Standard trajnostne arhitektureStandard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače družinske hiše Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo

Mateja Žilavec

Standard trajnostne arhitekture:

Trajnostna prenova domače družinske hiše

Projektna naloga

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje

Maribor, avgust 2014

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Metka Sitar avtor: Mateja Žilavec Standard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače družinske hiše II

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje

Standard trajnostne arhitekture:

Trajnostna prenova domače družinske hiše

Študent: Mateja Žilavec

Študijski program: univerzitetni, Arhitektura

Smer: Arhitektura

Mentor: izr. prof. dr. Metka Sitar

Maribor, avgust 2014

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Metka Sitar avtor: Mateja Žilavec Standard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače družinske hiše III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Metki Sitar, za pomoč in vodenje pri izdelavi

projektne naloge.

Zahvaljujem se tudi svojim staršem in bratu za pomoč ter oporo v času študija.

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Metka Sitar avtor: Mateja Žilavec Standard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače družinske hiše IV

STANDARD TRAJNOSTNE ARHITEKTURE:

TRAJNOSTNA PRENOVA DOMAČE DRUŽINSKE HIŠE

Ključne besede: trajnostna prenova, enodružinska hiša

Povzetek:

Projektna naloga obravnava prenovo obstoječe enodružinske hiše iz 60-ih let

prejšnjega stoletja. Cilj je s kakovostno dogradnjo in adaptacijo obstoječega

objekta ustvariti funkcionalen in arhitekturno kakovosten objekt, ki zadovoljuje

sodobne standarde ugodnega in kakovostnega bivanja.

Projektna naloga zajema vidike trajnostne prenove, ki na osnovi analize obstoječe

hiše podaja novo funkcionalno arhitekturno rešitev.

V projektni nalogi so opisane osnovne značilnosti stanovanjskega fonda Republike

Hrvaške.

Z uporabo ustrezne tehnologije in vgradnjo sodobnih materialov upošteva potrebe

človekovega bivanja. Spoznanja v veliki meri pripomorejo k harmoničnosti

sobivanja narave in ljudi ob izraženi skrbi za ohranjanje človekovega okolja.

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Metka Sitar avtor: Mateja Žilavec Standard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače družinske hiše V

STANDARD OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE:

SUSTAINABLE RENEWAL OF A SINGLE-FAMILY HOUSE

Key words: sustainable renewal, single family house

Abstract:

This thesis deals with the renovation of a single-family home built in the 1960’s.

The main goal is to upgrade and adapt the existing building according to the

standards of living quality and architectural to achieve pleasant and comfortable

living.

The focus of this thesis was to create a sustainable solution for the sustainable

renovation by analysing the existing building and the adaptation to new functional

architectural aspects.

This research project describes the basic characteristics of the residential property

fund of the Republic of Croatia.

With the latest achievements in architecture and technology as well as

incorporating new materials, the focus was laid on preserving the inhabitants’

needs. Environmental friendly design contributes to the harmony between the

inhabitants and nature with expressed concerns in preservation of the

environment.

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Metka Sitar avtor: Mateja Žilavec Standard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače družinske hiše VI

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev problema .................................................................................................. 1

1.2 Namen in cilji projektne naloge .................................................................................... 2

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................. 2

2 TRAJNOSTNA PRENOVA .................................................................................. 3

2.1 Vidiki trajnostne prenove ............................................................................................. 4

2.2 Osnovne značilnosti stanovanjskega fonda Republike Hrvaške ................................... 7

3 ANALIZA OBSTOJEČE ENODRUŽINSKE HIŠE ............................................. 11

3.1 Opis širšega območja .................................................................................................. 11

3.2 Opis obstoječega stanja .............................................................................................. 12

3.2.1 Opis tehnične opremljenosti .............................................................................. 13

3.2.2 Funkcionalna zasnova obstoječega objekta ....................................................... 14

4 PRENOVA OBSTOJEČE ENODRUŽINSKE HIŠE ........................................... 16

4.1 Izhodišča ..................................................................................................................... 16

4.2 Predvidene rušitve ...................................................................................................... 17

4.3 Funkcionalna zasnova prenovljenega objekta ........................................................... 19

5 TEHNIČNI OPIS ................................................................................................. 22

5.1 Osnovni podatki .......................................................................................................... 22

5.2 Opis konstrukcije ........................................................................................................ 22

5.3 Instalacije objekta ....................................................................................................... 24

6 SKLEP ............................................................................................................... 25

7 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................ 26

8 PRILOGE ........................................................................................................... 28

8.1 Arhitekturni načrti ...................................................................................................... 28

8.2 Seznam slik ................................................................................................................. 29

8.3 Seznam tabel .............................................................................................................. 29

8.4 Naslov študenta .......................................................................................................... 30

8.5 Kratek življenjepis ....................................................................................................... 30

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Metka Sitar avtor: Mateja Žilavec Standard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače družinske hiše 1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

„Vse drobne arhitekturne vrednosti so človeške vrednote, drugače niso

dragocene.” (F. L. Wright)

S tem citatom začenjam svojo diplomsko nalogo prvenstveno zato, ker ima vsak

zgrajen objekt določeno vrednost. Kljub temu, da vsak objekt zastareva, je na nas,

da ohranjamo njegov značaj. Tako kot mineva čas, se tudi potrebe novih generacij

spreminjajo in postavljajo nove zahteve s ciljem vzpostavljanja nove kakovosti za

bivanje.

Eden pomembnejših razlogov za prenovo je tudi varčevanje, saj je v zadnjem času

vse manj finančnih virov in prostih lokacij za novogradnje.

