S L O V E N S K A Š P O R T N A R E V I J A

Trener.si - Priprave na smucanje >> Nasvet strokovnjaka >> OKS Slovenija >> Jadranje...

WWW.SPORTMAG.SI>>

ŽNIDARČIČSvetovni prvak

Ženska KošarkaŠport Katerega Čas Še Prihaja

NOVA SPLETNA

REVIJA

M A G A Z I N

KettlebellsŠport z dolgotradicijo

Februar 2010

FUTSALSlovenija na evropskem prvenstvu

Kajakaš

NEJC

2

WAVEFLEX

ELAN SPEEDWAVESERIES 0607

ELAN SPEEDWAVESERIES 0708

ELAN SPEEDWAVESERIES 0809

ELAN SPEEDWAVESERIES 0910

Nova smučkaSpeedwave 14Elan kolekcija 0910

Prva smučka za dolge in kratke zavoje.

Podpisano z blagovno znamko, ki je iznašla karving.

Vaša prva izbira. Brez dvoma.

Največkrat nagrajena smučarska tehnologija

3

U V O D N I K

UVODNIKRazlogov za spletni časopis je veliko. Eden tistih je tudi ekološki. Zavedanje o pomenu okolja za prihodnost, in to bližnjo, naše civilizacije se je dotaknilo že skoraj vseh ra-zumnih ljudi z izjemo politikov, ki seveda ne vidijo dlje, kot do konca mandata, v katerem morajo ves trud nameniti ponovni zmagi na volitvah ne glede na to koliko to stane. Seveda jim ob razmišljanju, kako ponovno zmagati na volit-vah, zmanjka časa za vodenje države in iskanje rešitev za njene državljane. Na žalost so časi kardeljanskega razmišljanja o odmrtju države pozabljeni, čeprav bi nam ravno danes prišli prav, ko zaradi pomanjkanja denarja umi-rajo podjetja, vse več je brezposelnih, večina tistih, ki delajo pa dela za manj, kot spodobno mesečno plačo.

Politikov poleg skrbi za okolje ne zanima niti zdravje nar-oda. Tako ima Slovenija od vseh držav v Evropski uniji najcenejši tobak in alkohol. Kar 30% cenejši od povprečja v EU. Tudi to politikov ne zanima. Računajo in računajo pa ne najdejo denarja za dvig minimalne plače. Računajo in računajo pa ne vidijo pomena športnih klubov in organizacij za zdravje ljudi in naroda. In seveda niso krivi politiki, krivi smo sami, ker jih (ne)volimo. Vprašajmo se zakaj nekateri ne grejo na volitve? Kakšni so kriteriji po katerih volimo poli-tike? Lepota? Boylov zakon je tu jasen in bi nam moral biti v opomin: p .V = konst. , kakorkoli ga razumete, lahko tudi p za pamet in V za videz….

Slovenski šport nujno potrebuje dve stvari pamet in denar. Vodenje športnih organizacij je zato treba pustiti tistim, ki razumejo strateški pomen športa, ne samo rezultatski temveč tudi razvojni. Vodenje športnih klubov ni za tiste z neizživetimi ambicijami na področju športa. Kot pravi lju-bljanski župan za vlaganje in delo v športu je potrebno biti nekoliko nor. Vendar je za vlaganje v vse inovativne in smele projekte ta lastnost nujno potrebna. Brez kančka norosti bi ne bilo Microsofta, McDonaldsa, Coca Cole, Akrapovića, Rika, nove Ljubljane….

Morda je prav ta čas leta čas, ko lahko razmislimo o sebi, o tem kaj hočemo in kam bi radi prišli, kaj bi radi dosegli. Takrat bomo tudi vedeli kakšno vodstvo, politike, športne delavce hočemo in zaslužimo. In seveda je »so what…« prekleto slab vzklik on pomanjkanju argumentov in vizije ter poguma. Tega pomanjkanja pa tudi norost ne odtehta.

Tim Novak

WAVEFLEX

ELAN SPEEDWAVESERIES 0607

ELAN SPEEDWAVESERIES 0708

ELAN SPEEDWAVESERIES 0809

ELAN SPEEDWAVESERIES 0910

Nova smučkaSpeedwave 14Elan kolekcija 0910

Prva smučka za dolge in kratke zavoje.

Podpisano z blagovno znamko, ki je iznašla karving.

Vaša prva izbira. Brez dvoma.

Največkrat nagrajena smučarska tehnologija

4

Zavod za trenerstvo in razvoj potencialov

www.trener.si

5

K A Z A L O

Februar 2010

www.sportmag.si

6 - 7 Mesečni Povzetek Dogodkov

* Hokej na ledu* Boks* Tenis* Skučarski skoki* Olimpijske igre* Pikado* Super Bowl* WRC Rally

10 - 12 Olimpijski Komite Slovenije

* Slovensko olimpijsko mesto na spletu* Slovenska Hiša v Vancouvru* Mednarodna akcija “The best of US Challange“

14 - 23 Osrednja Tema

* Ženska košarka* Futsal

26 - 27 Miss Športa

28 Športni Marketing

* Šport, medijska pojavnost in sponzorji

30 - 31 Predstavitev Športa

* Kettleballs

32 - 33 Perspektivni Mladi Športnik

* Kajakaš - Nejc Žnidarčič

34 - 41 Lifestyle

* HARMONIJA.EU* TRENER.SI- Priprava na smučanje- Praški* HIGHLIFE.SI-Jadranje

42 - 43 Nasvet Strokovnjaka

* Smučanje - Zarezna tehnika

6

Hokej na leduNHL – Kralj Kopitar in njegovi KINGSIoktober, november, december 2009, januar 2010

- leta 2005 izbran kot #11 na naboru NHL v vrste Los Angeles Kingsov- tretji po številu točk med Rookie-ji v prvi sezoni v NHL-u- oktobra 2008 podpisal 7-letno 48 mio. $ vredno pogodbo s Kralji - v letu 2009/10 eksplodiral v navezi z Smythom in Williamsom ter vodil na lestvici strelcev

To je le nekaj dejstev o našem dragulju, Anže Kopitar je v Severni Ameriki že osvojil srca vseh navijačev najhitrejšega moštvenega športa na svetu, prerasel je okvire slovenskega junaka ter postal superzvezdnik, Kralj lige NHL, pa čeprav prihaja iz nehokejske dežele. Do takšnih držav kot je naša, hokejska Amerika ne goji kakšnih posebnih čustev, morda je bil zato izbran šele kot 11. Verjamem da Anžetu vsi ti laskavi individualni naslovi ter komplimenti ne pomenijo prav nič. Njegov največji cilj je končnica, le-te L.A. že dolgo ni okusil, in temu so Kopitar in celoten klub posvetili največ časa v pripravljalnem obdobju. Ko-pitar je postal še boljši, še večji, klub je odlično investiral, ko je v svoje vrste pripeljal izkušenega napadalca Ryana Smytha ter lanskega prvaka, branilca Roba Scuderija. Ostali mladci pa so leto izkušenejši in morda letos pripravljeni na končnico. Za zdaj jim sicer ne kaže najbolje, kajti po odličnem začetku, ko so kraljevali na vrhu Pacifiške divizije, jih je sedaj malce zmanjkalo. Končnica se počasi izmika a vsaj v NHL-u je vedno tako, da če se pravi čas rešiš iz krize si lahko izjemno nevaren v končnici. To potrjuje lanski pohod Pittsburgha, ki je bil še 15 kol pred koncem rednega dela na mestih, ki ne zagotavljajo končnice, potem pa so nizali zmage kot po tekočem traku in na koncu osvojili prestižni pokal. Tudi v LA-ju računajo predvsem na dvig forme ob pravem času. Ekipa je definitivno dovolj sposobna za ta korak.V Los Angelesu je vse podrejeno gradnji generacije, ki bi v nekaj letih,če že ne letos, lahko prispela do vrha lige - do Stan-leyevega Pokala. Kopitar, Brown, Doughty, Simmonds, Stoll in Johnson so mladi in zelo talentirani, predvsem pa dolgoročno vezani na klub, zato se zdi, da je prihodnost v hokejskem delu Los Angelesa posuta s cvetjem ter morda okronana z največjim pokalom na svetu.

Hokej na leduBridgestone Winter Classic 20101. Januar 2010 ( 19.00 )

Fenway Park v Bostonu, zapolnjen do zadnjega kotička, kričeča množica …Večini ljudi okoli Bostona to predstavlja še en dan, ko bodo vsi v Bostonu držali pesti za Red Sox-e ki domujejo na tem legendarnem objektu.Za prvi dan v novem letu so baseball navijače zamenjali hokejski navdušenci. In prišli so na svoj račun. Vsakoletna Bridgestone-ova Zimska klasika, kot jo imenujejo v NHL-u je letos obiskala Boston, in počastila dva kluba ki zaradi bližine mest ter večnega športnega rivalstva med slednjima predstavljata zares take tekme vredna nasprotnika.Boston Bruins – Philadelphia FlyersČe bi bila tekma v lanskem letu bi to bila zares posebna tekma, letos pa je, ob nekoliko slabših rezultatih obeh ekip, tekma postala velika le zaradi okolice in vsega spremljevalnega programa, ki ga ta dan ponuja. 37000 ljudi je navijalo celotno tekmo, čeprav so povedli Letalci iz Philadelphie. Boston je skoval preobrat in množica je navdušeno slavila ob koncu tekme. Tekma res ni bila nič posebnega, jo je pa zaznamovalo nekaj dogodkov. Domačo ekipo je na led pripel-jal slavni Bobby Orr, ki velja za enega najboljših branilcev, ki je kdajkoli igral hokej, ter Dan Carcillo, ki mu je uspelo postati prvi hokejist, ki se je stepel na Zimski klasiki. Prvič je tudi zmagalo domače moštvo na teh klasikah, verjetno dobra novica za vse, ki bodo gostili ta prestižni dogodek. Moja želja za klasiko bi bila Pittsburgh Penguins – Washington Capitals, vendar to rivalstvo traja le zadnja 4 leta, odkar za ta kluba nastopata Sidney Crosby in Alexander Ovechkin. Govori pa se da naj bi naslednjo klasiko gostila ali Toron-to ali Montreal.

BoksDejan Zavec – Svetovni Prvak11. December 2009

Pripraviš si pijačo, v mikrovalovni pečici spečeš kokice, se udobno namestiš na sedežno, in preden začneš uživati v boksu, ti večer ''pokvari'' Dejan Zavec. Svetovni Prvak. Neverjetno, kokice so kar letele po zraku od navdušenja.Za-veck, kot ga po vseh programih ter konferencah kličejo novinarji, je spet pokazal, da ima jekleno voljo, na sovražnem ozemlju, je popolnoma dotolkel svojega nasprotnika Isaaca Hlatshwaya. Južnoafričana, ki je imel na sebi šampionski pas preden je stopil v ring in ki ga je izgubil po dobrih 3 rundah ali slabih 15 minutah, kolikor dolgo je pač stal v ringu. Zavec je po dvoboju povedal, da je v Isaacovih očeh videl zmedenost, ter je zato veliko bolj napadal.''I love Africa'' je odmevalo po dvorani. Glasno dvorano Wembley je pridobil na svojo stran, tudi južnoafričani so mu iz srca zaploskali .Ostal je skromen, hvaležen za vse kar se mu dogaja v življenju, ob prihodu na Ptuj je točil solze. Ob takšnem sprejemu še tak šampion kot je Dejan ne ostane ravnodušen. Poveselil se je s someščani ter navijači, ter dokazal, da je res hva-levreden, pravi slovenski junak. Sedaj čaka na naslednjega nasprotnika. V mojih mislih se pojavlja predvsem eno ime Rafal Jutkiewicz, vrjamem, da tudi Dejan že kuje maščevanje, ali bolj poravnavo dolgov proti Poljskemu boksarju. Če se spominjate borbe teh dveh veste, da Dejan proti Pristranskim sodnikom ni smel zmagati, zaslužil si je zmago pa je ni dobil, zdaj bo definitivno dobil vsaj novo borbo s Poljakom. Dobil pa jih bo tudi Poljak, v to sem prepričan …

7

M E S E C N I P O V Z E T E K D O G O D K O VTenisAustralian Open 201018-31 Januar

