument da gi preminuvaat pobrzo grani-cite. Taa ideja postoi, me|utoa toa }e goinicirame pred vladite na zemjite iMNR�, objasnuva Petkovski.

Malite op{tini se borat protiv tivkoto izumirawe

DANIELA TRP^EVSKA Makedonija, Srbija i Crna Gora i Bugarija formiraa Evroregion Morava - P~iwa - Struma

KATERINA BOGOEVA

Centarot za demokratija i bez-bednost, koj raboti vo ramki-te na �Institutot Evro-Bal-

kan�, na site zainteresirani subjek-ti im soop{tuva deka imaat sekoj-dnevna mo`nost slobodno da ja ko-ristat internata biblioteka na ovojcentar. Bibliotekata raspolaga sofond od nad iljada naslovi, kako i sogolem izbor na periodi~ni izdanija,od po{irokata oblast na demokrati-jata, i bezbednosnite i mirovnitestudii.

Zainteresiranite }e imaat edins-tvena mo`nost da ja koristat i elek-tronskata novinska arhiva, kade searhiviraat dnevnite i nedelnitevesnici koi {to se izdavaat na teri-torijata na Republika Makedonija,vo poslednive ~etiri godini.

Centarot e otvoren sekoj rabotenden od 11:00 do 15:00 ~asot i se nao|ana Bul. �Partizanski odredi� br 63,(vo blizina na avtobuskata stanica�Mal odmor�), vo Skopje. Uslugite nadatotekata i bibliotekata na centa-rot se besplatni.

Za podetalni informacii mo`eda se obratite na telefon/faks: (02)3 075 570 ili 3 090 731, kako i na e-ma-il: cdb@euba.org.mk ili na internetstranata: www.euba.org.mk

Bibliote~en fond od

nad 1000 knigi

Centar za demokratija i bezbednost na "Evro-Balkan#

Evroregionot e zamislenoda gi pomaga proektite

stimulirani od vlasta, nakoja bi i ponudil transfer

na tehnologii i znaewa

Violeta Simjanovska

ZAKLU^OCI