Projektna naloga obravnava prenovo enodružinske hiše. Hiša je tipičen primer

gradnje na Hrvaškem v 60-ih letih. Zgrajena je kakovostno, je stabilna, z nosilnimi

zidovi.

S prenovo skušamo očuvati del obstoječe stavbe, ki je v dobrem stanju. Uvajamo

pa spremembe namembnosti prostorov in povečanja volumna in sten gabaritov

obstoječega objekta.

Zaradi relativno dobrega stanja obstoječe hiše projektna naloga vključuje sanacijo

in dogradnjo. Tako bomo pridobili večji življenjski prostor, obdržali pa kakovostno

zgrajen del hiše in pri tem privarčevali znaten del finančnih sredstev.


1.2 Namen in cilji projektne naloge

Namen projektne naloge je trajnostna prenova obstoječe enodružinske hiše, s

čimer naj bi se zagotovilo kakovostno bivanje.

Cilji diplomske naloge:

- analizirati in prikazati obstoječe stanje hiše,

- tradicionalno arhitekturo podeželske hiše nadgraditi v sodoben objekt,

- povečati objekt z dogradnjo in s tem zagotoviti zadosten življenjski prostor,

- izboljšati funkcionalnost prostorov,

- zagotoviti kakovostno bivanje,

- zmanjšati energetske izgube v objektu.

1.3 Predpostavke in omejitve

Družinska hiša se nahaja v Murskem Središču. Zgrajena je bila leta 1958 na

osnovi gradbenega dovoljenja, vendar za objekt ne obstajajo načrti. Zato je bilo

treba izvesti natančne meritve obstoječega stanja objekta in parcele, s čimer smo

dobili osnovo za izdelavo projekta.

Pri tem smo si pomagali z metodami analize, opazovanja in arhitekturnega

načrtovanja.


2 TRAJNOSTNA PRENOVA

„Trajnostna prenova je prenova, ki zadovoljuje potrebe današnje generacije, pri

čemer se upošteva, da zadovoljevanje potreb današnjih generacij ne grozi

možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe.“ (WCED,1987).

Koncept trajnostnega razvoja se pojmuje kot eden izmed najpogosteje

uporabljenih pojmov, ki govori o kompleksnosti problematike. Pojem trajnostnega

razvoja in njegov pomen sta prvenstveno odvisna od uporabnikov in konteksta, v

katerem se uporablja. Menimo, da sta pomen in razumevanje pojma odvisna

predvsem od vrednot in interesov ljudi, ki ga uporabljajo.

V preteklih letih so se arhitekti in gradbena industrija začeli zavedati svojega

negativnega vpliva na naravo in okolje, zato so v gradnjo družinskih hiš uvedli

nove strategije. Trendi govorijo v prid domu za kakovostno življenje ljudi, ki temelji

na zmanjšanju porabe energije, CO2 in s tem prispeva k zaščiti okolja. Arhitekti s

svojim delom in zamislimi pri projektiranju in gradnji "trajnostnih" hiš nakazujejo

potrebo po zaščiti človekovega zdravja in s tem po ohranjanju našega planeta.

Sodobna gradnja družinskih hiš s svojo arhitekturno obliko, uporabo sodobnih

materialov in tehnologij ter odgovorno izbiro naprav pripomore k harmoniji narave

in ljudi.

Za prenovo objekta se odločajo novi uporabniki, ki želijo spremembo izgleda

objekta in nadgradnjo obstoječe stavbe zaradi dotrajanosti materialov. Pri tem se

pogosto spremenita gabarit in volumen objekta.

Cilj prenove je izboljšanje bivalnih pogojev in zagotavljanje uporabniku prijaznega

stanovanja.


2.1 Vidiki trajnostne prenove1

Okoljski vidik

Stavba ima tekom svojega življenjskega obdobja vpliv na okolico, v kateri se

nahaja. Ta vpliv, ki je lahko lokalni ali globalni, je možno oceniti po metodologiji

LCA (Life Cycle Assasement) ali ILCD (International Life Cycle Database).

Metodologija določa določene kriterije izkoriščanja okolice, na podlagi katerih se

dobijo pripadajoče ocene.

Kriteriji za ocenjevanje sistema so:

- potencial globalnega segrevanja ozračja,

- potencial zakisljevanja,

- potencial zmanjševanja ozonske plasti,

- sproščanje strupenih snovi in plinov,

- razpolaganje z viri in surovinami,

- vpliv na mikroklimo,

- potrebe po neobnovljivih virih primarne energije,

- potrebe po obnovljivih virih primarne energije,

- generiranje odpadkov,

- raba pitne vode,

- direktna obremenitev površin.

Ekonomski vidik

Z ekonomsko analizo ocenjujemo doprinos investicijskega projekta gospodarski

blaginji ali kakovosti življenja neke sredine tekom celotnega življenjskega cikla

objekta. Z analizo je treba določiti, ali so koristi večje od vloženih sredstev in da

ima izbrani projekt optimalno razmerje med koristjo in stroški, jemajoč v ozir vse

parametre investicije.

Ekonomika projekta je razmerje med stroški projektiranja, gradnje in stroškov

tekom uporabe proti koristim, katere projekt prinaša. Temelji dobre ekonomske

1 Povzeto po: Buchanan, 2003, Invitation to the Dance.


gradnje težijo k maksimalni optimizaciji stroškov gradnje, visoki kakovosti

notranjega prostora in bivanja ter sprejemljivim stroškom vzdrževanja.