Prvi Grand Slam v sezoni že tradicionalno privabi ogromno število navijačev, ki že z nestrpnostjo pričakujejo novo sezono in čakajo kako se bodo nanjo pripravili njihovi ljubljenci in ljubljenke. Sam veliko več spremljam predvsem moški tenis, vendar pa vse od vrnitve Kim Clijsters posvečam veliko več pozornosti ženskemu tenisu. Odkar je osvojila grand slam v Flushing Meadows-u je zanimanje še toliko večje. Še večje pa je slednje postalo z vrnitvijo njene največje konkurentke pred leti ko sta še skupaj nastopali na WTA turneji. To je nihče drug kot Justine Henin.Justine Henin je svojo leto mlajšo kolegico redno premagovala, predvsem pa je bila psihično veliko bolje pripravljena kot njena največja rivalka. Zato je osvojila več naslovov velike četverice ter nekako čustveno izžela Kim. A Clijster-sova se je poleti uspešno vrnila, postala še boljša, predvsem pa mirnejša v glavi, kar kaže predvsem njena zmaga v polfinalu US Open-a nad Sereno Williams, ki je takrat povsem izgubila živce ob koncu tekme ter verbalno napadla lini-jsko sodnico. Videli bomo kako se bo za obe Belgijki končalo prvo (veliko) udejstvovanje v prihodnji sezoni, a tu je še veliko drugih igralk, ki že nestrpno čakajo, da Belgijkama pokažejo, da so še vedno tu in da se teniški svet ne vrti samo okoli njiju. Že na prvem turnirju v novi sezoni smo videli Belgijski finale, kjer je Kim tesno premagala Justine, odlična napoved za Open, ki sledi …

Brisbane ( 250.000 $)Kim Clijsters – Justine Henin6 - 3 / 4 – 6 / 7 – 6 ( 6 )

Moje favoritke: Kim Clijsters, Serena Williams, Svetlana Kuznetsova, Venus WilliamsOnes to look for: Maria Sharapova, Melanie Oudin, Jelena Dokić, Justine Henin

Moji favoriti: Andy Murray, Jo-Wilfried Tsonga, Juan Martin Del Potro, Roger FedererOutside bet: Novak Djoković, Nikolay Davydenko, Gael Monfils, Marin Čilić

PikadoPDC Svetovno prvenstvo v pikadu 18.12. 2009 – 3.1.2010

Morda na prvi pogled ne najbolj posrečen dogodek v svetu športa za nekatere, vendar vsaj zame to že nekaj let pomeni veliko zabave in uživanja ob gledanju največjih mojstrov metanja pikada. Profesionalno združenje Pikada vsako leto okoli božiča in novega leta prireja svetovno prvenstvo katerega se udeležijo največji mojstri tega športa.Med žive legende spada predvsem Phil ''The Power'' Taylor, ki ima reci in piši 15. naslovov svetovnega prvaka, tudi z letošnjim vred. Vse naslove je osvojil v zadnjih 19. letih odkar nastopa na tem tekmovanju. Igralec, ki po celotnem Britanskem otočju najbolj izstopa po svojem stilu ter karizmo na odru pa je Wayne Mardle, znan tudi kot Hawaii 501, predvsem zaradi njegovih barvno bogatih Havajskih srajc. Rojen talent vendar večni poraženec, še posebej omenjeni Taylor mu je v karieri zadal že veliko porazov. A Wayne ne bo odnehal dokler ne osvoji tega prvenstva ali pa vsaj še enkrat pusti dober vtis. Počakati pa bo moral še eno leto, kajti izpadel je že v prvem kolu letošnjega prvenstva. Letos je bil poleg Taylor-ja glavni favorit za zmago Raymond ''Barney'' van Barneveld, in vsi so pričakovali finale s tema glavn-ima akterjema. Raymond je sicer vrgel 9-darterja in si s tem prislužil 25000 funtov dodatne nagrade. Žal pa se v finale ni uvrstil, kajti tam ga je izločil odlični Avstralec Simon Whittlock, ki je v finalu nato edini uspel nekako parirati Philu Taylor-ju. Finale se je končal s 7-3 za 14. kratnega prvaka. Letos je bilo za Slovence prelomno leto, saj je tu nastopal Osman Kijamet ''Mane'', resda je izpadel v predkolu, a vseeno postavil visoke standarde za vse ostale Slovence, ki jih mika ta šport, ki postaja vsako leto donosnejši, ter veliko bolj profesionaliziran, zato brž po pikado ter puščice.

- Vsakoletni SP se odvija v Alexandria Palace-u v Londonu, potem ko je po 14. letih prevzelo kraj odvijanja znameniti dvorani Circus Tavern v Purfleetu, za mnoge meki tega športa

- Edini zmagovalec ki ne prihaja z Britanskega otočja je kanadčan John Part, zmagovalec leta 2005.

- Rekord po doseženih 180-icah , torej vseh treh pikad v majhno polje 3x20, ima po novem Simon Whittlock, ustavil se je pri številki 54 na celotnem turnirju.

- Igra se 501-Double out, ki dopušča izmet najhitreje v 9. metih.

- Letošnje denarne nagrade so največje v zgodovini tega športa, skupni denarni sklad je bil kar milijon angleških fun-tov, od tega je zmagovalec postal bogatejši za 200000 funtov.

8

Končnica ter 44. Super BowlNFL Januar, Februar 2010

Spet je ta del leta verjetno odmeva po Združenih Državah Amerike. Počasi se zaključuje tudi sezona ameriškega no-gometa, vse bolj priljubljenega športa tudi pri nas na sončni strani Alp. Letos je liga NFL postregla že z marsikat-erim presenečenjem. Samo za primer naj omenim poraz New England Patriots-ov (10-6 ), ki so izgubili v playoffu za konferenčni (American Football Conference) polfinale proti Baltimore-u( 9-7 ). Ravensi so Patriote nadigrali predvsem v prvi četrtini, ko so izkoristili nezbranost podajalca Toma Bradya, ki je izpustil eno žogo, ter izgubil dve žogi, ki so jih Vrane prestregle. Baltimore bo v polfinalu moral igrati proti najboljši ekipi lige, Indianapolis Colts ( 14-2 ), v drugem polfinalu pa se bosta pomerili ekipi New York Jetsov(9-7) ter San Diego Chargersov(13-3). Jetsi so si končnico priborili z odličnimi nastopi v Decembru, ter v playoffu premagali Cincinnati. San Diego pa je ekipa , ki igra v najboljši formi ter zmaguje predvsem srečanja s tesnimi izidi, nanizali pa so kar 11 zaporednih zmag. Lahko ostanejo brezmadežni do finala ?V National Football Conference pa sta polfinalna para sledeča: Arizona Cardinals-i( 10-6) bodo igrali pri New Orleans Saintsom(13-3). Svetniki niso v najboljši formi, Arizona pa predvsem ne blesti v obrambi, težko bi bilo napovedati zmagovalca tega obračuna.V drugem polfinalu pa se bosta udarila Dallas Cowboys (11-5)ter Minnesota Vikings (12-4). Če bi sodili po formi v decembru ter januarju bi morali brez težav zmagati Kavboji, a igra se tekma pri Vikingih in še eno dejstvo govori v prid Minnesote, njihov podajalec, 41-letni Brett Favre bržkone ne more več igrati tako slabo kot je v decembru, kjer so nanizali 3 poraze ob le 2. zmagah. Končnica NFL bo izjemno zanimiva, pot do Super Bowla pa bo izjemno težka. Le ta se bo letos odvijal v Miamiju in sicer 7. Februarja. Vsaka od osmih ekip hoče biti tam, le dvema bo uspelo. Če bi moral ugibati ali napovedovati bi dejal , da bosta tam igrali ekipi Chargersov iz San Diega ter Dallas Cowboysi.

Smučarski skokiNovoletna turneja 28.12.2009 – 6.1. 2010

Kljub temu, da v zadnjih letih nismo imeli pretiranih uspehov na novoletni turneji, pa se zdi, da so letos naši skakalci pokazali precej več kot v zadnjih nekaj letih.Predvsem spet izstopa Robi Kranjec, ki je na koncu osvojil solidno 14. mesto, ter se na vsaki tekmi novoletne turneje uvrstil v finale. Najboljši je bil v Innsbrucku, na slovitem Bergislu je končal kot 15., dodal pa še 16, ter 17. mesto iz Oberstdorfa ter Bischofshofna . Najslabši je bil na novega leta dan v Garmischu, kjer je končal kot 29., vseeno pa veseli dejstvo, da je vse štiri preizkušnje končal na mestih ki prinašajo točke. Našo najboljšo uvrstitev na turneji je dosegel sicer Jernej Damjan s 7. mestom na prvi tekmi a potem ni našel več pravega občutka ter turnejo končal na zanj za to sezono dokaj dobrem 18. mestu. Glede na lansko sezono je to skok v pozitivno smer, kajti lani je bil naš najboljši Rob-ert Kranjec s 36. mestom, ter z zaostankom 720. točk, sliši se pravzaprav neverjetno a takšna je pač bila naša skakaška realnost v lanski sezoni. Letos vsaj za zdaj pred Olimpijskimi igrami kaže veliko bolje, čeprav že vedno ne tako dobro , da bi lahko upali na kaj žlahtnega v Vancouvru, govorim seveda za smučarske skoke.

Letošnji rezultati :Lanski rezultati :1. Wolfgang Loitzl AUT 11232. Simon Ammann SUI 10893. Gregor Schlierenzauer AUT 10764. Martin Schmitt GER 10535. Dmitry Vassiliev RUS 10466. Anders Jacobsen NOR 1027...36. Robert Kranjec SLO 40440. Jernej Damjan SLO 209

1. Andreas Kofler AUT 1027,22. Janne Ahonen FIN 1013,93. Wolfgang Loitzl AUT 1011,64. Gregor Schlierenzauer AUT 1011,15. Simon Ammann SUI 1008,3...14. Robert Kranjec SLO 864,818. Jernej Damjan SLO 777,429. Mitja Mežnar SLO 598,341. Peter Prevc SLO 421,6

9

M E S E C N I P O V Z E T E K D O G O D K O VWRC Rally Sweden12-14. Februar 2010

Vsako leto, ko se začne reli sezona v svetovnem prvenstvu, le malokoga premami, da bi si ogledal nekaj hitrostnih preizkušenj, ali spremljal celoten reli.Letos pa mislim, da se bo ta trend precej spremenil.Videli bomo kar nekaj novosti, v tej kategoriji pa prednjači predvsem bivši svetovni prvak v Formuli 1, hladnokrvni finec Kimi Räikkonen. Po tem, ko je ostal brez sedeža v vrhunski ekipi Formule ena, ter se ni hotel dogovoriti z obrob-nimi ekipami, je podpisal pogodbo s Citroenom o sodelovanju v Svetovnem prvenstvu v reliju ( WRC ).Mnogi so zmajevali z glavo, sam pa sem bil nad to idejo kar precej navdušen, kajti Kimi je vendarle Finec, ti imajo vožnjo kakršnega koli vozila kar v genih, je tudi dovolj hladnokrven, da bi mu lahko uspelo. Ima pa še dodaten motiv. To je dokazovanje, da še ni za v staro šaro. Kimi je svojo novo ''igračo'' že preizkusil v Satory-u v Franciji, za zdaj še ni informacij kako mu je šlo od rok, je pa bil zadovoljen z odzivom vozila, ter prilagajanje na različne nastavitve. Dejal je tudi, da komaj čaka, da spet sede za volan Citroena C4. To priložnost bo dobil kaj hitro, saj naj bi se v okviru priprav na novo sezono udeležil Laplandskega relija, 28. Januarja. Potem pa naj bi šlo zares na Švedskem, na edinem pravem zimskem reliju v sezoni. Razmere bi mu mogle biti poznane, za povrh pa v njegov in v ves skandinavski prid govori dejstvo, da je ta reli praktično neosvojljiva trdnjava za neskandinavce. Vsako leto ta mit poskuša razbiti Sebastien Loeb a zaman, letos je njegov cilj spet postati svetovni prvak, ter končno dobiti ta Švedski reli. Po robu pa se mu bodo post-avili asi kot so Mikko Hirvonen, Jari-Matti Latvala, brata Solberg ter morda tudi že Kimi ? V tem letu pa bodo reli med drugim obiskali, ter v njem seveda tudi nastopili, naš Andrej Jereb, Valentino Rossi in še kdo, ki bi se hotel primerjati z mojstri vseh cest in vseh mogočih podlag.

