Splošna kartografija

8/17/2019 Splošna kartografija

http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 1/45

UVOD V GEOGRAFIJO

SPLOŠNAKARTOGRAFIJA

Ljubljana, 2014

asist. Tomaţ Gorenc

[email protected]



gradbeni inţenirji,

arhitekti,

agronomi,

pedologi,

KARTE

so nepogrešljiv pripomoček številnih strokin brez njih si ne moremo predstavljati

vrste dejavnosti:

gozdarji,

prostorski planerji,

vojska,

promet itd.



geologija,

meteorologija,ekonomika,

sociologija,

zgodovina itd.

Karte uporabljajo tudi druge stroke

in znanstvene discipline:



pri njegovem delu,

pri spoznavanjuZemljinega površja, pri tolmačenju pojavov nanjem.

Geografi ne moremo shajati brez kart !!

Karte so geografu osnovno orodje in

pripomoček



z enim pogledom zaobjamemo velik del

Zemljinega površja (velike ali majhne regije);

ugotavljamo zakonitosti prostorske

razporeditve pojavov;

spoznavamo soodvisnost in kompleksnost

pojavov v pokrajini;

je izredno koristna delovna metoda za prikazovanje spoznanj in ugotovitev;

karta veliko boljše prikaţe zakonitosti

prostorske razporeditve od dobrega opisa.

S karto lahko:



KAJ JE KARTA?

Karta je pomanjšana podoba (dela) Zemljinega površja.

Karta je ravna ploskev, na katero prenesemo

ukrivljeno Zemljino površje deformacijeza prikazovanje pojavov moramo uporabljati

dogovorjene znake ali simbole shematičnost

TODA!

Ni vsak prikaz površja karta: npr. fotografije,razgledi, vedute…



Karta je risba v določenem razmerju

pomanjšanega Zemljinega površja,

ponavadi gledanega iz zenita,

prenešenega na ravno ploskev na podlagimatematično zasnovane projekcije in za

boljše razumevanje pojavov opremljena z

določenimi dogovorjenimi simboli in

napisi.



KARTE po vsebini

SPLOŠNE POSEBNE

poglavitni elementi

Zemljinega površja

prikazujejo le en,

izjemoma več pojavov

relief

vode

vegetacija

doseţki

človeka

naravni

pojavi- padavine

- temperature …

druţbeni pojavi

- gostota poselitve

- plovne poti …







KARTE po merilu

Z VELIKIM

MERILOM

S SREDNJIM

MERILOM

Z MAJHNIM

MERILOM

načrti (TTN) splošne drţavne

karte

katastrske mapedo 1:10.000

topografske karte

od 1:10.000

do 1:100.000

horografske

karte

(obseţne regije) od 1:200.000 do

1:1.000.000

prikazovanje

kontinentov in

delov ali celegaZemljinega

površjanad 1:1.000.000



zemljiški kataster

podatki o legi, površini, kmetijski kategoriji

in razredu ter lastniku parcel;

načrti + pisni del;

stari: 1 : 2.880 in 1 : 1.440,

novi: 1 : 500, 1 : 1.000 in 1 : 2.500; digitalni;

temeljni topografski načrt 1 : 5.000 in 1 : 10.000 (danes se ne vzdrţujejo več)

temeljna topografska karta

1 : 25.000, 1 : 50.000, 1 : 75.000, 1 : 100.000

Karte velikega merila



Kataster TTN, TPK

Franciscejski kataster iz prve pol. 19. stol.





atlasi (splošni, posebni, nacionalni itd.) -knjiţnica,

drţavne karte, pregledni zemljevidi (šolski),

občinske karte, mestni zemljevidi,

turistične, planinske, avtokarte,

globusi,reliefne karte – hodnik Oddelka

H kartografskim prikazom sodijo tudi



podatki o obliki in dimenzijah Zemlje,

koordinate trigonometričnih točk,

fotogrametrija,

aerofotogrametrija,

satelitski posnetki...

Izdelovanje je v domeni GEODETOV !

Geografi prispevajo podatke o druţbenih innaravnih pojavih in njihovi medsebojni

povezanosti.



SPLOŠNA KARTOGRAFIJA

Dokončna oblika, vsebina in način prikazovanja se ustali šele v 19. stoletju

(geodetske izmere, kartiranja

vojnogeografskih zavodov, izdajanje

topografskih kart).

izpopolnjevanje tehničnih postopkov,osnovni elementi karte ostajajo !