Družbeno-kulturološki vidik

Družbeno-kulturološki vidik zajema vpliv zgrajenega objekta na zadovoljstvo

uporabnika, zagotavlja zdravje ljudi, kakovost življenja in dela ter primernost glede

na klimo, kulturo, mesto gradnje in velikost. Kriteriji ocenjevanja temeljijo na

subjektivnem ugodju (počutju) uporabnika stavbe.

Kriteriji ocenjevanja so:

- toplotno ugodje,

- akustično ugodje,

- vizualno ugodje,

- svetlobno ugodje,

- motnje drugih uporabnikov,

- odnos zunanjosti in objekta,

- varnost objekta,

- varna uporaba,

- zaščita pred vremenskimi vplivi,

- funkcionalna različnost prostora.

Prostorsko-funkcionalno oblikovni vidik

Prostorsko-funkcionalni kriterij zajema osnovne predpostavke, katere bi morala

zajeti novo zgrajena ali prenovljena stavba. Tu gre predvsem za zahteve glede

oblikovanja posameznih prostorov v objektu in okoliškem zemljišču. V prvi vrsti

vključuje funkcionalnost, obliko in kakovost objekta glede na izkušnje njegovih

uporabnikov.


S kriteriji določamo:

- prostorsko kompatibilnost z okolico,

- funkcionalno izkoriščenost prostora,

- funkcionalno dostopnost do objekta,

- integracijo z okolico,

- sprejemljivost oblikovanja in dimenzij,

- izkoriščanje novih visokotehnoloških materialov in tehnologije.

Vidiki, uporabljeni pri izdelavi projektne naloge

V projektni nalogi smo upoštevali sledeče vidike trajnostne prenove:

- vpliv na mikroklimo,

- potrebe po neobnovljivih virih primarne energije,

- generiranje odpadkov,

- rabo pitne vode,

- toplotno ugodje,

- akustično ugodje,

- vizualno ugodje,

- svetlobno ugodje,

- motnje drugih uporabnikov,

- odnos zunanjosti in objekta,

- varnost objekta,

- zaščito pred vremenskimi vplivi,

- funkcionalno različnost prostora,

- prostorsko kompatibilnost z okolico,

- funkcionalno izkoriščenost prostora,

- funkcionalno dostopnost do objekta.


2.2 Osnovne značilnosti stanovanjskega fonda Republike Hrvaške2

Program energetske prenove družinskih hiš temelji na 2. Nacionalnem akcijskem

načrtu energetske učinkovitosti. S programom se analizira stanje obstoječega

stanovanjskega fonda in poraba energije v njemu. Na osnovi analiz se podata

predlog in razdelava mer za napredovanje energetske učinkovitosti obstoječih

stavb. Program zajema obdobje med letoma 2014 in 2020.

Cilji programa energetske prenove so sledeči:

- ugotoviti stanje obstoječega stanovanjskega fonda ter analizirati porabo energije

in energijsko učinkovitost,

- ugotoviti možnosti in potenciale za zmanjšanje porabe energije v obstoječih

družinskih hišah,

- oceniti morebitne učinke ukrepov za spodbujanje izboljšanja energetske

učinkovitosti energije v obstoječih družinskih hišah in razdelati korake za njegovo

izvajanje.

Pregled stanovanjskega fonda Republike Hrvaške

Družinske hiše in dvojčki predstavljajo okoli 65 %, večstanovanjske zgradbe pa

okoli 35 % celotnega stanovanjskega fonda. Od tega se v kontinentalnem delu

nahaja 65 %, v obalnem delu pa 35 % celotnega stanovanjskega fonda (Program

energijske obnove obiteljskih kuća za razdoblje od 2014. do 2020. godine,

Ministarstvo graditeljstva i prostorskog uređenja).

Glede na popis prebivalstva na Hrvaškem iz leta 2011 je do leta 1971 bilo

zgrajenih in naseljenih 397.192 družinskih hiš. Po letu1971 je v naslednjih desetih

letih število naseljenih hiš zraslo za 50 %. V naslednjm desetletju se beleži

občutno manjša rast novogradnje in predstavlja 25 %. Po tem obdobju pa vse do

danes stanovanjska gradnja vse bolj stagnira. Razlogi za to so vojne okoliščine v

1990-ih in prestrukturiranje družbeno-ekonomskih odnosov. Prav tako prihaja do

delne zadovoljitve stavbnih potreb, tj. zasičenja tržišča.

2 Povzeto po: Program energijske obnove obiteljskih kuća za razdoblje od 2014. do 2020. godine, Ministarstvo graditeljstva i prostorskog uređenja.


Tabela nam prikazuje vse manjše število novozgrajenih družinskih hiš in padec

izgradnje v odstotkih.

Tabela 2: Družinske hiše v Republiki Hrvaški po letu izgradnje glede na popis

prebivalstva na Hrvaškem iz leta 2011 (Državni zavod za statistiku RH, 2011)

Prihranek energije za gretje in hlajenje v stanovanjskem fondu Republike Hrvaške

je zelo pomemben zaradi:

- zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida v ozračje,

- zmanjšanja odvisnosti države od uvoznih energentov,

- prihranka sredstev za nabavo energentov na strani dobavitelja,

- zmanjšanja stroškov za energijo na strani uporabnika.

Izvedba načrta energetske prenove obstoječih družinskih hiš:

- povečanje toplotne zaščite zunanjega ovoja,

- zamenjava oken,

- zamenjava obstoječega sistema gretja, ki temelji na porabi električne energije

oziroma fosilnih goriv, z novimi sistemi s plinskimi bojlerji, ki delujejo na

kondenzacijski plin,

- namestitev sončnih toplotnih kolektorjev,

- namestitev dvigal toplote,

- namestitev malih peči, ki delujejo na biomaso.