XXI Olimpijske Igre v Vancouveru 2010 12.-28. Februar 2010

Vsake štiri leta je pozimi v zraku nekaj posebnega. Olimpijski duh je naseljen povsod po svetu. To v tej olimpijski sezoni občutijo prav vsi športniki, tisti, ki so tja že uvrščeni, in tisti, ki se še vedno borijo da bi sodelovali na tem vele dogodku. Tudi naša mala Slovenija bo zakorakala na stadion ob slovesnem odprtju, še pred tem pa se bodo na kvali-fikacijah pomerili smučarski skakalci, ki bodo športno odprli te Olimpijske igre. Ob tej priložnosti bi se rad razpisal predvsem o naših možnostih za uspeh. Seveda na Olimpijskih igrah pod uspeh štejemo predvsem bero medalj. Koliko bi jih naši športniki lahko osvojili ?Da naštejem samo imena s katerimi imamo veliko možnosti za medaljo. Tina Maze, Petra Majdič, Rok Flander. Ti trije se mi takoj prikradejo v zavest, ko pomislim na slovensko medaljo na OI. Tina je definitivno sposobna dobiti medaljo v veleslalomu ( 24. Februar ), morda celo v slalomu ter super kombinaciji, vendar pričakovati preveč bi bilo nesmiselno, sem pač optimist in verjamem v naše športnike.Tako kot celotna Slovenija verjame v našo snežno kraljico Petro Majdič. Sam menim, da je letos, ob izboljšanju drsal-nega koraka, sposobna dobiti medalje prav v vsaki disciplini, še posebej v šprintih. Sam bi bil izjemno zadovoljen že s kakšno medaljo, vendar je Petra sposobna tudi zmag na najtežjih tekmah. To je dokazala tudi na Tour de Ski-ju, kjer je gledala v hrbet samo živalsko močni Justini Kowalczyk. Tu je tudi Rok Flander, naš deskar na snegu, ki je na vsaki tekmi za svetovni pokal v ospredju, sposoben tudi zmag, za zdaj pa mu na največjih tekmah ni šlo vse po načrtih. Upam tudi da so težave s sinusi preteklost in da bo pokazal kako dober deskar je.Imamo pa tudi še druge športnike, ki bodo iskali priložnost za dobre uvrstitveAndrej Jerman se dviguje v smuku, Mitja Valenčič bi lahko bil nevaren, deskarja Rok Marguč, Izidor Šuštaršič, Biat-lonci na čelu z Tejo Gregorin ter Klemnom Bauerjem, šprinterka Vesna Fabjan, Robert Kranjec, slednjemu bi lahko ugajala velika skakalnica, saj je ena največjih, dopušča skoke gladko prek 140. metrov, celotna naša skakalna ekipa bi od dobrem dnevu lahko mešala štrene najboljšim v ekipni tekmi, tako kot bi lahko bili ob dobrem strelskem nastopu kandidatki za medaljo ekipi v biatlonu …Skratka, imamo dovolj želez v ognju, upam pa, da naši športniki tja ne gredo s sloganom, važno je sodelovati in ne zmagati, kajti sam pravim da je zmagovanje veliko slajše od nastopanja ter potepanja po olimpijski vasi. Spet bo treba drugim kazati kje je Slovenija na zemljevidu, a naj si nas po teh igrah zapomnijo toliko, da nas bodo morali sami pois-kati, ter da bodo rekli '' vidite, tile Slovenci pa so pravi asi ''

SLOVENSKO OLIMPIJSKO MESTO v LJUBLJANI in MARIBORU

Uradni olimpijski navijaški središči

lovenski športniki so v tekoči zimi že pokazali, da bodo na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru igrali glavne vloge, in slovenski navijači že od nekdaj S

veljajo za odlične in za tiste, ki se radi zberejo ob smučarskih poligonih ali v športnih dovranah in glasno spodbujajo naše pogumne športnike. Letošnje olimpijske igre bodo v oddaljenem Vancouvru, zato se številni navijači tja ne bodo odpravili. Da se bodo slovenska grla lahko ponovno zbrala in skupaj ustvarila najbučnejšo olimpijsko navijaško pesem, bo poskrbel OKS s Slovenskim olimpijs-kim mestom v Ljubljani in Mariboru – z uradnima olimpijs-kima navijaškima središčema.

Olimpijske igre so prav gotovo eden izmed največjih športnih dogodkov, na katerem so združeni športniki s cel-ega sveta, ki tekmujejo v najrazličnejših športnih panogah. In na drugi strani je dogodek, ki ga spremljajo najrazličnejše generacije. Zaradi iger postane svet za vsaj štirinajst dni »eno«.

Olimpijske igre tako združujejo ljudi, navijače, narode, dogajanje v olimpijskih arenah pa so pogostokrat osrednja tema številnih pogovorov in priložnost, da se posamezniki znotraj države povežejo in v sproščenem, a hkrati emociona-lnem vzdušju navijajo za svoje športne junake.

Tudi OKS bo poskrbel, da bodo lahko slovenski navijači skupaj spremljali olimpijsko dogajanje in se počutili, kot da so v samem središču dogajanja – ob tekmovalnih prizoriščih. Med olimpijskimi igrami bo namreč v Ljubljani in Mariboru »zraslo« Slovensko olimpijsko mesto, ki bo skrbelo za pro-mocijo olimpijskega gibanja in poskušalo olimpijski duh iz Vancouvra pričarati tudi doma.

Slovensko olimpijsko mesto se bo med zimskimi olimpijs-kimi igrami Vancouver 2010 preselilo kar v središče prestol-nice - na Prešernov trg v Ljubljani, prvič pa bo olimpijsko mesto zaživelo tudi na drugem koncu Slovenije – na Trgu svobode v Mariboru. Mesti bosta med 12. februarjem in 3. marcem (skupaj kar dvajset dni) osrednje olimpijsko doga-janje in gibanje v Sloveniji ter uradni stičišči slovenske olimpijske reprezentance Vancouver 2010.

V bogatem programskem delu bodo lahko obiskovalci – mimoidoči kot tudi tisti, ki bodo tja prišli z namenom, na velikem zaslonu spremljali vse slovenske ter preostale zanimivejše nastope iz Vancouvra. Uživali bodo lahko v pogovorih s sedanjimi in nekdanjimi slovenskimi olimpi-jci, ki bodo razkrili marsikatero zanimivost in olimpijsko izkušnjo.

Prav tako bo poskrbljeno za bogat glasbeni program – nastopajoči bodo poskrbeli, da bo vzdušje pred ali po nas-topu naših športnikov še bolj imenitno, obiskovalci se bodo lahko v Ljubljani preizkusili tudi v dotlej morda manj zna-nem curlingu in prvič tekli smučarskimi smučmi v središču prestolnice, se prepustili drsalnim užitkom v Mariboru, v obeh mestih pa bodo imeli priložnost izzvati olimpijce. Seveda bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, tako da navijaški želodec nikakor ne bo prazen.

V obeh središčih se bodo tako v sproščenem vzdušju preple-tale zabavne in atraktivne vsebine, pripravljene za prav vse generacije.

10

SLOVENSKO OLIMPIJSKO MESTO NA SPLETU

V eliko zanimivosti bo objavljenih tudi na uradnem spletnem mestu Slovenskega olimpijskega mesta www.olympic.si, kjer bo lahko vsakdo vsak dan v

sliki, besedi ali video obliki ažurno spremljal dogajanje na Prešernovem trgu in na Trgu svobode.

Med drugim bo moč preveriti, kakšen program se bo od-vijal na posamezen dan v Slovenskem olimpijskem mestu, organizatorji pa vam bodo »postregli« tudi z veliko drugimi zanimivostmi in za vas pripravili različne nagradne igre.

Text: Maja Tomc in Matic Švab

Ponosni sponzorji slovenskih olimpijskih reprezentancGLAVNI SPONZOR VELIKI SPONZORJI SPONZORJI

GLAVNI SPONZOR SLOVENSKIHOLIMPIJSKIH REPREZENTANC

Ponosni sponzorji slovenskih olimpijskih reprezentancGLAVNI SPONZOR VELIKI SPONZORJI SPONZORJI

GLAVNI SPONZOR SLOVENSKIHOLIMPIJSKIH REPREZENTANC

11

O L I M P I J S K I K O M I T E S L O V E N I J E

Ker želijo skupnost olimpijskega gibanja in duha ustvariti tudi na spletu, so za vas pripravili nekaj izjemno atraktivnih in interaktivnih vsebin. Ena takšnih je foto in videogalerija, ki jo boste ustvarjali samo vi, obiskovalci Slovenskega olimpijskega mesta in obiskovalci tega spletnega mesta.

Tako boste lahko pošiljali zanimive fotografije in kratke video prispevke, ki jih bodo redno objavljali na tem splet-nem mestu kot tudi na socialnih omrežjih, saj si želijo, da se olimpijski duh in vzdušje naselita med nas vse. Vsak dan bodo najbolj izvirno fotografijo in posnetek tudi nagradili.

Če boste slučajno »spregledali« omenjeno spletno mesto, jih zagotovo ne boste mogli zgrešiti na socialnih omrežjih, kjer bodo organizatorji prav tako ažurno objavljali in pregle-dovali dogajanje v Slovenskem olimpijskem mestu. Sprem-ljajte torej dogajanje tudi na Facebooku in Twitterju ter se pridružite olimpijski skupnosti.

SLOVENSKA HIŠA V VANCOUVRUSlovenska olimpijska hiša, ki jo pripravlja OKS skupaj s svojimi partnerji, bo tudi med zimskimi olimpijskimi igrami v Vancouvru glavno slovensko križišče gospodarskih, političnih, kulturnih in turističnih interesov.

Slovenska hiša v Whistler Mountainu, ki bo odprta med 11. in 28. februarjem, pa ne bo namenjena le Slovencem, ki bodo obiskali Kanado, ampak tudi tujcem, ki bodo hoteli spoznati gospodarske in turistične možnosti Slovenije ter se seznaniti s slovenskim športom.

Priprave na projekt, kjer bo poseben prostor namenjen delavnicam, seminarjem, predavanjem, sprejemom ter po-slovni konferenci že potekajo. Gostje Slovenske hiše se bodo lahko seznanili s kulinariko značilno za Slovenijo, poseben prostor pa bo namenjen tudi predstavitvi izdelkov slovenskih podjetij.

12

OKS se je letos pridružil globalni promocijski kampanji Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), t.i. »The best of us« kampanji oz. njeni podporni akciji »The Best of Us Challenge«. Namen obeh je pritegniti predvsem mlade k športnemu udejstvovanju in jim z njima približati idejo, da lahko prav šport prebudi v njih najboljše.

Kako do sodelovanja?Na spletni strani www.thebestofuschallenge.com si lahko vsakdo ogleda pripravljene izzive, izbere olimpijca, s katerim se želi pomeriti, poskrbi za video posnetek izvedbe izziva, ga naloži na zgoraj omenjeno spletno stran in počaka do 28. februarja 2010, ko se bo akcija končala. Morda bodo prav slovenski predstavniki najboljši.

Hkrati »The Best of Us Challenge« ponuja tudi možnost, da posameznik sam pripravi poseben olimpijski izziv in je on tisti, čigar rezultat bodo poskušali njegovi prijatelji ali ostali športni nadebudneži premagati.

Natančna navodila za sodelovanje v akciji »The Best of Us Challenge« so na zgornji spletni strani, ki je zaradi mednarodnega značaja v angleškem jeziku.

Namenite nekaj minut med vašim prostim časom olimpijskim izzivom, se prepustite športnim užitkom in naj šport v vas prebudi najboljše.

Dobrodošli v svetovni olimpijski družini.

MOK je v okviru zimskih olimpijskih iger Vancouver 2010 pripravil poseben mednarodni olimpijskih izziv - t.i. »The Best of Us Challenge«. To je edinstvena priložnost, ko se la-hko prav vsi, starejši od 13 let, pomerijo z olimpijci s celega

sveta. Športniki so zanje pripravili različne izzive, kjer prika-zujejo njihove talente na zelo zabaven način. Kot zanimivost naj omenimo, da se lahko pomerijo s športnimi asi, kot so Rafael Nadal, ki v 30 sekundah obdrži štiriindvajset žogic na telesu, Michael Phelps, ki se je poigral z golfom, z Asafo Powell-om in še z mnogimi drugimi. Nagrajence čakajo za-nimive nagrade.

OKS je poskrbel, da je v elitni druščini svetovno znanih olimpijcev tudi slovenski predstavnik, in sicer je to nekdanji alpski smučar, Jure Košir, ki je osvojil bronasto olimpijsko odličje na zimskih olimpijskih igrah v Lillehamerju leta 1994. Pripravil je prav poseben, smučarsko obarvan izziv – pet sonožnih skokov v daljino z obutimi smučarskimi čevlji. Skočil je 10,70 metrov. Ga lahko preskočite?

Ponosni sponzorji slovenskih olimpijskih reprezentancGLAVNI SPONZOR VELIKI SPONZORJI SPONZORJI

GLAVNI SPONZOR SLOVENSKIHOLIMPIJSKIH REPREZENTANC

V MEDNARODNI AKCIJI »THE BEST OF US CHALLENGE« TUDI JURE KOŠIR

Text: Maja Tomc

13

ŽenskaŠport katerega čas še prihaja...

Košarka

16

Ženska KošarkaKošarka je precej priljubljen šport v Sloveniji. Moška članska reprezentanca je navdušila na zadnjem evropskem prvenstvu, Union Olimpija, v kakršni formi in kondiciji pač je, je že deset let evroligaš. Svoj čas pa je Ljubljana premogla dva kluba v evropski eliti. Olimpijo in Ježico, kjer so navduševala dekleta, ki še danes rade igrajo košarko. Ženska košarka se odločno prebija iz pozabe in medijske izolacije. Celjski Merkur spet med najboljšimi štirimi na Balkanu, na Ježici je predsednica postala nekdanja igralka Jasna Alič, liga premore deset klubov, v Slovenijo se je pod obroče vrnila Rankica Šarenac, ki je svoj čas igrala tudi v ameriški profesionalni ligi WNBA.