Elementi splošne karte

matematični fizično-

geografski

druţbeno-

geografskiostali

merilo,

koordinatno

omreţje,

osnovnegeodetske

točke, okvir

hidrografska

mreţa,

Relief, Vegetacija,

prsti

naselja,

komunikacijska

sredstva,

gospodarske

in druţbene

dejavnosti,

politična inupravna delitev

imena,

številke, skice,

avtor, izdajatelj,

tiskarna,

št. izvodov



pove stopnjo pomanjšanosti slike na karti

glede na njeno velikost v naravi:

razmerje med določeno razdaljo na karti in isto

razdaljo v naravi.

od merila je odvisna natančnost prikazovanja:

večje je merilo, večja je natančnost, bolj je karta

podrobna;manjše je merilo, bolj se posplošuje in izpušča

znake ali pa so upodobljeni pretirano netočnost:sferična ukrivljenost Zemljinega površja, reliefna

izoblikovanost.

1. MERILO

MATEMATIČNI ELEMENTI KARTE



KARTE

Z VELIKIM

MERILOM

S SREDNJIM

MERILOM

Z MAJHNIM

MERILOM

do 1 : 100.000od 1 : 200.000 do

1 : 1.000.000nad 1 : 1.000.000

DELITEV KART

GLEDE NA MERILO



najpogostejše,

razmerje med kartno sliko in naravnimi

razmerami,

v obliki razmerja (relacije)

1 : 10.000 ali v obliki ulomka.

A. Numerično merilo

000.10

1

B. Opisno merilo

koliko metrov ali kilometrov v naravi

ustreza enemu milimetru ali centimetru

na karti – npr. 1 cm = 1 km.



100

90

80

70

60

50

40

30

20

10

0

500400

AB = 425 mAB

3 00 2 00 1 00

0 500 1000 1500

lahko merimo razdalje na karti,

s povečevanjem ali zmanjševanjem karte

se merilo ohranja (pri prejšnjih dveh ne).

0 5 10km 0 5 10km

C. Grafično merilo

transportno merilo



Ustaljena in konstantna merila, ki se

najpogosteje uporabljajo (metrski sistem)

1 : 1.000.000 ali 1 mm = 1.000 m 1 : 25.000 ali 1 mm = 25 m

1 : 500.000 ali 1 mm = 500 m 1 : 10.000 ali 1 mm = 10 m

1 : 300.000 ali 1 mm = 300 m 1 : 5.000 ali 1 mm = 5 m

1 : 100.000 ali 1 mm = 100 m 1 : 1.000 ali 1 mm = 1 m

1 : 75.000 ali 1 mm = 75 m 1 : 500 ali 1 mm = 0,5 m

1 : 50.000 ali 1 mm = 50 m 1 : 1 ali 1 mm = 1 mm

SKRAJNA TOČNOST KARTE !



točnost kotov (konformne),

točnost površin (ekvivalentne),

točnost razdalj (ekvidistantne).

cilindrične ali valjne,konične ali stoţčne,

azimutne ali horizontalne (ravna ploskev).

projekcijska ploskev


2. KARTNE PROJEKCIJE



prave (geometrični prenos meridianov in paralel na projekcijsko ploskev),

neprave ali konvencionalne (dogovorjene,

matematična konstrukcija).

normalne ali polarne,

prečne ali ekvatorske, poševne.

ortografske (neskončnost),

stereografske (na površini Zemlje),

gnomonske (v središču Zemlje),

zunanje (v končni oddaljenosti od Zemlje).

os projekcije in os zemlje

lega izhodišča projekcije

Č



astronomske-geodetske točke (triangulacija),nivelacijske točke (nadmorska višina),

oporne točke z natančno lego in višino (za

natančnejše določanje objektov in reliefa).


3. GEODETSKE TOČKE

4. KARTNI OKVIR

oblike pravokotnika ali trapeza; osnovnici staravni ali ukrivljeni,

notranji okvir (geografsko koordinatno

omreţje, stopinjska mreţa) in zunanji okvir.



HIDROGRAFSKO OMREŢJE

osnovna predstava o razporeditvi kopnega in

morja;

na hidrografsko omreţje se naslanjajo vsi ostalielementi kart;

vse vodne ploskve, omreţje tekočih voda,ledeniki, močvirja, barja ... + hidrografski

objekti (kanali, cisterne, vodnjaki, izviri, vodnejame ...);

modra barva;

FIZIČNOGEOGRAFSKI ELEMENTI KARTE



podmorski relief (izobate – črte enakeglobine pomorske ali navtične karte);

jezera (obalna črta, nadmorska višina gladine

in globina);tekoče vode (ena, dve vzporedni črti; običajno pretirano prikazovanje s posplošenim tokom

in debelitvijo črt od izvira proti ustju).