Leto izgradnje [g] Število družinskih hiš Letna gradnja v odstotkih

Pred 1919 72.833 7,82 %

1919–1945 51.883 5,57 %

1946–1960 94.808 10,18 %

1961–1970 177.668 19,07 %

1971–1980 197.836 21,23 %

1981–1990 149.675 16,06 %

1991–2000 91.486 9,82 %

2001–2010 72.540 7,79 %

neznano in nedokončano

23.026 2,47 %

SKUPNO: 931.755 100,00 %

Tabela 1: Pregled aktivnosti predlaganih v Programu energetske

prenove enoružinskih hiš2


Tabela 4: Standardna hiša (Program energijske obnove obiteljskih kuća za

razdoblje od 2014. do 2020. godine, Ministarstvo graditeljstva i prostorskog

uređenja)

Tabela 5: Pasivna hiša (Program energetske obnove obiteljskih kuća za razdoblje

od 2014. do 2020. godine, Ministarstvo graditeljstva i prostorskog uređenja)

Z gradnjo dobre izolacije v zidove se poveča površinska temperatura notranjih

zidov. Slabo izolirani ali neizolirani zidovi povečajo energijske izgube in v zimskih

dnevih ostanejo mrzli. Dobra izolacija v hiši zaradi manj vlažnih kotov zmanjšuje

pojav glivic in plesni.

Gradbeni element Vrsta toplotne izolacije Debelina/vrsta U

vrednosti

Streha EPS, mineralna volna 10 cm,

Okna izolacijski okvir, dvojno

steklo, nizkoemisijski

premaz, polnjena s

plemenitim plinom

U=1,16 W/m2K.

Zid EPS, mineralna volna 10 cm

Tla - -

Gradbeni element Vrsta toplotne izolacije Debelina/vrsta U

vrednosti

Streha EPS, mineralna volna 45 cm

Okna ojačan izolacijski okvir,

trojno steklo, dvojni

nizkoemisijski premaz,

polnjena s plemenitim

plinom

U= 0,68 W/m2K.

Zid EPS, mineralna volna 45 cm

Tla EPS, mineralna volna 20 cm

Tabela 3: Parametri toplotnih izolacijskih izdelkov uporabljenih za toplotno

modeliranje tipskih družinskih hiš2


Toplotna izolacija strehe zmanjša energijske (toplotne) izgube iz notranjosti

objekta proti zunanjemu okolju. S ciljem zmanjšanja energijskih izgub se

standardna okna zamenjujejo z novimi okni z visokoučinkovito toplotno izolacijo.

Poraba energije se prav tako zmanjša z zamenjavo obstoječih sistemov gretja in

uvedbo obnovljivih virov ogrevanja, kot so vgradnja sončnih toplotnih kolektorjev,

vgradnja peči na biomaso.

Zahvaljujoč osveščenosti vseh udeležencev pri gradnji glede ekonomskih in

ekoloških prednosti takšnega načina gradnje na Hrvaškem, so opazni premiki v tej

smeri. Energetsko učinkovita gradnja je zavzela pomembno mesto v percepciji

širše javnosti končnih kupcev, strokovnjakov iz gradbenega sektorja ter ostalih

institucij.

Hrvaška regulativa za energetsko učinkovitost3

- Zakon o učinkovitem izkoriščanju energije v neposredni porabi, NN 152/08, 55/12

- Pravilnik o metodologiji sledenja, merjenja in verifikacije prihranka energije v

neposredni porabi, NN 77/12

- Pravilnik o energetskih pregledih gradenj in energetskem certificiranju stavb, NN

81/12

- Pravilnik o kontroli energetskih certifikatov stavb in poročilih o energetskih

pregledih gradenj, 81/12

3 Povzeto po: Ministarstvo graditeljstva i prostornog uređenja Republike Hrvatske, Propisi iz područja energetske učinkovitosti.


3 ANALIZA OBSTOJEČE ENODRUŽINSKE HIŠE

3.1 Opis širšega območja

Država Hrvaška

Jezik hrvaški

Koordinate 46°30'49'' in 16°26'38''

Nadmorska višina 160 m

Površina 34 km2

Število prebivalcev 6.339

Stavba se nahaja v severnem delu Republike Hrvaške, v Međimurski županiji, v

mestu Mursko Središče. Gre za najbolj severno ležeče mesto v Republiki Hrvaški.

Nahaja se na desni strani reke Mure, ki je obenem tudi meja med Hrvaško in

Slovenijo.

Međimurska županija se nahaja med rekama Muro in Dravo. Njeno glavno mesto

je Čakovec, ki je oddaljen 15 km od Murskega Središča.

Mursko Središče je gosto naseljeno mesto. V mestu je enak delež starejšega in

mlajšega prebivalstva. Sestavljeno je iz petih naselij, in sicer: Peklenice, Križovca,

Štrukovca, Hlapičine in Murskega Središča. Skozi center mesta poteka državna

cesta Lendava (SLO)–Mursko Središče–Čakovec–Varaždin–Zagreb. Ob njej so

nameščeni stanovanjsko-poslovni objekti, medtem ko so na vzporednih cestah v

glavnem stanovanjski objekti.

Mursko Središče je pomembno upravno in kulturno središče. V mestu se nahajajo

sedež mestne uprave, banka, policija, knjižnica, ambulanta, lekarne, menjalnice,

osnovna šola, športna dvorana, trije otroški vrtci, gospodarska, industrijska ter

storitvena dejavnost.