Šport Katerega Čas Prihaja

SKL – Eelitna slovenska ligaSlovenska prva liga šteje deset klubov, druge lige Slovenija ne premore. Tekme se igrajo med tednom in za vikend. Med tednom svoja srečanja vknjižijo klubi Merkur, HiT in AJM, ki za vikend svoje znanje merijo v Mednarodni košarkarski ligi IWBL. V 1. SKL nastopajo poleg prej omenjene trojice še Slovenske Konjice, Kozmetika Afrodita, Ježica, Ilirija, Triglav Kranj, Domžale in Odeja Škofja Loka.Zasedba Merkurja je v tem hipu najboljša slovenska zasedba, ki jo vodi trener Damir Grgič, ki je tudi selektor mladinske reprezentacne, ki se je lani pod njegovo taktirko uvrstila v elitno divizijo A evropske košarke. Celjanke premorejo v tem hipu najboljšo slovensko branilko Niko Barič, ki jo pri njenih sedemnajstih letih že snubijo evropski klubi. Poleg tega so se Celjani po novem letu okrepili še z izkušeno veteranko Rankico Šarenec. AJM in HiT bosta skušala pomešati štrene povsem pri vrhu. Oba kluba nastopata v Ligi IWBL. Kranjkogorke vodi trenerski dvojec Goran Jovanovič – Emir Haskić. V pisani zasedbi ne manjka izkušenih tujk (Natalia Tratisak – Terglav) ter že prekaljenih (Jurše, Gačner, Oblak, Panič) do mladih Osterman in Tre-bec, ki sta lani prišli z Ježice. Mariborski AJM, vodi ga Sergej Ravnikar, je obdržal večino ekipe iz lanske sezone. Zaradi bo-lezni že od začetka sezoni v kadru letos ni kapetanke Andreje Tišler, lidersko vlogo v mariborski zasedbi pa je tako svoje v roke prevzela slovenska reprezentantka Ljubica Kure. Na Iliriji vse stavijo na mlade sile ter trdo delo pod vodstvom neumornega košarkarskega strokovnjaka in delavca Bojana Hlad-nika. Lani je nov veter zavel tudi na Ježici, ki ji po novem predseduje nekdanja košarkarica Jasna Alič. Ježičani so se letos zavestno odločili in pridno delali na promociji, v ta sklop sodi tudi uspešno izpeljan Dan slovenske ženske košarke, v prihodnje pa želijo ponovno igrati ključno vlogo na slovenskem in regionalnem parketu.V Slovenskih Konjicah so po menjavi vodstva kluba segli tudi po novem trenerju. Dosedanjo, edino v ligi, trenerko Uršo Kvas, svoj čas tudi igralko, je zamenjal Stojan Fink, ki se lahko pohvali, da je letos postal državni prvak z igralkami do 12 let, uspešno pa je nadaljeval tudi dobro začeto delo Kvasove. Na delo z mladimi stavijo tudi v Rogaški Slatini, kjer je vajeti članske zasedbe prevzel Dejan Rodič. Domžalčanke vodi Drago Klemenčič, čigar igralke napredujejo iz krog v krog, v novi sezoni pa bodo vse sile in upe položili v mlado zasedbo.Gorenjske barve branita še kranjski Triglav, vodi ga trener Siniša Drobnjak, ter škofjeloška Odeja, kjer je Lino Dečman nado-mestil mladi trener Borut Fijavž.

text: Drago Perko/Kosarka.si

17

O S R E D N J A T E M A

Prevlada MerkurjaMerkur Celje je v zadnih sedmih sezonah osvojil šest naslovov državnega prvaka, enkrat so se vmes (leta 2007) veselile košarkarice HiT-a iz Kranjske Gore.

Regionalna liga z začetki Vojka Herksla

Leta 2005 je podjetje Sidro iz Ljubljane, ki skrbi za marketinški del Lige NLB, prevzelo vodenje ženske regionalne lige. Nad tekmovanjem je bdel danes žal pokojni priznani košarkarski delavec Vojko Herksel. Nekdanjega trenerja Slovana in vodjo mla-dinskega pogona Uniona Olimpije je nasledil uspešni košarkarski sodnik Ludvik Luka Fekonja, ki od leta 2007 vodi tekmovan-je, ki danes nosi ime Mednarodna košarkarska liga IWBL.

»Ženska košarka na področju nekdanje skupne države napreduje, četudi gospodarsko – finančne razmere niso nič kaj ugodne. Kljub temu je opazen napredek. Gospić CO se je izkazal v Evroligi, imeli smo klube v Fibinem tekmovanju, priložnost za igranje pa dobivajo mlade košarkarice. Navsezadnje je ta liga izvrstna odskočna deksa za mlade, ena od teh je zagotovo Nika Barič,« je uvodoma povedal Fekonja, ki se zaveda, da je potrebno ligo spraviti še na višji nivo. »Zadeve niso rožnate, iz leta v leta se borimo. Sem pa prepričan, da bomo kaj kmalu našli rešitev, ki nam bo omogočala realizacijo širših planov, ki bodo v dobrobit ženske košarke,« še doda Fekonja.

18

Mednarodna ligaLiga IWBL ima deset klubov iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Črne Gore in Srbije, ki se merijo skozi sezono po dvokrožnem sistemu, tek-movanje pa se zaključi s finalnim turnirjem četverice, naslov prvak brani Jolly JBS, ki se je do naslova dokopal lani v črnogorskem Bije-lom Polju. Merkur je tekmovanje zaključil na 4. mestu, na zaključni turnir se je uvrstil tudi že letos. Finalni turnir bo igran med 11. in 13. marcem, organizator še ni znan, v boju za 4. mesto, ki še vodi na turnir pa sta banjaluški Mladi Krajišnik ter kranjgoroski HiT.

Odnos KZS-ja do ženske košarkeKošarkarska zveza Slovenije se je odločila, da v letošnjem letu izboljša pogoje za žensko košarko, ki v preteklosti niso bili dobri. V tej sezoni se je izkazala pri soorganizaciji Dneva ženske košarke na Ježici, direktor reprezentanc Matej Avanzo pa je dal tudi jasno vedeti, da bodo letos dani boljši pogoji za delo članske vrste, da se ne ponovi minulo leto, ko je reprezentanca z nekaj treningi v nogah odigrala drugi del kvalifikacij za preboj v A divizijo evropske košarke.

Slovenke v tujiniKar nekaj Slovenk si služi kruh v tujini. V Italiji navdušujejo Maja Erkič (Faenza), Daliborka Jokič (Umana), Katarina Ristič (Livorno), v drugi italijanski ligi nastopata Katja Temnik in Polona Oberč, v Španiji si kruh služita Sandra Piršič in Nataša Radulovič, v Srbij igra nesojena slovenska reprezentantka Tijana Zupančič. V Združenih državah je svojo športno pot končala Sara Oblak. Prek velike luže se je v letošnji sezoni podala Katja Kotnik, ki zastopa barve univerze Iowa Western.

Reprezentančne obveznosti v letu 2010Pred slovensko žensko košarko je pomembno leto. Mladinska reprezentanca pod taktirko selektorja Damirja Grgiča bo med 29.7. in 8.8. igrala na evropskem prvenstvu A divizije v slovaških Košicah. Slovenke se bodo v skupini B merile s Švedsko, Rusijo in Belgijo. Kadetinje pod vodstvom Boštjana Kočarja bodo v B diviziji pot v elito skušale priboriti na prvenstvu v Skopju. V predtekmovanju se bo Slovenija srečala z Dankami, Luksemburžankami in Latvijkami. Članice so ostale v diviziji B, za napredovanje med najboljše zasedbe Stare celine jih čakata kvalifikacijski ciklus, ki bo igran v dveh delih. Prvi v letu 2010, drugi pa leto za tem. Slovenke bodo merile moči s Švedsko, Portugalsko in Norveško.

Pri umestitvi začetka kvalifikacij članskih reprezentanc in evropskega prvenstva A divizije je bila evropska izpostava svetovne košarkarske organizacije Fibe malce nepozorna, saj se tekmovanju prekrivata, kar je velik handikep za slovensko vrsto, ki je računala na moči iz mla-dinske vrste.

Ženska košarka iz medijske senceŽenska košarka se je počasi prebila tudi iz medijske sence. Predvem zahvaljujoč partnerskemu projektu Košarkarske zveze Slovenije, Slovenske tiskovne agencije in osrednjega slovenskega portala Ko-sarka.si. Prav specializirani portal Kosarka.si je v sezoni 2009/10 medijski partner 1. SKL (Ž), v ta namen po vsakem krogu ligaškega dela pripravi pisni, tekstualni in videozapis s tekme, ter povzetek kroga.

19

O S R E D N J A T E M A

20

V Sloveniji je futsal precej priljubljena igra u žogo v športni dvorani. Slovenska reprezentanca je letos še drugič nastopila na evropskem prvenstvu, od leta 1995 se igra organizirano državno ligaško prvenstvo. Slovenski klubi aktivni v ligi prvakov, futsal tudi na ma-lih ekranih.

Državno prvenstvo od leta 1995Ligaško tekmovanje je bilo ustanovljeno 20. aprila 1995 na seji komisije za mali nogomet pri NZS, ki so jo sestavljali predsednik Franci Rupret, pod-predsednik Borut Planinšič, ter člani Stanko Damiš, Zdravko Golob, Branko Kogovšek, Fredi Kmetec in Pavel Zorko. Padla je tudi odločitev, da bo liga štela deset klubov. Žreb je bil opravljen 28.6. 1995, prvi krog pa igran 29.9. 1995. Uvodna tekma se je začela ob 19.45.uri v Ormožu, kjer sta se merila Poetovio in Bronx Barracuda s Škofij, sodnika sta bila Silvo Borošak in Jože Klinc, delegat pa Zdravko Golob. Zmaga je ostala doma (3:1). Prvi zadetek v ligaškem prvenstvu je dosegel Rok Jereb, ki je takrat brcal za škofeloški Stripy: »Seveda se spomnim tega zadet-ka. Šlo je za uigrano akcijo, mislim, da je naš trener Franci Ahčin kopiral akcijo od Vuka, ki je bil pojem slovenskega malega nogometa. Akcija je šla takole; sledil je kot z leve strani, dobil sem dobro blokado, žoga je prišla do mene in zadel sem za 1:0!« pove danes 40-letni Rok Jereb, danes eden od inženirjev v podjetju Niko Železniki. Prvi državni naslov so os-vojili igralci Mile Juventusa. Do danes se lahko s sed-mimi naslovi pohvalijo v Litiji, z dvema pa v Tolminu pri Puntarju Casinu Safir. Prav ta dva kluba imata najdaljšo tradicijo nastopov v 1. SFL. Litijani so tu od krstne sezone, Tolminci pa leto dni manj. Danes v ligi nastopa deset ekip, igrajo po dvokrožnem ligaškem tekmovanju. Državno prvenstvo se zaključi s končnico in bojem za obstanek. V končnico v ligo za prvaka se uvrsti šest najboljših zasedb, prva in druga ekipa rednega dela sta neposredna polfinalista, ekipe od tretjega do šestega mesta se udarijo za dve prosti vstopnici v polfinalu.

Pokal SelectEkipe se merijo tudi v pokalnem tekmovanju, ki se prične jeseni v posameznih medobčinskih nogometnih zvezah, nadaljuje pa preko osmine in četrtfinala do zaključnega turnirja. Prvi pokalni prvak je leta 1996 postala ekipa Inženiringa Šarbek, na letošnji turnir četverice pa so se uvrstili Dobovec, Oplast Kobarid, branilec naslova Gorica ter Litija, ki bo turnir 6.in 7. tudi gostila. V prvem polflinalnem obračunu se bosta srečala domača Litija in Oplast, v drugem pa Dobovec in Gorica. Finale pokala Select bo prenašala tudi TV Slovenija.

21

FUTSALPriljubljena igra z žogo

text: Drago Perko/Futsal.si in Stanko Damiš

22

Liga prvakovSlovenski državni prvak od sezone 2001/02 nastopa v ligi prvakov. Največji uspeh je bil zabeležen v sezoni 2004/05, ko se je Litija po turnirju osmine finala v Azarbajdjanu uvrstila med osem najboljših zasedb Stare celine. Pun-tar Casino Safir in lani Gorica sta bila med šestnajstimi najboljšimi v Evropi.