HIDROGRAFSKO OMREŢJE



prikazovanje višine na dvodimenzionalni

podlagi;

do 18. stoletja rišejo gore v perspektivi

(večinoma precenjene višine);

sodobnejše metode konec 18. stoletja – iznajdba črtk in izohips, uporaba senčenja ter

iznajdba litografije v 19. stoletju – večbarvni tisk + kombinacija metod;


RELIEF



Lehmann (18. stoletje) večina topografskih

kart 19. stoletja;

paralelne črtice, izrisane v smeri pobočja

(debelina črtic narašča s strmino – 10 stopenj);

prednosti: zelo plastične, vsaka podrobnost vreliefu in sprememba naklona;

slabosti: neuporabne na kartah malega merila, za

podmorski relief, teţko je določiti naklon inabsolutno višino, veliki nakloni so črni, zelo

drago in zamudno;

danes so jih popolnoma izpodrinile izohipse.

A. ČRTKE



A. ČRTKE

Vir: Vrišer, 2002, str. 240.



Primer črtkane karte



B. WENSCHOV POSTOPEK fotografski posnetek modela reliefa;

C. FIZIOGRAFIČNA METODA relief gledan iz perspektive;

D. KANTOGRAFIJA podčrtani drobnejši geomorfološki pojavi;

E. SENČENJE

strmejša pobočja so temnejša, poloţnejšasvetlejša – odvisno od smeri Sonca; slika

reliefa je nejasna in medla, dobro v

kombinaciji z ostalimi tehnikami;



azimut 360°,

naklon ţarkov 0°

azimut 270°,

naklon ţarkov 80°

SENČENJE

SENČENJE



F. HIPSOMETRIČNO BARVANJEbarvanje pasov med plastnicami: niţine-

zeleno, višine-rjavo, globine-odtenki modre;slabosti – barvna lestvica ne ustreza

geomorfologiji, niţine v puščavi, groba

podoba pokrajine;

G. STEREOGRAFSKA METODA kombinacija senčenja in hipsometričnegabarvanja;



H. IZOHIPSEali PLASTNICE ali VIŠINSKE ČRTE so

črte, ki povezujejo točke z isto nadmorsko višino

Vir: Vrišer, 2002, str. 238.



1728 – nizozemski inţenir Cruquius;

1791 – prva večja karta (Dupain in Triel) – karta Francije;

EKVIDISTANCA – navpična razdalja meddvema izohipsama. Odvisna je od terena in

merila. Glavne so na 10, 20, 40 m, pomoţne so

½ in ¼, na 100 m so odebeljene);

rjavo-rdečkasti toni;

prikazujemo tudi podmorski relief – izobate

ali globinske črte (modre);

H. IZOHIPSE



lahko delamo profile, računamo relativne

nadmorske višine, naklone.

slabosti: nepreglednost hribovja in gričevja, ne vemo, kaj je med plastnicami, problem z

upodabljanjem drobnih morfoloških pojavov

(npr. kraške oblike površja);

bolje v kombinaciji

z ostalimi metodami.

H. IZOHIPSE



Izohipse

Č



gozd, travnik, pašnik, log, poseka, gmajna

itd. – odtenki zelene z dodatnimi črnimiznaki;

pedološka podlaga je označena redko

(le puščave, ţivi pesek,slane prsti ...).


VEGETACIJA IN PEDOLOŠKA

SESTAVA

Ţ



DOGOVORJENI ZNAKI

DRUŢBENOGEOGRAFSKIELEMENTI KARTE

Ţ



A. NASELJA

B. PROMETNO OMREŢJE

C. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

D. OSTALI ZNAKI

kulturni objekti, šole, turističniobjekti, upravne in politične

meje ...

DRUŢBENOGEOGRAFSKIELEMENTI KARTE

OSTALI ELEMENTI KARTE



IMENA – nujna, a vzamejo veliko prostora

morja, oceani, zalivi, prelivi, jezera, reke, kanali itd., otoki, polotoki, oţine itd.,

drţave in administrativne enote,

naselja,

pristanišča, prometne postaje in pomembna kriţišča itd.,

reliefni elementi (vzpetine, hrbti, ravnine, doline, prevali

itd.),

gospodarski in druţbeni objekti,

ledinska imena,

višinske kote.

LEGENDE, SKICE ipd.

OSTALI ELEMENTI KARTE



PRAKTIČNO DELO

elementi karte, absolutna in

relativna višina,

računanjerazdalj in

površin,

poznavanjetopografskih

znakov in

branje kart …



Vrišer, I., 2002. Uvod v geografijo. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,414 str.

Orientacija in topografija. 1999. Petrovič, D.

(ur.). Ljubljana, Zveza tabornikov Slovenije,241 str.

Banovec, T., 1983. Topografski priročnik .Ljubljana, Mladinska knjiga, 242 str.

Topografski znaci. Priručnik za korisniketopografskih karata. 1981. Beograd, Vojnogeografski institut, 80 str.

VIRI IN LITERATURA

Documents

Splošna kartografija