Najpomembnejše so tekstilna industrija, gradbeništvo ter gostinstvo. V mestu

deluje štirideset združenj, od katerih je največ športnih. Preostala združenja so še

ekološko, ribolovsko, lovsko, kolesarsko, motociklistično ter planinarsko.

Međimurje Mursko Središče

Lokacija stavbe

Slika 1: Zemljevid Hrvaške

Slika 2: Zemljevid mesta Mursko Središče


3.2 Opis obstoječega stanja

Etažnost K+P+1

Gabariti tlorisa 12,00 m x 9,15 m

Neto tlorisna površina kleti 77,69 m2

Neto tlorisna površina pritličja 76,01 m2

Neto tlorisna površina podstrešja 82,47 m2

Skupna tlorisna površina objekta 236,17 m2

Številka parcele: 455

Velikost parcele: 1238,77 m2

K. O. Mursko Središće

Enodružinska hiša je bila zgrajena leta 1958. V njej je živela dvočlanska družina

brez otrok. Je standardne gradnje in dobro očuvana. Dimenzija stavbe znaša 9,15

m x 12,00 m. V podaljšku dvorišča se na vzhodni strani nahaja objekt letne

kuhinje, oddaljen 13,00 m. Dimenzija letne kuhinje znaša 17,00 m x 4,00 m.

Stavba je sestavljena iz kleti, pritličja in podstrešja. Zgrajena je na pasovnih

temeljih, zaščitenih s hidroizolacijo. Zunanji zidovi so opečnati, debeline 40 cm in

brez toplotne izolacije. Zidovi so čvrsti, brez sledi poškodb in napokanosti. Na

objektu ni vidnih sledi vlage. Med etažami je opečna stropna konstrukcija. Streha

je dvokapna, brez izolacije. Izdelana je iz lesene konstrukcije in strešnikov.

Klet in pritličje sta povezana z betonskim stopniščem; podstrešje je povezano s

pritličjem z drsno leseno lestvijo.

Stavbno pohištvo je v leseni izvedbi.

Zemljišče je pravokotne oblike, dimenzij 18,56 m x 66,65 m x 17,84 m x 67,30 m.

Objekt je po dolžini parcele lociran na 1/3 parcele. Glavni dostop je z zahodne

strani objekta. Vhod je z betonsko stezo povezan z občinsko cesto. Zemljišče je

urejeno s travo, drevesi in je zaščiteno s kovinsko ograjo z vseh strani. Glavni

pogledi iz objekta na parcelo so z južne in vzhodne strani.

Slika 3: Fotografije obstoječega stanja

Slika 4: Situacija obstoječega objekta


3.2.1 Opis tehnične opremljenosti

Objekt je priključen na vodovodno omrežje Komunale Čakovec in elektro omrežje

pod pogoji upravljavca omrežja Elektra Čakovec. Ogrevanje objekta je centralno iz

plinske kurilnice v kleti objekta. V vseh prostorih so nameščeni radiatorji. Dovoz in

dostop na parcelo je preko obstoječega cestnega priključka na občinsko cesto.

Objekt je priključen na telekomunikacijsko omrežje T-com.

Fekalna kanalizacija je speljana na glavni kanalizacijski kolektor Mursko Središče.

Na področju mesta Mursko Središče je organizirano ločeno zbiranje odpadkov.

Odpad se s področja občine odvaža na sanitarno odlagališče komunalnega

odpada in zbirališče nevarnega odpada izven področja občine.

Koristen del komunalnega odpada se zbira v posebnih kontejnerjih, postavljenih

na javnih površinah (stari papir, steklo). Nevarni odpadki, katere je mogoče

uporabiti kot sekundarno surovino, se zbirajo v za to namenjenih določenih

zbiralnikih, postavljenih na javnih mestih (stare baterije ipd.).

Komunalni odpad rastlinskega izvora se individualno kompostira na dvoriščih v

bivalnih conah individualne gradnje tako, da je kompostišče nameščeno v coni

gradnje gospodarskih objektov in najmanj 20,00 m odaljeno od črte stavbne

gradnje.


3.2.2 Funkcionalna zasnova obstoječega objekta

Klet

Klet je delno vkopana v zemljo. V njej se nahajajo štirje prostori, povezani s

hodnikom. V vsakem prostoru se nahaja po eno okno. Dostop je preko stopnic na

vzhodni strani. V kleti sta kotlovnica in shramba.

Pritličje

Vhod v pritličje je prek vhodnega stopnišča, ki je dvignjeno nad teren višine 1,20

m. V pritličju se nahajata vhodni prostor ter hodnik, ki povezuje dnevno sobo,

kopalnico, shrambo in jedilnico s kuhinjo. Vhod v spalnico je skozi jedilnico.

Slika 5: Funkcionalna zasnova kleti obstoječega objekta

Slika 6: Funkcionalna zasnova pritličja obstoječega objekta


Podstrešje

Dostop do podstrešja omogoča lesena drsna lestev. Uporablja se kot skladišče.

Slika 7: Funkcionalna zasnova podstrešja obstoječega objekta


4 PRENOVA OBSTOJEČE ENODRUŽINSKE HIŠE

4.1 Izhodišča

Kot izhodišče za prenovo objekta so upoštevane želje in potrebe štiričlanske

družine.

Naš namen je s povezovanjem obstoječe stavbe in sodobne arhitekture

tradicionalno enodružinsko hišo pretvoriti v nov, sodobni dom, ki bo dolgoročno

omogočal kakovostno bivanje. Pri tem bomo uporabili naravne materiale, ki

ustvarjajo prijetno mikroklimo in s tem omogočajo zdravo in ugodno bivanje.