Članska reprezentanca Slovenska AA reprezentanca je od 15.9. 1995 do 24.1. 2010 odigrala 140 uradnih srečanj. Ben-jamin Melink je z 67 nastopi rekorder po številu nastopov za Slovenijo. Jože Gačnik je najboljši strelec slovenske reprezentance (25 zadetkov). Slovenska reprezentanca do 21 let je odigrala 26 uradnih srečanj, prvo 1.6. 1999, zadnje pa 11.12. 2008. Slovenija je na domačih tleh gostila 20 ev-ropskih reprezentanc, višek pa sta bili gostovanji Brazilcev in Irancev. Po vrsti je Slovenija doma pozdravila Španijo, Belgijo, Slovaško, Hrvaško, Madžarsko, BiH, Češko, Francijo, Ukrajino, Ar-menijo, Moldavijo, Gruzijo, Srbijo in Črno goro, Bolgarijo, Nizozemsko, Portugalsko, Poljsko, Romunijo, samostojno Črno goro, Brazilijo, Iran in Grčijo.

Slovenska reprezentanca je dvakrat nastopila na evrop-skem prvenstvu. Prvič leta 2003, ko je prvenstvo orga-nizirala Italija, drugič pa letos. V Italiji so barve Slovenije branili: Marko Pungartnik (V), Danilo Kurnik, Denis Delamea, Mito Kos, Danilo Guček, Valdi Lakošeljac, Mar-jan Dermastja (V), Dejan Kraut (K), Jože Gačnik, Tomi Horvat, Mile Simeunovič, Senudin Džafič, Dejan Simič, Denis Ibrišimovič. Selektor je bil Darko Križman, trener pa Franci Ravnikar. Reprezentanca je odigrala tri tekme.. Z 1:2 je klonila proti Italiji, s 3:4 proti Rusiji, 8:3 pa je bila od slovenske zasedbe boljša Češka.

Drugi nastop na evropskem prvenstvu si je Slovenija za-gotovila na lanskoletnih kvalifikacijah v Parizu, prvenstvo pa je med 19. in 30.1.2010 potekalo na Madžarskem. Slovenija je v skupini C priznala premoč Rusije (5:1) in Srbije (2:0). Siniša Brkič (Puntar Casino Safir), Miha Oso-jnik (Litija), Kristjan Čujec (Puntar Casino Safir), Gorazd Drobnič (Litija), Slaviša Goranovič (Gorica), Igor Kragelj (Puntar Casino Safir), Benjamin Melink (Puntar Casino Safir), Aljoša Mohorič (Puntar Casino Safir), Alan Pertovt (Gorica), Igor Osredkar (Litija), Damir Pertič (Litija),Jaka Sovdat (Oplast), Rajko Uršič (Oplast) in Danijel Pantić (Litija). Reprezentanco je vodil selektor Andrej Dobovičnik, asistiral mu je trener vratarjev Vojko Majcen.

Slovenska mlada reprezentanca pod vodstvom selektorja Zorana Teska je nastopila na prvem evropskem prvenstvu

23

O S R E D N J A T E M A

U21, ki ga je decembra 2008 (8.-14.12.) pri-pravila Rusija. Naše gore fantje so remizirali z Italijani (2:2), tesno izgubili z Rusi (3:4), ter se razšli miroljubno s Hrvati (2:2). Moštvo so sestavljali: Damir Puškar (V), Igor Bratič (V), Andrej Rutar, Gaj Rosič, Kristjan Čujec, Aljaž Laharnar, Domen Fratina, Rok Mordej, Jan Kurinčič, Danijel Pantić, Matic Račič, Marko Hrvatin, Gašper Vrhovec, Sebastjan Drobne; selektorju Tesku sta asistirala Simon Rosič in Vojko Majcen. Evropska krovna nogometna reprezentanca še ni potrdila, ali bo nadaljevala s tekmovanjem za mlajše člane (U21), kar bi bila veliko škoda in udarec razvoju futsala.

Tekmovanja mladihZa razvoj futsala se skrbi tudi v Sloveniji. Komisi-ja za mali nogomet, kot krovni organ, organizira tudi tekmovanja mladih, v tem hipu pa se mladi asi preizkušajo v tekmovanjih U13, U15, U18 in U21, medijski partner zadnjega tekmovanja pa je Dnevnik Ekipa.

Jutri za futsal?Pred futsalom so novi izzivi. Komisija za mali nogomet pripravlja pogoje za licenciranje klubov, ki vse večjo po-zornost posvečaju delu z mladimi močmi, v ospredju pa dodaten napredek pri organizaciji in delovanju klubov. Dodobra sta zaživeli tudi 3. ligi, ki potekata v Kopru in Mariboru. V pripravi pa so tudi novosti na področju medi-jskega poročanja.

SLOVENSKI POKER PORTAL

NOVICE IZ SVETA POKRA

NAJVEČJA PONUDBA BONUSOV IN RAKE BACKA

BREZPLAČNI TURNIRJI

VIDEO, INŠTRUKCIJE IN BLOGI POKERAŠEV

OBNOVE POKER KNJIG V SLOVENŠČINI

POKER IQ TEST

DNEVNI STRATEGIJSKI SLIKOVNI KVIZI

POSTANI ČLAN ROYALFLUSH TEAMA!www.royalflush.si

http://www.harmonija.eu

26

27

M I S S S P O R T M A G A Z I N

Miss Športa 2003 Jana Šumi Miss Športa 2004 Lea Huskič Miss Športa 2005 Karmen Hribar

Miss Športa 2006 Aneta Salihovič Miss Športa 2007 Natalija Waldhuber Miss Športa 2008 Pia Arhar

Miss Športa Slovenije 2009 Ajda Sitar

28

V osnovi je logika seveda preprosta. Vzemimo za primer nek nogometni klub – igra v prvi ligi in na slovenskem tržišču 'tekmuje' za svoj sponzorski kruh. Več bo ta klub prisoten v medijih, predvsem na televiziji, bolj bo zanimiv za sponzorje. Če si seveda sponzorji želijo večje ali boljše prepoznavnosti. Pa s pojavnostjo na športnih prireditvah res dosežejo boljši priklic svoje blagovne znamke? Ja in ne.

Ja, če sponzor in klub poskrbita za dodatne promocijske aktivnosti v povezavi s sponzorstvom in klubom. Ne, če se za-deva zaključi pri namestitvi logotipa ob igrišče in na drese. Tovrstna izpostavljenost logotipa je po raziskavah desetkrat manj učinkovita, kot je učinkovito klasično oglaševanje. Če se torej sponzorske aktivnosti končajo pri namestitvi logotipa, bi bil ta denar bolj smotrno porabiti za zakup oglasnega prostora, lahko tudi med tekmo, če hoče sponzor priti do športnih navdušencev.

Lep primer je Liga prvakov v nogometu. Uradni sponzorji Lige prvakov imajo na vseh tekmah ekskluzivno pravico oglaševanja ob igrišču. Prav tako pa imajo vsi sponzorji najboljše oglaševalske pozicije pred, med in po tekmah, aktivnosti pa nadgradijo še z ostalimi promocijskimi akcijami. Unicredit, od letos eden izmed glavnih sponzorjev tekmovanja, tako Ligo prvakov izkorišča za pridobivanje novih strank in v vseh svojih akcijah uporablja logotip Lige prvakov. Zadeva je podobna kot pri nakupu novega avtomobila – dokler sami ali prijatelji nimajo novega avtomobila, tega tipa avtomobila (če ne gre res za ekskluzivno znamko) na cestah skorajda ne opazimo. Ko pa imamo neko osebno izkušnjo s tem tipom avtomobila, kar naenkrat skoraj na vsakem koraku srečamo taisti avto.

In enako je s sponzorstvom – sam logotip na igrišču bo šel mimo gledalca tekme oziroma se bo res moral pokazati neštetokrat, da ga bo opazila zadostna masa ljudi. Če pa gledalcu, potencialni stranki, večkrat skozi različne kanale 'servi-ramo' ta logotip, bo logotip večkrat opažen tudi ob igrišču ali na igralnih dresih igralcev.

Medijska odmevnost tako je eden izmed ključnih elementov uspešnega sponzorstva, vendar brez ustrezne aktivacije sponzor-stev preko drugih promocijskih kanalov medijska pojavnost sama po sebi ne pomeni nič. Če ne verjamete, vprašajte vodilne na smučarski zvezi…

Šport, medijska pojavnost in sponzorjiEden izmed glavnih vzrokov za nezanimanje sponzorjev po vlaganju v določen šport je medijska neodmevnost oziroma nezanimanje medijev za ta šport. Vsaj tako pravijo športni subjekti, običajno pa jim pritrdijo tudi sponzorji. Ni torej prenosov na televiziji, po možnosti kar na drugem slovenskem programu, ni sponzorskih sredstev.

Kako potem razložiti situacijo, ko je slovenska televizija druga na svetu (!) po številu prenosov alpskega smučanja, slovenska smučarska reprezentanca pa ob tem zgublja sponzorje? Več kot očitno torej medijska pojavnost ni glavni, kaj šele edini dejavnik, da bi se sponzorji zanimali za določen šport. Je pa medijska pojavnost zelo priročen in, roko na srce, tudi merljiv dejavnik pri odločanju, kam namenjati sponzorski denar.

Smučanje seveda ni edini primer, ki izgublja sponzorje, sploh v trenutnih razmerah, in kar malo smešno bi bilo, da bi iz primera smučanja potegnili zaključek – večja je medijska pojavnost, manj bo zanimanja sponzorjev. Raz-mere na sponzorskem trgu so seveda močno zaostrene, tudi smučanje pa v preteklih letih ni ravno poskrbelo, da bi bilo med sponzorji bolj zaželeno – slabi rezultati, spori z reprezentanti, finančne afere in še bi lahko našteval. Ni pa moj namen tega razmišljanja rešiti sponzorskega problema slovenskega smučanja temveč malce pobliže pogledati razmerje med medijsko pojavnostjo in sponzorskim zani-manjem za določen šport.

Uroš Koren

29

Ohranimo energijo. PRIHRANIMO.

po vsej Sloveniji.

www.mik-ce.si

Montaža oken zajema pozicioniranje, niveliranje, vijačenje s samoreznimi vijaki ter tesnenje s poliuretansko peno. Akcija velja za fi zične osebe in traja do 31. 01. 2010.

30

Predstavitev športa z dolgo tradicijo in uporabnost za zdravje, šport in telesno pripravljenostVadba z utežmi kettlebells oz izvirno girya, je pravzaprav šport in metoda treninga, ki izvira iz Rusije. Gre za celovit sistem vadbe za moč in vzdržljivost. Kljub temu, da gre za starodavno metodo treninga, jo še danes uporabljajo mnogi vrhunski športniki, poli-cisti in vojaške enote v vzhodnoevropskih državah kot del treninga za izboljšanje telesne pripravljenosti. Je ena redkih metod treninga danes, ki ima dolgo tradicijo in katere učinki so preverjeni.

udeleženci prvega mednarodnega tekmovanja v kettlebell liftingu v Ljubljani

K ettlebelli so vedno bolj popularni tudi v državah zahodnega sveta, saj so treningi zelo funkcionalni in se osredotočajo na moč, eksplozivnost,

vzdržljivost, krepitev kardiovaskularne zmogljivosti, koordinacije in fleksibil-nosti.

ZGODOVINA

Kettlebell zgleda kot kovinska topovska krogla, s ploskim dnom in ročajem. Njihov izvor je še vedno predmet špekuliranja, vendar arheološki zapisi kažejo dokaze o njihovi rabi v antični Grčiji. V Rusijo so prišli okoli leta 1700, ko so se uporabljali za merjenje teže žit in blaga. Ob koncu dneva na trgu, na festiva-lih in sejmih, so kmetje začeli z vihtenjem in dvigovanjem kettlebellov kot do-kaz moči, ter so hitro opazili koristi za zdravje in dobro počutje, ki so povezane s to aktivnostjo. Vadba s kettlebelli je postala splošno uveljavljena med ljudmi na podeželju, v vojski in med olimpijskimi športniki. Poleg svojega osnovnega programa vadbe so sovjetski olimpijski dvigovalci uteži kettlebelle uporabljali, da bi okrepili svojo šibkejšo stran telesa.

Dandanes kettlebelle uporabljajo hollywoodske zvezde, poklicni športniki, nogometne in ragbi ekipe, športniki borilnih veščin in rokoborci. Namenjeni so prav vsem, od poklicnega športnika, ki išče prednost pred konkurenco, izvaja-lca borilnih veščin, ki želi povečati fleksibilnost, hitrost in moč, da bi nadvladal svojega nasprotnika, povprečno osebo, ki želi izboljšati telesno pripravljenost, in navsezadnje tudi za babico, ki se želi igrati s svojimi vnuki.

kettlebells center v Ljubljani

KETTLEBELL ŠPORT

Kettlebell šport, ki ga poznamo tudi kot Girevoy šport oz enostavno GS, je tradicionalni ruski šport, kjer se tekmuje v ponovit-vah v dvigovanju kettlebell uteži. Šport se je razvil iz atletskih in vojaških krogov, ter se kmalu razširil med splošno prebival-stvo.Pri športu gre za največje doseženo število ponovitev in ne za največjo težo, ki jo zmoreš dvigniti samo enkrat. Kmalu po prvem tekmovanju, ki so ga organizirali leta 1984, so uvedli 10-minutno omejitev dvigovanja. Tekme se odvijajo pod skrbnim očesom sodnikov, ki odobrijo vsako posamezno ponovitev. Obstajajo različne kategorije uteži, ki se razlikujejo po barvah, vse pa so enakih dimenzij. Rumena: 16kg – Zelena: 24kg – Rdeča: 32kg.

za tekmovanje je potrebno imeti močne vse dele telesa

kettlebells uteži

trening s kettlebelli je popularen tudi med nežnejšim spolom

31

P R E D S T A V I T E V S P O R T A - K E T T L E B E L L SDISCIPLINE V KETTLEBELL ŠPORTU

V športu obstajajo tri discipline. Dvoročni sunek (jerk), enoročni poteg (snatch) in t.i. “long cycle”, ki je kombinacija naloga in sunka. Vsako tekmovanje se oceni na podlagi narejenih ponovitev v 10 minutnem intervalu, brez da bi uteži položili na tla, prav tako pa obstajajo stroga pravila glede načina dviga.

DVOROČNI SUNEK OZ. JERK zahteva uvodni nalog kettlebellov do prsi, potem pa je cilj narediti čim več sunkov nad glavo v omenjenem časovnem intervalu. Izvaja se z dvema kettlebelloma.POTEG OZ. SNATCH se izvaja z vihtenjem enega kettlebella med nogami in potega do položaja nad glavo s stegnjeno roko v enem brezhibnem gibu. Le ena menjava rok je dovoljena v desetih minutah.LONG CYCLE se izvaja z dvema kettlebelloma in zahteva, da uteži pred vsakim dvoročnim sunkom ponovno naložite v začetni položaj. Moški tekmujejo bodisi v biatlonu (dvoročni sunek in poteg), in/ali zgolj v nalogu in sunku, in sicer z 32kg kettlebelli (24kg za amaterje in za starejše od 40 let, 16 kg za mladince).

Pravila se počasi razvijajo, z namenom pritegniti čim večje število športnikov. Ker tekmovalec uteži ne sme spustiti na tla, je potrebno za tekmovanje uporabiti natančne tehnike koordinacije in varčevanja z energijo, če želimo zdržati celih deset minut. Uvrstitev v razrede se določi glede na težo tekmovalca in število ponovitev, opravljenih v desetminutnem obdobju. Pogosto se duh tekmovanja poživi s posebnimi podvigi, kot so dvigovanje nenavadnih predmetov in težjih uteži, žongliranje s kettlebelli in štafete s kettlebelli.

RAZLOGI ZA FUNKCIONALNO VADBO S KETTLEBELLI

Svet športa in fitnes industrija se običajno obravnavata kot 2 ločeni enoti. Vendar se mnogo ljudi, ki vadijo v fitnes cen-trih, udeležuje tudi športnih aktivnostih na rekreacijskem nivoju. Zato ni smotrno delati razlike med tema dvema skupinama. Veliko naših dnevnih nalog je sestavljenih iz enostavnih nizko intenzivnih atletskih gibov oz če vzamemo nasprotno, mnogo atletskih gibov je visoko intenzivnih vsa-kodnevnih opravil. Osnove za gibe so enake, le intenzivnost in namen je drugačen.Če se ne učimo gibov, ki so dovolj kompleksni, da so zahtevni, ne izboljšujemo in razvijamo našega centralnega živčnega sistema. Če imamo telo kot Ferrari, vendar ni nik-ogar za volanom, bomo težko vozili avto. Kettlebelli imajo v primerjavi z drugimi sistemi vadbe prednost sočasnega razvoja uravnovešenega telesa, moči, splošne telesne prip-ravljenosti in koordinacije.Klasični olimpijski dvigi nam s pomočjo kettlebellov post-anejo bolj dostopni. So manj tehnično zahtevni, kot če bi uporabljali olimpijsko palico, vendar nam še vedno za-gotavljajo korist, ki jih prinesejo balistični gibi in trening eksplozivne moči. Balistične vaje telo naučijo proizvesti in prenesti moč iz nog v roke. To je ključnega pomena za vsakega športnika. Umaknjeno težišče kettlebellov in nji-hova robustnost edinstveno izzovejo stabilizacijske mišice v telesu, ter prisilijo celotno telo, da sodeluje pri gibu, s čimer sproži delovanje več mišic in sklepov, kar je veliko bolj re-alen in funkcionalen pristop k treningu.

ZAKAJ SO KETTLEBELLI NAREJENI

Osnovni namen kettlebella je uporaba za visoko število ponovitev balističnih gibov, s čimer razvijemo učinkovit centralni živčni sistem in vzdržljivost moči, oboje pa je za vsako športno aktivnost ključnega pomena. To pa iz vadbe ne izključuje nebalističnih (ko-koncentričnih) gibov. Nebalistična vadba ima svoje mesto v celovitem vadbenem programu in je njegov sestavni del. Ko vadimo s kettlebelli, vadimo gib in ne le mišice. Vadba s kettlebelli je moč v gibanju.Eksplozivna moč brez vzdržljivosti ima za športnika le omejene koristi. Če trenirate za šport, v katerem morate biti eksplozivni še v petem krogu oz drugem polčasu, morate

eksplozivne gibe uporabljati skozi celoten trening, ne le na začetku.Balistične vaje s kettlebelli (kot so poteg, sunek in nalog) so sestavljene iz kratkega intervala pod napetostjo, ker je gib eksploziven. Vsaka ponovitev traja sekundo ali manj. Približno tri četrtine ponovitve opravimo z uvodnim sunkom, zato je dejanska količina časa, ko mišice proizvajajo silovito krčenje približno tretjino sekunde. Ta stimulacija ni dovolj, da bi ust-varila bistveno hipertrofijo, vendar dovolj, da izboljša tonus mišic in moč.Poleg volumna je pomembna sestavina pri stimuliranju rasti ekscentrični del giba. V tej fazi namreč pride do poškodbe mišičnih vlaken, to pa je eden izmed glavnih stimulatorjev hipertrofije. Z balistično vajo s kettlebellom je ekscentrični del manj poudarjen, saj pustimo uteži, da hitro pade nazaj v položaj naloga oz jo zavihtimo med nogami. To je zelo koristno za športnike, ki tekmujejo v težnostnih kategorijah in za ljudi, ki nočejo dodatne mišične mase. Za osebe, ki želijo povečati mišično maso, se priporoča bolj konvencionalne dvige, kot so potiski nad glavo, mrtvi dvigi in počepi, saj je čas, ki ga mišice preživijo pod napetostjo med temi dvigi daljši. Kettlebell je fleksibilno orodje in oblika treninga bo narekovala končne rezultate. Razmislite, da tudi športniki, ki tekmujejo s kettlebelli uporabljajo konvencionalno vadbo za moč za pomoč pri tekmovanju. Čeprav so kettlebelli vsestransko uporabni in jih je moč uporabiti kot samostojno orodje, uporabite tudi dru-ge, če imate do njih dostop!

RAZVOJ KETTLEBELL ŠPORTA V SLO-VENIJI

Edini center v Sloveniji, kjer se izvaja tovrstna vadba je Kettle-bells center v Ljubljani. V centru trenutno trenira približno 10 športnikov, ki se s kettlebell športom ukvarjajo amatersko. Naši najboljši predstavniki so Gregor Sobočan, Žiga Urh, Matej Hočevar, Aleš Mežnaršič, Mateja Legan in Tajda Sobočan. Ev-ropskega prvenstva v Latviji avgusta lani se je udeležil Gregor Sobočan, kjer je dosegel drugo mesto v svoji kategoriji ter drugo mesto po koeficientu. Avgusta letos je na prvem svetov-nem prvenstvu pod okriljem World Kettlebell kluba v Chicagu dosegel prvo mesto tako v svoji kategoriji kot po koeficientu. Na prvem amaterskega tekmovanju na Hrvaškem je v moški disciplini »long cycle« zmagal Matej Hočevar, v ženski pa Mateja Legan. Žiga Urh je osvojil prvo mesto na do sedaj edi-nem amaterskem tekmovanju v Sloveniji, ki je bil organiziran prav v Kettlebells centru.

Za vse, ki se zanimajo za vadbo s kettlebelli v Kettlebells centru v Ljubljani ponujajo vodeno vadbo tako za rekreativce, kot tudi za vse vrste športnikov. Za več informacij obiščite internetno stran www.kettlebells.si.

32

NEJC ŽNIDARČIČK a j a k a š

IME IN PRIIMEK:Nejc Žnidarčič

ROJSTNI KRAJ:1.4.1984, Šempeter

KRAJ BIVANJA:Solkan, Slovenija

VIŠINA:186 cm

TEŽA:84 kg

ZAPOSLITEV:Slovenska vojska

PRIČETEK KARIERE:1996 (pri 12. letih)

TRENUTNA DISCIPLINA:Spust na divjih vodah in sprint na mirnih vodah

TRENER DANES:Jernej Abramič

MODEL ČOLNA:Esox 2002 (spust)Nelo Vanquish 3 (mirne vode)

NAJLJUBŠA PROGA:Ivrea (Italija) in Soča

NAJLJUBŠI TRENING:Intervalni trening na vodi, trening za vzdržljivostno moč v fitnesu (ker si po obeh “mrtev“)

Fotografija: Nejc Žnidarčič

33

P E R S P E K T I V N I M L A D I S P O R T N I K

N ejc Žnidarčič se je rodil 1. 4. 1984 v Šempetru pri Gorici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem Solkanu. Leta 1999 je nadaljeval šolanje na Srednji ekonomski šoli v Novi Gorici

in maturiral leta 2003. Istega leta se je vpisal na Fakulteto za šport na kateri je uspešno vztrajal do danes, ko ga kot absolventa do diplome deli le še nekaj izpitov. Športna pot Nejca Žnidarčiča se je začela leta 1996. V 5. razredu osnovne šole se je v okviru športnih vsebin odločil podati na vožnjo s kajakom po Soči – prvič v življenju. Takrat se je zaljubil v ta šport in se takoj vpisal v začetni tečaj kajaka. Dodatno navdušenje mu je vlil njegov prvi trener Andrej Grobiša, ki je bil sam vrhunski športnik in svetovni prvak v disciplini C-2 spust. Vztrajnost in trdo delo sta se splačali, saj je Nejc že po prvem letu priveslal prvo medaljo, kar je bilo veliko presenečenje saj je premagal tekmovalce, ki so trenirali že bistveno dlje kot on. Takrat je prvič začutil, da bo njegova športna pot dolga.Leta 1998 se je pridružil skupini, ki jo je vodil olimpijec in svetovni podprvak Jernej Abramič, s katerim dela še danes. Prve velike tekme se je udeležil leta 2000, in sicer mladinskega svetovnega prvenstva v kajaku na divjih vodah v Vipitenu v Italiji, kot član slovenske mladin-ske reprezentance. Na mladinskem evropskem prvenstvu v Val Sesii leta 2001 je dosegel prvi velik uspeh –2. mesto med posamezniki in 3. mesto v ekipno. V mladinskem dresu je svoj zadnji uspeh dosegel na svetovnem mladin-skem prvenstvu v Bali v Angliji leta 2002 - 2. mesto v sprintu ter 7. mesto v klasičnem spustu.Od leta 2003 je Nejc član slovenske članske kajakaške reprezentance. Istega leta je na evropskem prvenstvu v kajaku na Češkem zasedel 9. mesto, kar je bila do takrat najboljša slovenska uvrstitev na evropskih prvenstvih. Prvo medaljo v svetovnem pokalu si je prislužil leta 2005 v angleškem Nottinghamu in sicer z 2. mestom v sprintu, kar je bila prva slovenska medalja v kajakaškem sprintu na svetovnih pokalih. Uspehi v svetovnem pokalu so se še naprej vrstili: 2. Mesto v Mezzani v Italiji leta 2006, 1. Mesto v Lofru v Avstriji leta 2007, 1. Mesto v Ivrei v Italiji leta 2007 ter 3. Mesto v Lofru v Avstriji leta 2008. Leta 2008 je sledila prva medalja na svetovnem prvenstvu in sicer zlata v kategoriji 3xK1 sprint v italijanski Ivrei.Leta 2009 si je prislužil še edini dve manjkajoči lovori. Junija je na Evropskem prvenstvu v italijanski Valtellini dosegel 1. mesto v sprintu. Meseca oktobra pa se je podal še v avstralsko Tasmanijo, kjer je po-tekala serija tekem za svetovni pokal. Kot edini tekmovalec je dosegel medaljo na vseh 6. tekmah ( 3 zlata, 1 srebrna, 2 bronasti ) in tako kot prvi Slovenec postal skupni zmagovalec svetovnega pokala.Ker je v kajak spustu dosegel že skoraj vse, se z letom 2010 podaja v kajak na mirne vode, ki so olimpijska disciplina. Ko so sporočili, da bodo za leto 2012 spremenil olimpijski program in so v kajaku na mirnih vodah uvedli disciplino 200m, se je Nejcu kar zasmejalo. Kot izraziti šprinter vidi v tem zelo veliko priložnost za odlično uvrstitev na OI v Londonu in se bo naslednje 2 leti posvetil mirnim vodam. Ker se zadnje leta v Sloveniji gradi dobra mirno vodaška ekipa z zelo dobrimi tekmovalci, bomo morda videli Nejca tudi v katerem večjem čolnu kot so K2 in K4. Vrata si pušča odprta za vse discipline in v tisti, ki bo videl, da ima največ možnosti za tisto se bo odločil. Svoje prve ljubezni spusta na divjih vodah pa seveda nebo povsem zanemaril, saj bo tekmoval vsaj na največjih tekmovanjih kot so SP in EP.