Vzhodni del obstoječe hiše bomo delno porušili in ga nadgradili. V pritličju bo to

dnevni prostor, sestavljen iz kuhinje, jedilnice in dnevne sobe. Prostori bodo

maksimalno zastekljeni, da bomo v njih dobili zadovoljive količine dnevne

svetlobe. Prostori bodo imeli izhod na teraso oziroma dvorišče. Nosilne zidove

kleti bomo ohranili, vendar bomo zaprli zunanji dostop. Nadstropje bomo na novo

dogradili in bo namenjeno spalnim prostorom in sanitarijam.

Pri tem bomo upoštevali izhodišča:

- očuvati kakovostno zgrajen obstoječi objekt,

- z dogradnjo povečati volumen in dobiti nove prostore,

- reorganizirati obstoječe prostore z namenom povečanja funkcionalnosti,

- odpreti objekt proti jugu,

- obstoječo dvokapno streho zamenjati z ravno streho,

- znižati energijske potrebe objekta,

- z zunanjo ureditvijo dvorišča zagotoviti zasebnost.


4.2 Predvidene rušitve

Klet

V kleti se porušijo obstoječe zunanje vhodne stopnice, odprtina se zazida. Poruši

se del zidu na vzhodni strani zaradi izgradnje notranjega stopnišča. Med prostori

na zahodni strani se poruši zid. Odprtine obstoječih oken se zazidajo zaradi novih

pozicij oken.

Pritličje

V pritličju se poruši celoten zid na vzhodni strani, skupaj z glavnim vhodnim

stopniščem. Poruši se del zidu med obstoječo kuhinjo in spalnico, z namenom

postavitve pomičnih vrat. Porušijo se tudi obstoječi zidovi kopalnice in shrambe.

Odprtine obstoječih oken se zazidajo zaradi novih pozicij oken. V talni plošči v

pritličju se izdela odprtina za stopnišče.

Slika 8: Tloris kleti

Slika 9: Tloris pritličja


Podstrešje

Streha stavbe se razkrije, strešna konstrukcija demontira in se na novo zgradi

celotna streha. Za rušenje so predvideni svi obstoječi zidovi na podstrešju. V talni

plošči v podstrešju se izdela odprtina za stopnišče.

Slika 10: Tloris podstrešja


4.3 Funkcionalna zasnova prenovljenega objekta

Klet

Vhod v klet se rešuje z notranjim stopniščem. S prizidkom ločimo stopnišče od

kotlovnice in ostalih prostorov. Del kleti zadrži funkcijo shrambe in kotlovnice,

medtem ko se prostor na severni strani preuredi v prostor za rekreacijo. Novo

stopnišče se navezuje na pritličje in nadstropje ter predstavlja notranjo vertikalno

komunikacijo.

Slika 11: Nova funkcionalna zasnova kleti


Pritličje

Vhod v pritličje je z južne strani. Vhodno stopnišče je nadkrito z betonsko streho.

Stanovanjski prostori so organizirani funkcionalno in predstavljajo dnevni del hiše,

sestavljen iz hodnika, dnevne sobe, jedilnice, kuhinje, ki jih dopolnjujejo kabinet,

WC, utility, soba za goste, knjižnica in zunanja terasa.

Dnevna soba, jedilnica in kuhinja so odprti prostori z velikimi zastekljenimi

odprtinami na vzhodu, jugu in zahodu, s čimer dosežemo celodnevno sončno

svetlobo (torej, od jutra do večera). Na jugovzhodni strani se nahaja terasa, ki je

povezana z dvoriščem z zelenjavnim vrtom.

V pritličju se nahajata kabinet in knjižnica, ki sta medsebojno povezana. Sanitarije

in utility, kakor tudi stopnišče, se nahajajo na severni strani hiše z minimalno

osvetlitvijo zaradi bližine sosedne stavbe.

Slika 12: Nova funkcionalna zasnova pritličja


Nadstropje

V nadstropju hiše se nahajajo spalni prostori. Na jugovzhodni strani objekta je

spalnica staršev, ki je povezana z garderobo in kopalnico. Ti prostori imajo izhod

na balkon, ki leži nad teraso v pritličju.

Otroške sobe so obrnjene proti severnozahodni strani in imajo pogled na ulico.

Otroška kopalnica je na severni strani objekta.

Med spalnico in otroškima sobama je družinski prostor, ki je namenjen druženju,

igri in hobijem.

V dvoriščo se nahaja zunanji odprti bazen dimenzij 8,00 m x 6,00 m. Zaradi

neposredne bližine sosednjih objektov bomo z zunanjo ureditvijo dvorišča in dobro

planiranim sajenjem rastlin dosegli privatnost.

Slika 13: Nova funkcionalna zasnova nadstropja


5 TEHNIČNI OPIS

5.1 Osnovni podatki

Etažnost K+P+1

Gabariti tlorisa 16,97 m x 12,22 m

Neto tlorisna površina kleti 71,77 m2

Neto tlorisna površina pritličja 168,37 m2

Neto tlorisna površina podstrešja 136,35 m2

Skupna tlorisna površina objekta 376,49 m2

5.2 Opis konstrukcije

Konstrukcija stavbe podpira funkcionalnost objekta, izraznost arhitektonske oblike

in ekonomičnost gradnje.

TEMELJI

Obstoječi temelji se postopno odkopljejo z namenom izdelave hidroizolacije in

toplotne izolacije do višine zunanjega nivoja zemlje. Za dograjen del objekta se

izdelajo novi pasovni temelji s toplotno izolacijo in hidroizolacijo.