• Evropski prvak K1 2009

• Svetovni prvak 3xK1 2008

• Skupni zmagovalec svetovnega pokala 2009

• Svetovni pokal 5X zmagovalec

• Svetovni pokal 3X drugo mesto

• Svetovni pokal 3X tretje mesto

• Evropsko prvenstvo 2. mesto ( mladinci )

• Evropsko prvenstvo moštva 3. mesto ( mladinci )

• Večkratni dobitnik vseh mogočih državnih naslovov

USPEHI:

34

SAVNE ORODJE ZA OHRANJANJE IN KREPITEV ZDRAVJAZ unaj se temperature nekontrolirano spreminjajo in skačejo od -15 do +10 stopni Celzija kar čez noč. Takih šokov naše telo ni

vajeno in ga lahko prizadanejo bolj, kot bi si mislili. Poleg temperaturnih sprememb so tu še prehladi, različne oblike grip in drugih viroz. Prav v takiem obdobju pride do izraza starodaven način preventive in zdravljenja – savna. Savne so pri nas še kar sinonim za zimske užitke, čerprav imajo v različnih kulturah različne oblike savn dokazane terapevtske učinke. Savnanje v finski, turški, infra, solni in kombiniranih savnah je bistveno več, kot le užitek. Posebej je savnanje zdravo za kožo, dihala in notranje organe. Marsikateri prehlad lahko preprečimo in ublažimo z odmerjenim bivanjem v finski sauni ter po vmesnem počitku s predihavanjem v turški savni obogateni s solnimi parami. Prav tako temperaturne razlike, ki jim je telo izpostavljeno pri savnanju ublažijo stres, ki ga predstavljajo podnebne spremembe.

Infrardeča savna tako od znotraj poveča telesno temperaturo in tako povzroči umetno vročino, ki je sicer naravni ob-rambni mehanizem telesa s katerim telo krepi in pospešuje imunski odgovor v primeru različnih infekcij. Tako okre-pljen imunski sistem v kombinaciji s povečanim izločanjem strupov zaradi povečanega znojenja, se učinkoviteje bori proti boleznim in jih tudi preprečuje. (http://www.infrared-sauna-reference.com/infrared-sauna-therapy.html)

Uporaba različnih savn pa je učinkovita tudi za odpravl-janje bolečin v mišicah in sklepih. Veliko medicinskih študij potrjuje učinkovitost savnanja pri odpravi teh bolečin. Razlog je v povečanem izločanju beta endomorfinov, katerih koncen-tracija se pri savnanju podvoji. Endomorfini so snovi, ki jih proizvaja telo za odpravo bolečin in povzročajo tudi občutek dobrega počutja in celo euforije. Sprostitev po savnanju je tudi posledica povečanega nivoja serotonina – hormona povezanega s spanjem in sprostitvijo. Meritve so pokazale, da imajo ljudje po savnanju več možganskih valov poveza-nih s trdnim in umirjenim spancem. Tako je savna lahko tudi odlična pot do sproščujočega spanca. (http://www.cankar.org/sauna/health/health.html)

Zanimivo, da vse več študij poudarja pomen redne uporabe savn pri preprečevanju in celo zdravljenju srčnih obo-lenj in povišanega holesterola. (http://www.webmd.com/news/20011001/dry-sauna-heat-helps-heart)

Preizkusite torej kako savnanje vpliva na vaše počutje in zdravje, pri tem upoštevajte osnovna načela savnanja ter si vzemite čas zase, ko še ni prepozno. Prav v času recesije se je najbolje pokazalo, kaj pomeni zdravje. Denar zgine čez noč predvsem po krivdi nekoga tretjega, zdravje pa pona-vadi izgubimo po lastni neumnosti. Naj vam harmonija savn pozdravi slabo vest in polepša jutri.

http://www.harmonija.eu

35

36

PRIPRAVA NA SMUČANJESe vam dogaja, da vas že po parih spustih pečejo noge in nimate več moči za potreben pritisk na smučko? Verjetno da, saj današnja tehnika smučanja zahteva dobro telesno pripravljenost v kolikor želimo iz smuči iztisniti vse kar zmorejo ter tako resnično uživati na smučišču.

Anže Avbelj

Da vas noge ne pustijo na cedilu!

Verjetno se tudi zavedate, da je za dobro telesno pripravo potrebno trenirati. Mi vam bomo podali nekaj zamisli kako trenirati, da telesna pripravljenost ne bo omejitveni faktor pri smučanju.Smučanje je kompleksna telesna aktivnost pri kateri je pomembna razvitost vzdržljivosti, moči ter ravnotežja. Ker se večina ljudi s smučanjem ukvarja le nekajkrat letno je nujno naštete motorične sposobnosti razvijati načrtno, saj s samo aktivnostjo (smučanjem) do izboljšave motoričnih spo-sobnosti ne bo prišlo.Pomemben razlog za načrtno telesno pripravo je tudi preventiva proti poškodbam. Smuči s poudarjenim stranskim lokom dopuščajo velike hitrosti ter hitre, ostre zavoje, kar pa pomeni velike obremenitve za telo. V porastu so poškodbe glave, hrbtenice ter poškodbe sklepnih in ob-sklepnih struktur v kolenih.

Ne smemo pozabiti na vaje za gibljivost. Primerna gibljivost je osnova za preventivo pred poškodbami, tudi pri smučanju, kjer je velikokrat potreben dovolj velik razpon giba. Z vadbo hitrosti, agilnosti in pliometrije (poskoki), se v kombinaciji z vadbo moči poveča zaželena eksplozivnost pri smučanju. Vadba za vzdržljivost. Da bi pripravili srce in pljuča na celodnevno smučanje, morate v svoj vadbeni program vključiti tudi aerobno vadbo (tek, kolesarjenje, hoja v hrib in podobno). Svetujemo vam, da menjate med intervalno vadbo (nekje 20 do 30 minut), srednje intenzivno vadbo (40 minut) in dolgo trajajočo nizko intenzivno vadbo (60 minut).Vadba močiTu se bomo posvetili predvsem vadbi moči mišičnih skupin, ki so pri smučanju najpomembnejše, to so mišice medeničnega obroča in mišice nog. Trening je primeren za napredne rekreativce, ki že imajo izkušnje z vadbo v fitnesu.

Dvig na prste

Krepi mečne mišice (gastrocnemius, soleus in druge).Napravo si nastavite tako, da boste na spodnji oporno ploščo (step) stopili na prste, drog si oprtajte na ra-mena, kolena naj bodo malenkost pokrčena, napnite trebušno steno. Iz začetnega položaja, ko so stopala vzporedno s tlemi in kolena iztegnjena, se začnite dvigovati na prste tako visoko, kolikor lahko.Počasi in nadzorovano se vrnite v izhodiščni položaj in ponovite. Kolena so ves čas iztegnjena.Vajo izvedite v 3-4 serijah po 15 ponovitev

Upogib kolena

Krepi zadnje stegenske mišice. Preden se uležete na napravo si nožne valje nastavite tako, da vam pridejo nekje nad gležnje. Ulezite se tako, da vam blazina pride tik nad kolensko pogačico. Z rokama se primete za ročke in začnite z upogibom kolena proti zadnjici, pri tem se močno skoncentrirajte na mišice zadnjega dela stegna, mišice meč pa imejte čim bolj sproščene. Počasi in nadzorovano se vrnite v izhodiščni položaj, pri tem pa pazite, da koolena ne iztegnete popol-noma.3-4 serije po 12 ponovitev

Izteg kolena

Prednje stegenske mišice.Napravo si nastavite tako da je dolžina sedeža taka, kot je dolžina vaše stegnenice. Nastavite si tudi valjčke, ki naj pridejo na sprednjo stran gležnja. Usedite se na napravo, obrnite stopala naprej in iz začetnega položaja (ko je kot v koleni približno 90 stopinj) iztegujete nogo v kolenu do popolne iz-tegnitve (ne dvigujte stegen stran od blazine). Počasi in nadzorovano se vrnite v izhodiščni položaj in ponovite.3-4 serije po 12 ponovitev

37

Upogib trupa

Krepi trebušne mišice.Usedite se na sprednjo polovico žoge, kot v kolenih naj bo 90 stopinj.Roke položite za tilnik ali pa jih prekrižajte na prsih.S trupom se spustite nazaj, da je trup skoraj vzporeden s tlemi. Sledi aktiven gib, upogib trupa – spodnji re-brni lok poskusite čim bolj približati medenici, pri tem naj se žoga ne premika.

Izteg trupa

Krepi mišico iztegovalko hrbtenice in zadnjične mišice.Napravo si nastavite tako, da vam klop sega nekje pod vrh medenice.Roki položite na tilnik ali pa jih prekrižajte na prsih pogled usmerite naprej Trup iztegnete do vodoravnega , osredotočeni bodite na spodnje hrbtne mišice.

Počep z drogom na Smithovi napravi

Krepi sprednje stegenske mišice, bolj ko gremo globoko v počep bolj se vključijo še zadnjične mišice, mišice odmikalke, primikalke, in zadnje stegenske mišice. Vključitev mišičnih skupin je odvisna tudi od širine postavitve stopal. Stopala postavite v širino bokov, pete v liniji vodil, stopala naj bodo obrnjena naprej. Na zgornji del hrbta si položite drog z utežmi , ki ga z neko-liko širšim prijemom držite z obema rokama, tako da so komolci obrnjeni proti tlom. Napnite trebušno steno in se spustite v počep do približno pravega kota. Telesno težo imejte nad petami. Stegnite noge in kolke. Pazite na dihanje in raven hrbet!4 serije po 12 ponovitev

NAMIG: Počep izvedete podobno, kot da bi se želeli usesti nazaj. Ne dovolite, da vam kolena pobegnejo čez prste na nogah. Hrbet imejte raven, stopala pa na tleh! Priporočamo vam, da vam pri učenju počepa pomaga fitnes inštruktor ali trener.

Izpadni korak

Krepi stegenske in zadnjične mišice.Kot v kolenih naj bo 90 stopinj, koleno sprednje noge naj bo v liniji prstov, trup vzravnan lahko malo nagnjen naprej. Sledi aktivni gib - izteg sprednje noge. pri tem pazimo, da je celo stopalo v stiku s pod-lago ter da čim več dela opravi prva sprednja noga, zadnja služi le kot opora. Vajo lahko izvajamo v hoji ali na mestu.3-4 serije po 10 ponovitev

Opora na podlahteh

Stabilizatorji trupaOpremo se na stopala in podlahti, trup je izravnan, osredotočimo se natrebušni predel. V tem položaju vztrajamo 30s. Če ne zmoremo si lahko vajo olajšamo z oporo na kolenih namesto na stopalih.V primeru da pa je vaja prelah-ka na hrbet položimo 5 ali 10 kg utež.4 x 30s

Opisani trening izvedite 2 x tedensko vmes naj bo vsaj 2 dni odmora. Breme si izberite takšno, da zadnjo pred-pisano ponovitev že zelo težko izvedete, kar pa naj ne velja za slabše trenirane, ti naj tudi pri vseh vajah odvza-mejo po eno serijo. Vaje izvajajte počasi in kontrolirano, vdih naj bo vedno ko se vračate v začetni položaj, izdi-hnite pa na koncu aktivnega giba.

L I F E S T Y L E T r e n e r . s i

»PRAŠKI«»Ali ti tudi ješ tiste proteine?« je še vedno nemalokrat zastavljeno vprašanje, na kat-erega (še vedno) poskušam podati celosten in poučen odgovor in sogovorniku vsaj na hitro razložiti kaj in kako je na stvari s »praški« imenovanimi športna prehrana.

Opažam da nekateri še vedno dajejo v isti koš športno prehrano in prepove-dane hormonske pripravke, kljub temu, da ti dve stvari nimata popolnoma nič skupnega. Športna prehrana ni nič drugega kakor hrana razčlenjena na makronutriente (beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe), katere sestava je točno takšna, kot jo telo potrebuje v določenih pogojih za določen namen, ki ga želimo doseči. Produkti, pod skupnim imenom športna prehrana, so v največji meri derivati živil kot so sirotka, skuta, jajca, soja…

Vsak šport in posledično športnik ima specifične zahteve; nekje je pomembna vzdržljivost, nekje moč, hitrost spet drugje je pomembnejša vizualna kompo-nenta.Samoumevno je da specifične zahteve športa zahtevajo specifične trenažne postopke in logično bi bilo, da tudi ciljno usmerjen plan prehranjevanja, kar pa je daleč od prakse. Ravno pri prehrani ima nemalo športnikov še veliko rezerve saj se vse prevečkrat prehrana zanemari in prepušča naključju. Izdelki iz vrst športne prehrane so lahko tudi odlični dodatki ali nadomestki/dopolnila obrokov k naši vsakodnevni prehrani. Vsi se približno zavedamo

Kvaliteten in smotrno izbran prehranski dodatek je lahko v veliko pomoč in skoraj nuja pri športnih aktivnostih in nujno dopol-nilo pri osiromašeni in neredni vsakodnevni prehrani. Njihova prednost je da so vedno pri roki, so enostavni za konzumiranje, sestava je točno določena in znana v primerjavi z »normalnimi živili« je cenovno ugodna.

Pri izbiri športne prehrane se posvetujte z osebo, ki vam bo znala strokovno svetovati in izbrati primeren produkt za vas in vaše potrebe ter vam bo svetovala optimalno umestitev le tega v vaš vsakdan in vašo prehrano. Pri izbiri bodite selektivni, kajti na tržišču je poplava tovrstnih produktov katerih cenovni razpon je zelo velik in žal tudi tukaj velja rek manj denarja manj muzike.Ne pozabite da gre za dodatke, ki pa ne morejo popolnoma nadomestiti »trde« hrane lahko pa ob smotrni uporabi izrazito izboljšajo vaš športni performans, vam pomagajo pri balansiranju telesne teže ali pa samo doprinesejo k redni uravnoteženi prehrani.

kako naj bi se pravilno prehranjevali, le peščici pa uspe to tudi udejanit. Resnica je, da je v današnjem tempu skoraj nemogoče imeti pet uravnoteženih obrokov, nemalo ljudi svoj prvi obrok zaužije šele pozno popoldan, veliko si jih lakoto lajša z nekvalitetnimi prigrizki itd. Seveda se sčasoma tovrstne nedoslednosti poznajo na našem telesu kot povečan delež maščevja in zmanjšanje mišične mase in tonusa, da o fizioloških spremembah sploh ne govorimo. S smotrno vključitvijo dodatkov k preh-rani v vaš vsakdan lahko korenito izboljšate vašo prehransko sliko.Kaj to pomeni v praksi? Za zajtrk priporočam pest ovsenih kosmičev in merico kvalitetnega beljakovinskega praška, namesto maslenega rogljička za malico pojejte beljakovinsko ploščico… in verjemite telo vam bo hvaležno, kar se bo hitro tudi opazilo.

38

39

Več kot meso!Protilox sirotkine beljakovinewww.nanoxnutriceuticals.com

Gosport, Delavska ulica 24

prehrana.trener.si

J a d r a n j e n a K a r i b i hSte že kdaj jadrali na Karibih? Tisti, ki vas je navtika že zastrupila, veste, da je ni večje svobode, kot če se podaš na počitnice z barko, ki jo upravljaš sam. Nemoteno lahko raziskuješ otoke v svojem lastnem tempu, ki ti ustreza ter odkrivaš plaže in zalive, ka-mor večje križarke ne morejo, kopenski turisti pa jih ne najdejo ter uživate svoj lasten raj na zemlji. In zakaj ne bi bili letošnji prazniki modri?

Na Karibih lahko najamete praktično vse vrste plovil, od jadr-nic do katamaranov ali motornih jaht. Če ste sami vešči jadralci boste najeli jadrnico ali katamaran. V samostojno upravljanje lahko dobite plovilo veliko od 30 do 65 čevljev. Možno pa je najameti tudi plovilo z izkušeno posadko (s skipperjem, hosteso in/ali kuharjem) ter se ležerno prepustiti njihovi oskrbi. Seveda boste v tem primeru še vedno sami izbirali željene destinacije, če boste tako hoteli. Za bolj zahtevne goste je na voljo pestra izbira luksuznih jaht.

Ko boste izbirali datum odhoda, ne pozabite, da visoka sezona traja od decembra do aprila, najnižja sezona pa septembra in oktobra.Podnebje na Karibih je tropsko, z manjšimi lokalnimi razlikami, ki so odvisne od višine gora, morskih tokov in pasatnih vetrov. Temperature so vedno prijetne z manjšimi sezonskimi razlikami, ki pa niso bistvene. Povprečne temperature v juliju in av-gustu so okoli 29 stopinj celzija ter 24 stopinj celzija v januarju in februarju. Življenski ritem je umirjeno ležeren, domačini pa šarmantni in že po naravi gostoljubni.

Karibi so odlična jadralska destinacija tudi zato, ker so od vseh tropskih krajev nam nekako najbližje. Jadralci si najraje izbi-rajo izhodišča za svoja raziskovanja v malih Antilih. Otoki ležijo relativno skupaj, kar je za jadralski dopust zelo primerno, saj razdalje med njimi z jadrnico premagamo v nekaj urah. Tako v 14- dnevnem dopustu objadramo ogromno destinacij in otočje res spoznamo, kot ga s kopnega ni mogoče spoznati. Kljub temu, da so radalje majhne, pa so si otoki med seboj zelo razični. Nekateri so zelo živi in razviti, z izrazito domačo kulturo in glasbo, nekateri se bahajo z odličnimi hoteli in restavracijami, spet drugje pa boste našli samo samotne sanjske plaže in zalive ter nekaj palmovih dreves. In v tej tropski idili se gotovo nahaja tudi otok, ki je pisan na kožo prav vam.

Kako pa se pri takšni izbiri odločiti, kateri otok je primeren za vaše jadralsko izhodišče? Odločitev je samo vaša in odvisna od tega, kaj je na vaši prednostni listi želja in seveda, kam je najbolj enostavno priti z letalom. Po dosegljvosti destinacije za nas gotovo prednjačita Martinique in Britanski Deviški otoki, kamor poleti letalo iz Pariza oz. Londona večkrat na dan, vsak dan v letu. Martinuque je praktično Francija na Karibih, vse je urejeno zelo evropsko in predstavlja odlično jadralsko izhodišče za 14 dnevno turo proti jugu do Grenade ali celo do Trinidad in Tobaga ali na sever proti Guadeloupe-u in Antigui. Deviški otoki ponujajo mnogo varnih sidrišč, ki so samo nekaj ur ali minut narazen. Jadranje tukaj je manj zahtevno, v skoraj vsakem zalivu je kakšen barček ali restavracija, povsod je precej živahno in zabavno. Grenadini so veriga majhnih otokov, ki povezujejo Gre-nado in St. Vincent, jadranje na tem območju je malo zahtevnejše, otoki pa imajo malo bolj pristen karakter t.i. Zahodne Indije. Tudi St. Lucia ima direktno letalsko povezavo iz Anglije in je s svojimi majhnimi charter bazami v Rodney Bay-u in Marigot Bay-u odlična izhodiščna destinacija za Grenandine. Mogoče se odločite za male francoske otoke okrog Guadeloupa. Z lahkoto jih boste obiskali, če štartate z Antigue, ki je sama po sebi veliko navtično središče. Otok St. Maarten / St. Martin je delno ni-zozemski, delno francoski in ima bogato turistično ponudbo. Je odlično izhodišče za odkrivanje malce bolj oddaljenih sanjskih peščenih otočkov na koralnih grebenih ali bližnjih otokov Anguilla in St. Barts. Na koncu, vendar gotovo ne na zadnje, pa ne pozabite čudovitih Bahamov, ki ponujajo neomejene jadralske užitke. Obilica peska in plitka voda (baja-mar v španščini pomeni plitvo morje) sicer povzročata jadralcem precej preglavic, vendar je tukaj morje najlepše in najbolj modro.

Ko se boste odločali za Karibe, se za destenicijo in plovilo odločite s pomočjo poznavalca, ki vam bo znal glede na vaše želje in predhodne izkušnje priporočiti izhodiščno destinacijo in primerno plovilo. Tako boste prepričani, da vas v tropskih krajih čaka sanjski jadralski dopust, prikrojen po vaši meri.

41

Vrhunske jahte vas bodo popeljale v sanjski svet, kjer boste doživetja delili s širšim družinskim krogom ali s prijatelji. Naj bo to romantična

jadrnica ali luksuzna motorna jahta Sunseker z dinamično obliko, stilom in atmosfero filma

Casino Royal.

ATRAKTIVNE DESTINACIJE:- Hrvaška

- Grčija in Turčija- Italija s Sardinijo in Sicilijo

- Karibi- Sejšeli

www.highlife.si

42

SMUČANJETrend razvoja smučarske opreme in s tem tehnike smučanja nam že precej let omogoča napredek pri učenju in odkrivanje novih načinov smučanja. Ker pa se današnji način smučanja precej razlikuje od tako imenovane »stare« šole, katere se je veliko slovencev naučila, se pri marsikomu pojavijo težave pri izvajanju zareznih zavojev, ki na zahtevnejših terenih od smučarja zahteva tako večjo fizično pripravljenost, saj je tu hitrost smučanja veliko višja, kot tudi ustrezno tehniko, ki takšne zavoje omogoča, ter bistveno olajša.

Mitja Doljak

NAPOTKI

Carving smuči prav tako omogočajo smučanje na »star« način, saj smuči zaradi svoje oblike veliko bolj grabijo pod nami in nam nudijo boljši oprijem na snegu. Pri na-kupu pa le bodimo racionalni, saj je izbira nam primernih smuči zelo pomembna. Pri poznavalcih se pozanimajte kakšne smuči bi bile najprimernejše za vas glede na vaše znanje, način in hitrost smučanja. Prav tako je tukaj pomembna vaša kondicijska pri-pravljenost in moč, saj lahko na primer z nakupom pretrdih smuči sebi samo otežite smuko. Smuči namenjene vrhunskim smučarjem so zelo trde, saj so namenjene večjim hitrostim in zahtevajo velike pritiske in nagibe smuči.Tehnika današnjega smučanja se je precej spremenila. Že osnovni položaji, torej kako stojimo na smučeh, niso enaki, saj smuči s poudarjenim lokom zahtevajo več manever-skega prostora, torej je potrebno na njih stati nekoliko širše (širina bokov), kar nam tudi nudi večjo stabilnost na smučeh. Kolena so potisnjena naprej, težišče telesa pa poteka skozi sredino smučarskih čevljev. Takšen položaj nam omogoča razporeditev teže na celotne smuči, kar je tudi pogoj za optimalno izvedbo zavojev.

Kot največjo težavo pri smučarjih, ki so naučeni »stare šole« in bi želeli izvesti zarezni zavoj bi izpostavil neučakanost. Zarezna tehnika od smučarja zahteva, da smuči postavi v pravilen položaj in v fazi vhoda v zavoj počaka, da se smuči, kot posledica nastavka robnikov ter gibanja kolen navzdol in v zavoj, začnejo upogibati in tako spreminjati smer. To je najbolj kritičen del, saj le ta pogojuje celotno izvedbo zavoja – če smo smuči začeli vrteti, zavoj ne bo izpeljan samo po robnikih, ampak bo prišlo do oddrsa. Naslednji večji napaki sta vrtenje telesa v zavoj, česar posledica je prav tako vrtenje smuči, ter prehitevanje zgornjega boka, kar povzroči v zavoju tako imenovano krmarico (notranja smučka je potisnjena naprej, kar posledično povzroči rotacijo bokov in nam tako onemogoči optimalni nagib kolen v smer zavoja). Torej, skozi zavoj pazimo, da imamo kolčno in ramensko os vedno pravokotno na smuči.

Med smučanjem se marsikdo rešuje s centrifugalno silo, saj mu le ta omogoča nagib telesa v zavoj. Ko so pa hitrosti smučanja manjše smo s takšnim načinom smučanja precej omejeni, saj se s telesom lahko v zavoj nagnemo le minimalno – posledica večjega nagiba telesa je padec v zavoj. Pravilna izvedba zavoja se začne z minimalnim nagibom gležnjev v zavoj, nato v kole-nih, pri večjih hitrostih se vključi še bok, telo pa ostaja prelomljeno čimbolj nad smučmi.To je le nekaj kratkih napotkov, ki vam lahko olajšajo smuko. Za izboljšanje svojega smučarskega znanja pa priporočam učenje z učiteljem smučanja, saj vam bo lahko z le nekaj kratkimi napotki predstavil pravilno tehniko in s tem omogočil še večje užitke na smegu.

43

N A S V E T S T R O K O V N J A K A

4

Zavod za trenerstvo in razvoj potencialov

www.trener.si