ZIDOVI

Obstoječi zunanji zidovi so iz modularne opeke debeline 40 cm. Obstoječi notranji

zidovi so iz modularne opeke debeline 15 cm in 20 cm. Novi notranji predelni

zidovi so v montažni mavčni izvedbi debeline 12 cm.

Notranji zidovi iz modularne opeke se omečejo z grobim in finim ometom in

opleskajo z disperznimi barvami. Zidovi v sanitarijah se obložijo s keramičnimi

ploščicami v višini do stropa. V kuhinji se postavi kuhinjska steklena obloga med

kuhinjskimi elementi. Zunanji zidovi so izolirani s kameno volno debeline 15 cm.


FASADA

Izvede se večslojna toplotno-izolativna fasada s sistemom kamene volne debeline

15 cm, z vsemi potrebnimi deli, z ojačitvijo vogalov in armiranjem površine.

Zaključna obdelava je silikatni omet.

STROPOVI

Strop kleti predstavlja opečnata stropna konstrukcija. Novozgrajen del ima kot

stropno konstrukcijo AB ploščo. Stropna konstrukcija nadstropja predstavlja ravno

streho, izvedeno z AB ploščo in dodatnimi sloji toplotne izolacije, hidroizolacije in

zaščite.

PODI

Zaključne obdelave podov se razlikujejo glede na namembnost prostora,

odpornost in vzdrževanje.

V prostorih kleti se položijo keramične ploščice. V pritličju se v hodniku, dnevni

sobi, jedilnici, kuhinji, sobi za goste, kabinetu in knjižnici položi parket debeline 3

cm. V kopalnicah in utilityju se položijo talne keramične ploščice 60 cm x 30 cm.

V sobah v nadstropju, družinskem prostoru in hodniku se položi parket debeline 3

cm.

Na terasi v pritličju in na balkonu v nadstropju se položijo granitne plošče. Zunanje

prehodne površine se obdelajo z betonskimi tlakovci.

STAVBNO POHIŠTVO

Vsa okna in vrata se vgradijo v tipski izvedbi. Okna so sestavljena iz lesenega

profila in troslojnega stekla. Okna z nizkim parapetom so zaščitena s stekleno

varnostno ograjo. Notranja vrata so izdelana iz lesa in so zaščitena s troslojnim

lazurnim premazom. Zunanja vrata so iz lesenega profila in lesenega vratnega

krila.


ZAŠČITA PRED SONCEM

Zaščita pred soncem na vseh oknih objekta je zagotovljena z uporabo zunanjih Al-

u žaluzij s širino lamele 8 cm, nastavitvami z zunanjimi vodili.

5.3 Instalacije objekta

V stavbi so predvidene inštalacije vodovoda in kanalizacije, elektroinštalacije,

inštalacije telefona ter inštalacije ogrevanja. Sanitarno tehnična oprema v objektu

se napaja s toplo vodo iz centralne priprave tople vode, nameščene v kleti objekta.

Ogrevanje objekta je toplotno radiatorsko gretje. Kot vir tople vode za gretje

radiatorjev in pripravo sanitarne tople vode je predviden plinski kotel.

- Voda – stavba je priključena na ulično oskrbo z vodo.

- Kanalizacija – odvod odpadnih voda je omogočen s priključkom na mestno

kanalizacijo.

- Strojne inštalacije – priključek na plinsko inštalacijo je obstoječi.


6 SKLEP

Osnovna ideja projektne naloge je prenova obstoječe enodružinske hiše, ki naj

zadovolji standarde nizkoenergijskega objekta.

Projekt smo uskladili z vidiki trajnostne prenove: okoljskim vidikom, ekonomskim

vidikom, družbeno-kulturološkim vidikom in prostorsko-funkcionalno-oblikovnim

vidikom.

V nalogi smo predstavili osnovne značilnosti stavbnega fonda Republike Hrvaške.

Ugotovili smo, da se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ljudje vse bolj odločajo

za prenovo, manj za gradnjo novih hiš.

S pregledom in analizo obstoječega stanja enodružinske hiše smo ugotovili, da

ima le-ta dobro in stabilno konstrukcijo ter da je grajena s kakovostnimi materali.

Slaba stran je njena energetska neučinkovitost in neodgovarjajoča funkcionalna

zasnova prostorov.

S prenovo smo odpravili pomanjkljivosti in upoštevali želje bodočega uporabnika.

Iz tradicionalne stavbe smo ustvarili moderen in funkcionalen objekt, ki omogoča

kakovostno bivanje. Z uporabo kakovostnih sodobnih izolacijskih materialov smo

zmanjšali energetske izgube v objektu.


7 VIRI IN LITERATURA

AR, 2005, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS,< http://www.dlib.si/deta

ils/URN:NBN:SI:DOC-A7SNQIYG/?fyear=2005&frelation=AR.+Arhitektura%2c+ra

ziskave&pageSize=25&query=%27rele%253dAR.%2bArhitektura%252c%2brazisk

> [7. 7. 2014]

Buchanan Peter, 2003, Invitation to the Dance: Sustainability an the Expanded

Realm of Design, v Hardvard Design Magazine

Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, <http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/

census2011/results /censustabshtm.htm> [7. 7. 2014]

F. L. Wright, arhitektura, citati, <http://mudremisli.net/arhitektura-citati/>

[7. 7. 2014]

Grad Mursko Središće, <http://www.mursko-sredisce.hr/index.php?option=com_co

ntent&task=view&id=18&Itemid=66> [7. 7. 2014]

Manuela Roth, 2009, Ecological living, TeNeues, Nemčija

Ministarstvo graditeljstva i prostornoga uređenja, 2014, Program energetske

obnove obiteljskih kuća za razdoblje od 2014. do 2020. godine, <http://www.mgipu

.hr/doc/EnergetskaUcinkovitost/Nacrt_Programa_EO_obiteljske_kuce.pdf>

[7. 7. 2014]

Ministarstvo graditeljstva i prostornog uređenja Republike Hrvatske, Propisi iz

područja energetske učinkovitosti, < http://www.mgipu.hr/default.aspx?id=12841>

[7.7.2014]

Neufert, 2002, Elementi arhitektonskog projektiranja, Golden marketing, Zagreb

Rončević Nena, Rafajac Branko, 2012, Održivi razvoj izazov za sveučilište?,

Gravema d.o.o, Rijeka


Sitar Metka, Korošak Dean, Krajnc Kristijan, 2005, Trajnostni vidiki prenove

večstanovanjskih zgradb, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru,

Maribor,<http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YVW4WEGB/?query=%27c

ontributor%3dSitar%2c+Metka%27&pageSize=25&frelation=AR.+Arhitektura%2c+

raziskave> [7. 7. 2014]

WCED, 1987, Our Common Future, <http://conspect.nl/pdf/Our_Common_Future-

Brundtland_Report_1987.pdf> [7. 7. 2014]

Yolanda Cubero, 2012, Spectacular Houses, Logos, Italija

Zemljevid Hrvaške, <http://en.wikipedia.org/wiki/Me%C4%91imurje_County#medi

aviewer/File:Croatia_location_map,_Medimurje_county.svg> [7. 7. 2014]

Zemljevid mesta Mursko Središće, <http://kartahrvatske.net/mursko-sredisce>

[7 .7. 2014]


8 PRILOGE

8.1 Arhitekturni načrti

A. Obstoječe stanje

Priloga 1: Situacija

Priloga 2: Tloris temeljev

Priloga 3: Tloris kleti

Priloga 4: Tloris pritličja

Priloga 5: Tloris podstrešja

Priloga 6: Tloris ostrešja

Priloga 7: Tloris strehe

Priloga 8: Prerez A-A

Priloga 9: Zahodna in vzhodna fasada

Priloga 10: Severna in južna fasada

B. Prenova

Priloga 11: Situacija

Priloga 12: Tloris temeljev

Priloga 13: Tloris kleti

Priloga 14: Tloris pritličja

Priloga 15: Tloris nadstropja

Priloga 16: Tloris strehe

Priloga 17: Prerez A-A

Priloga 18: Zahodna in vzhodna fasada

Priloga 19: Severna in južna fasada

Priloga 20: Fasadni pas

Priloga 21: Maketa

M 1:500

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:500

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:100

M 1:20

M 1:50


8.2 Seznam slik

Slika 1: Zemljevid Hrvaške (http://en.wikipedia.org)

Slika 2: Zemljevid mesta Mursko Središče (http://kartahrvatske.net/mursko-

sredisce)

Slika 3: Fotografije obstoječega stanja (lasten vir)

Slika 4: Situacija obstoječega objekta (lasten vir)

Slika 5: Funkcionalna zasnova kleti obstoječega objekta (lasten vir)

Slika 6: Funkcionalna zasnova pritličja obstoječega objekta (lasten vir)

Slika 7: Funkcionalna zasnova podstrešja obstoječega objekta (lasten vir)

Slika 8: Tloris kleti (lasten vir)

Slika 9: Tloris pritličja (lasten vir)

Slika 10: Tloris podstrešja (lasten vir)

Slika 11: Nova funkcionalna zasnova kleti (lasten vir)

Slika 12: Nova funkcionalna zasnova pritličja (lasten vir)

Slika 13: Nova funkcionalna zasnova nadstropja (lasten vir)

8.3 Seznam tabel

Tabela 1: Pregled aktivnosti predlaganih v Programu energetske prenove

enoružinskih hiš (Program energetske obnove obiteljskih kuća za razdoblje od

2014. do 2020. godine, Ministarstvo graditeljstva i prostorskog uređenja)

Tabela 2: Družinske hiše v Republiki Hrvaški po letu izgradnje glede na popis

prebivalstva na Hrvaškem iz leta 2011 (Državni zavod za statistiku Republike

Hrvatske, 2011)

Tabela 3: Parametri toplotnih izolacijskih izdelkov uporabljenih za toplotno

modeliranje tipskih družinskih hiš (Program energetske obnove obiteljskih kuća za


uređenja)

Tabela 4: Standardna hiša (Program energetske obnove obiteljskih kuća za


uređenja)

Tabela 5: Pasivna hiša (Program energetske obnove obiteljskih kuća za razdoblje

od 2014. do 2020. godine, Ministarstvo graditeljstva i prostorskog uređenja)


8.4 Naslov študenta

Mateja Žilavec

Franje Koroša 7

40315 Mursko Središće

Hrvaška

Tel.: 040 735 363

e.mail: [email protected]

8.5 Kratek življenjepis

Datum rojstva: 19. 10. 1992

Šolanje:

1999–2007 Osnovna šola Mursko Središće (Hrvaška)

2007–2011 Gimnazija Čakovec/naravnoslovno-matematična smer/ (Hrvaška)

od 2011– Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo /program arhitektura/

S

S

S

S

S

S

S

S

S

S

S

S

S

Documents

Standard trajnostne arhitektureStandard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače družinske hiše Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura