STRADANJE SLOVENACA U NIŠU TOKOM DRUGOG …narodnimuzejnis.rs/wp-content/uploads/2017/04/stradanje-slovenaca.pdf · na teritorijama koje su okupirale Italija, Bugarska i Mađarska

Ivana Gruden

STRADANJE SLOVENACA U NIŠU TOKOM DRUGOG

SVETSKOG RATA (1941 –1944)

Stradanje Slovenaca u Nišu tokom Drugog svetskog rata (1941-1944 )

3{ {

Prva knjiga o Slovencima u Nišu

Posleduževremena,kadaseskoroodustaloodsvakepomislidaćepitanjeslovenačkezajedniceuSrbijitokomDrugogsvetskogratabitiistraženo,pojavioserukopismladeniškeistoričarkeIvaneGruden„ Stradanje Slovenaca u Nišu za vreme Drugog svetskog rata 1941-1944“.Ovaobimomnevelikaknjigaotvaranekolikopitanjanakojimaseautorzadržavausvomradu.

IstorijskaječinjenicadasuuDrugomsvetskomratunaprostoruKraljevine Jugoslavije jedinoSrbi iSlovenci, svako iz svog razloga,biliproterivanisasvojihognjištaasvezaradsprovođenjaudeloidejeoetničkičistomarijevskomprostoru.TakostanovniciSlovenijeputujuvozovimazaSrbiju,sanajviše200dinaraudžepui50kilogramaprtl-jaga koliko su dozvoljavale nemačke vlasti, većina bez ikakve jasnenaznakekudaputujeikolikoostaje.VelikibrojpridošlicaizSlovenijeuslovilojeotvaranje27.marta1942.g.OdsekazaSlovenijupriCrven-omkrstuuNišu.

VelikuvrednostrukopisaIvaneGrudenčinekazivanjaprežive-lihSlovenaca.Dobrostruktuiranirad,samnoštvomkazivanja-izvoraprvevrsteipitakstilosnovnesukarakteristikeoveknjige.IakojezavremeSFRJperiodDrugog svetskog rata dobro proučenu tadašnjojjugoslovenskojistoriografiji,zanimljivojedasenijedanistraživačnijezadržaonapitanjuprognanihSlovenacau jugoistočnojSrbiji.Timjeveća vrednost rada koleginice Gruden kako za srpsku istoriografiju,takoizadaljeistraživanjeslovenačkezajednicenaprostorudanašnjeSrbije.

Niš,marta2014. NebojšaOzimić


4{ {


5{ {

Uvod

SileOsovinenapalesudvaodtrikonstitutivnanarodaKraljevineJugoslavije,SrbeiSlovence,doksuHrvatibilisaveznici.ZatojeposlekratkotrajnogAprilskograta1941.godine,teritorijaBanovineHrvatskebiladrastičnouvećana ipretvorenau„NezavisnuDržavuHrvatsku“,dokjeslovenačkaDravskabanovinadoživelasudbinusrpskihfederal-nihjedinica.OnajebilapodeljenaizmeđuNemačke,ItalijeiMađarske.Sledstvenotome,slovenačkinarodse,kaoisrpski,našaoudugimiz-begličkimkolonama,kojesusevećinomkretalepremaostatkuSrbije.SlovencisukaoiSrbipostaližrtveaprilskogslomaikomadanjaKralje-vineJugoslavije.NemcisuizzarobljeničkihlogoraotpustilisvenarodekojisuprerataživeliuKraljevini,osimSrbaiSlovenaca.

Međutim, postojale su i suštinske razlike između slovenačke isrpske pozicije, koje su dovele do drugačijeg toka ratnih događanja.Prvarazlikasastojalaseu tomeštosuSrbibili izloženigenociduodstraneHrvata,muslimanaiAlbanaca.

Drugu razlikustvorila je specifičnaslovenačkapolitičkascena,opterećenakatoličkimklerikalizmomidoneklegermanofilstvom.OvadrugastrujauslovićedaNemcineproterajucelokupnoslovenačkosta-novništvo.NajvećibrojSlovenacanašao sena teritorijiSrbije i touizbegličkimcentrimakojisupostojaliskorousvakomgraduilivećemmestu.JedanodnajvećihizbegličkihcentaraposleBeograda,uraspar-čanojSrbiji,biojegradNiš–sedištepredratneMoravskebanovine.


6{ {

Još pre dolaska prvih izbeglica u grad, veliki broj Slovenacanašaoseuzarobljeničkomlogoru.Okupacija teritorijenijeprihvaće-nasaoduševljenjem.Usledilesuprvereakcijeobezglavljenognarodaisurovokupatorskiodgovor.BiojetopočetakstradanjaSlovenacauNišu,poslezvaničnogprekidaneprijateljstvaizmeđuKraljevineJugo-slavijeiSilaOsovine.Ritamstradanjanastavioseizavremenarodnogustanka1941.godine,aliipočetkom1942.godine,kadajeugraddošlanajvećaizbegličkagrupa.

Slovenci su stradali u kratkotrajnom Aprilskom ratu, u zaro-bljeničkimikoncentracionimlogorima,nastratištima,odposledicade-portacijeiliuoslobodilačkomigrađanskomratu.

StradanjeSlovenacauokupiranomNišuneistraženajeinepozna-tatemaizlokalneiopšteistoriografije.SlovenciiSrbibilisunajvećežrtveAprilskogrataikasnijeokupacije.Ovimradomautorpokušavadaoživi sećanje na tešku ratnuprošlost, koristeći dostupnu arhivskugrađuIstorijskogarhivauNišu,VojnogarhivaJugoslavije,dokument-cijuNarodnogmuzejauNišuiobjavljenuliteraturu.


7{ {

Ratne i posleratne žrtve slovenačkog naroda

SlovencisukaojedanodtrikonstitutivnanarodaKraljevineJu-goslavijepretrpelivelikeratneiposleratnežrtve.

ULjubljanskojpokrajinijeuočirataživelo336.000stanovnika.UDrugomsvetskomratupoginuloje29.750ljudi,aponjegovomza-vršetku9.800,uglavnomdomobranaca.

U primorskom regionu, ukupno jebilo 5,6% žrtava među sta-novništvom.Prepočetkaratanaovomprostoruježivelooko260.000stanovnika,uratujestradalo14.682ljudi,aposleratanjih160.

UDonjojŠtajerskojje1941.godineživelo596.500stanovnika.Odovogbroja,premapodacimaDržavnekomisije,uDrugomsvetskomratujepoginulo23.028ljudi,štočini3,8%žrtavameđustanovništvom.Posleratnežrtveiznose670usmrćenih.

U Gornjoj Štajerskoj, gde je, na početku 1941. godine žive-lo183.464stanovnika,usledDrugogsvetskogrataživote je izgubilo12.020ljudi–tj.6,5%,aposlerata1.700,uglavnomdomobranaca.

UKoruškojjezavremeiposleratastradalo1.187ljudi,štopred-stavljagubitakod6,2%stanovništva.

U Prekomurju je na početku Drugog svetskog rata živelo oko97.000 stanovnika.Za vreme rata, poginulo je 1.879 ljudi, što pred-stavljagubitakod1,8%stanovništva.TrećinažrtavačineJevreji.Oko80stanovnikaPrekomurjaizgubiloježivotpozavršetkurata.

TakojezavremeDrugogsvetskogratastradalo70.922stanovni-ka,aponjegovomzavršetku,13.898,uglavnompripadnikaslovenačk-ogdomobranstva.


8{ {

Slovenci kao žrtve Aprilskog rata

Premapopisužrtavarataiz1964.godine,uAprilskomratupo-ginulojeukupno4.823jugoslovenskihvojnika,podoficiraioficira,dokje5.563stradalounemačkimzarobljeničkimlogorima.Odovogbroja,poginuloje3.076vojnikaistarešinakojisurođeninateritorijiSrbije,sapokrajinama,doksuostalistradalirođeniubivšimjugoslovenskimrepublikama.Uistomratupoginuloje180vojnikaistarešinakojisubiliSlovenci,168muslimanai413Hrvata.Uzarobljeničkimlogorimailiodposledicazarobljeništvaumrlojeistradalo4.297Srba,266Hrva-ta,235Slovenacai173muslimana.

Već 6. aprila 1941. godine, prilikom teškog bombardovanjaBeograda, poginuo je član jugoslovenskeKraljevskevlade, drFrancKulovec.BiojetoprviSlovenackoji jestradaoodpočetkarata.Os-mogaprilabombardovanjeiNiš.Utomvazdušnomnapaduoštećenesu i prostorijeGlavnogodboraCrvenogkrsta zapodručjeMoravskebanovineuJeronimovoj3,pajeOdborkasnijepreseliosvojekancelar-ijeuObrenovićevu73,gdeseidanasnalazi.Prilikomovogbombardo-vanjalakšejebioranjenprofesorNiškegimnazijeRudolfBratanić,kojijehospitalizovanugradskojbolnici.Unemačkomvazdušnomnapadupoginulasudvaislovenačkapodanika.

NakonpotpisanebezuslovnekapitulacijeuBeogradu,Nemcisuugradusakupilivelikibrojoficira,podoficirairedovaKraljevskevojskeizraznihkrajeva.Privremenilogorzaoficire,podoficireiredovenal-azioseumagacinskojzgradikasarne1.konjičkogpuka“Obilić“,gdeće se kasnije nalazitiKoncentracioni logor-Niš (AmhalterLager desNisch).KorišćenesuiglavneipomoćnezgradeKonjičkekasarne.Uzarobljeničkomlogorususenašliislovenačkivojniciistarešine,međunjima i pukovnik Miroslav Nežmah, komandant 1.konjičkog puka„Obilić“, kao i potpukovnik JulijeReš, komandant 2. velosipedskogbataljona.OvejediniceizNiškogvojnoggarnizonapružilesujakot-


9{ {

porneprijateljuzavremeAprilskograta,naročitouJankovojklisuri,izmeđuBlacaiBrusa.

Nemcisupočelimasovnodapraznelogor.Naredilisudaseiz-vršipodelaljudstvaulogorunanarodnosti.Izdvojilisusesvionikojisu se izjasnili kaoHrvati,Bugari,Makedonci,Arnauti iTurci.U ta-borfrankovacajavljalisusenekiizSlovenije,alisubiliodbijenikao„Kranjci“,jersanjimaHrvatinisuimalinikakveveze.TakosuulogoruostalisamoSrbiiSlovenci.Nemačkeimađarskemanjinesubileotpuš-tenevećprvihdanaiodmahsusepridružiliNemcima.Zbogogromnogbrojazarobljenikaudvorištukonjičkekasarnebilisupodignutišatori.CrvenikrstuNišujejednomprilikomobišaozarobljenikeiizvršiopo-pisuzpratnjuNemaca.TransportzaNemačkujekrenuosaželezničkestanice„Crvenikrst“.Zarobljenicisuizlogoradostanicesprovedenipešice.Nemcisustriktnomotrilinaželezničkoosobljedaneulaziurazgovor sa zarobljenicima ili sa službenicima na stanici.Na stanicisučekaliskorodvasatadokseneformirakompozicijakojajekrenulasatzv.senjskihkoloseka.TransportovanisuupravcuBeograda,gdejeusledilonovočekanje.NaTopčiderskojstanicipriključenisuivagonisadrugimzarobljenicimaisvisunastaviliputNemačke.Jedinobekst-voizvršenojeprilikomstajanjavozanastaniciuŽitkovcu.

Isamboravakulogorujugoslovenskihkraljevskihvojnikanijetekao bezbolno. Nemačke vojne vlasti nisu se pridržavale Ženevskekonvencije,njenogčlana2opostupanjusazarobljenicima,gdeseiz-ričito govori o njihovoj zaštiti od nasilja, uvreda i drugih poniženja.Premaraspoloživimpodacima,nemačkivojnicisuradilisuprotno.Bezikakvihrazloga,upojedinimlogorimazaprihvatzarobljenika,nemačkivojnici su ihnapadali–kaošto jebioslučajuKosovskojMitrovici,Kragujevcu,Šapcui,naposletku,uNišu–jošprilikomdopremanjaulogor.Bilojesvirepihubistavazarobljenika.

Nemačkivojnisudosudioje7.maja1941.godinenakaznusmrtistreljanjem7oficiraipodoficiraizzarobljeničkoglogorauNišu,kojisu


10{ {

navodnopripremalipobunuibekstvo.Premadostupnimdokumentimabilo je toprvostreljanjeuNišuzavremečetvorogodišnjeokupacije.StreljanasuidvaSlovenca.

Nemci su zadržali u zarobljeništvu samo Srbe, Slovence,Crnogorce i Jevreje, a Hrvate, Makedonce i pripadnike nacionalnihmanjina(Nemce,Mađare,Albanceidruge)puštalisukućama.

KakosuSlovenciizjedinicakojesuseborileuSlovenijiotišlisvojimkućamaprekapitulacije,unemačkozarobljeništvoodvedenisusamooniSlovencikojisuzarobljenivanSlovenije,tojest,manjibroj.DabirazbiliijedinstvoSrba,SileOsovinesunaknadnopuštalekućamaizarobljenikesrpskenacionalnostičijesuporodiceživeleuHrvatskojinateritorijamakojesuokupiraleItalija,BugarskaiMađarska.Zatimjepuštenkućijedanbrojzarobljenika,Srba,kojisubilispremnidasarađu-jusavladomMilanaNedićauBeogradu,kaoizarobljenici-Slovenci,kojisupristalidasarađujusakvislinškimvlastimauLjubljani.Posletihpromena,brojnostanjezarobljenihJugoslovenauNemačkomrajhuiNorveškoj, nadan1. januara1945.godine, iznosio je: oficiraSrba9.469,Slovenaca384;sanitetskihoficiraSrba186,Slovenaca2.Uk-upno 10.041 oficira. Podoficira Srba 8.306, Slovenaca 809. Ukupnopodoficira:9.115.Vojnika:Srba103.743,Slovenaca13.684.Ukupnopodoficiraivojnika126.542.Civila:Srba521,Slovenaca278.Ukup-nocivila799.Uradnimkomandama:Srba4.Ukupnojugoslovenskihzarobljenika:Srba122.229,Slovenaca15.157,štojeukupno137.157SrbaiSlovenaca.


11{ {

Kako smo se borili u Aprilskom ratu

U kratkotrajnomAprilskom ratu, zabeleženi su i retki primerihrabrostiipožrtvovanjauborbamaprotivdalekojačegiopremljenijegneprijatelja.TakavotpornapadačupružiojeiPrvikonjičkipuk„Obilić“podkomandompukovnikaMiroslavaNežmaha.

UniškojVojnojbolnicinalazilosenalečenjuoko700ranjenika,odkojihsu80%činilisrpskivojnici,15%Hrvatii5%Slovenci.Onisuzadobiliranenaraznimfrontovima.

Prvikonjičkipuk„Obilić“sasvojimštabomidrugimjedinicamabiojedislociranuNišu–ukonjičkojkasarni.Puksesastojaoizdvastreljačkaeskadrona,mitraljeskog,streljačkogitehničkogeskadronaitrupnekomore.Ukupnasnagajenadan27.marta1941.godineiznos-ilaoko1.000ljudi.Uciljupojačanjavojnebezbednostizemlje,pukjeaktiviraoidvastreljačkaeskadronaijedanmitraljeskivod.Ovojeiz-vršenoposleulaskanemačkiharmijanabugarskuteritoriju.Uvremenuizmeđu20.i27.marta,naređenajestrogapripravnostzasvejediniceNiškogvojnoggarnizona.

Odmahposle27.martanaređenojepripravnostanje,kaoipri-prema sviju jedinica za aktiviranje-mobilizaciju.Mobilizacija je bilanaređena2.aprila1941.godineu00.00časovaitrajalaječetiridana.Prvog,drugogitrećegdanakomandirijedinicaprimilisuizpukovsk-ogmagacinanaCrvenomkrsturatnuopremuzasvojejedinice.Istajeodmahprebačenaudislociranamobilizacijskamestadotičnihjedinica(seloHumiDonjiKomren).

Kada je reč o ratnom sastavu, puk se popunjavao vojnim ob-veznicima,konjima ikolima izPožarevačkog ratnogokruga, sobzi-romnatodasenalaziousastavuDrugekonjičkedivizije,čijejesedištebilouPožarevcu.


12{ {

KomandantpukaprimiojeuštabuPetearmijskeoblastizapovestimaršrutuzaizvršenjemaršanakoncentracijskuprostorijuokoPožarev-ca.Šestogaprila,uponoć,napuštenjeNiš.PukjeuzorustigaouseloDraževackodAleksinca.OvdejedobijenavestdasuNemcibombar-dovaliBeogradidajetimeotpočeloratnostanje.IznadNišaiokoline,istogdana,kružilisuneprijateljskiizviđačkiavionikojisusamosni-maliinisudejstvovali.Uveče,pukvršipokretupravcuRažnja,gdejeboraviodo8.aprila.Istogdana,Nišjebiobombardovan.PopodnejetelefonskinaređenoizštabaPetearmijskeoblastudapukizvršipokretkaPločiupravcuPirota,odaklejenavaljivalanemačka12.armija.PukjeizDraževcakrenuokaNišuiprekoNiškeBanjestigaonaPloču.Pu-kovnikNežmahjeotišaoteretnimautomobilomuštabArmijeuNiškuBanjuidobionaređenjedasesapukomstavinaraspolaganjekoman-dantuTopličkedivizije.NežmahsejavljakomandantudivizijeiodtadajepukbiouobezbeđenjupravcaPirot–BelaPalanka–Niš.

Na starom putu za Ploču stajala je napuštena artiljerija, bezposluge. Iz pravca Pirota kretala se jedna nepregledna kolona peša-ka,automobila,vojnika i civilakoji subežalipremaNišu.PukovnikNežmahdobiojekratkoobrazloženjesituacijenafrontu:„NemcisuizpravcaCaribroda(danasDimitrovgrad)probilifrontPetearmije”.Na-ređenojezauzimanjenovogpoložaja–naMramornombrdu.

Novi položaj dostignut je u pet časova izjutra. Sutradan, puk,ojačan jednim delom 2.velosipedskog bataljona, zauzeo je predviđe-nipoložaj.Nemcisu istogdanaušliuNiš.DrvenimostprekoJužneMoravepripremljenjezarušenje.Utokucelogpopodnevanastavilesudasekrećukolonebegunaca,štocivilaaštovojnika.Oko11časovapo-javljujuseizpravcaNišaprvinemačkitenkovi,motociklisti–izviđači.Pukstupauborbu.

DrvenimostprekoMoravedignutjeuvazduh.OtvorenajevatraiztopovaimitraljezanaNemce,kojizatrenutaknapuštajumotocikleizauzimajupoložajnasredinidrumaNiš-Prokuplje.Jedannemačkitenk


13{ {

vraća seuNiš i ponovo sepojavljuje.Nemciotvaraju jakuvatrunapoložajpuka.Tadasusedesiliiprvigubici.Posadazaprotivtenkovskitopbilajeranjena,atopuništen.IstogdanafrontjeobišaoikomandantDrugekonjičkedivizije,kojijeiporedjakeartiljerijskevatreizdavaonaređenjanapoložajima.PukovnikNežmahimaojezadatakdasapu-komdržizauzetipoložajdodaljegnaređenja.Intezitetborbejejošvišeporastao.Borbasevodilapooblačnomimaglovitomvremenusvedomraka.Togdanapukjeimao3mrtvaioko15ranjenih.

Oko 21 čas, komandant puka primio je naređenje da zauzmepravacProkuplje-Blace.OdsvihjedinicakojesuoperisalenaMramor-skombojištu,blizu80%ljudibilojeraspoloženozadaljuborbu,a20%nije.Uglavnomseradiloomanjinama–NemcimaiMađarima.Ipak,u1.konjičkompuku,većibrojboracanemačkenarodnosti,ostalisuvernivojničkojzakletvidoposlednjegdana.OdredjeizvršiomaršistigaokodBlaca.OvdesusepojaviličetniciKostePećanca,kojisubilivoljnidaučestvujuuborbiprotivnemačkihtenkova.Togdananijebiloborbi.

Nemcisu12.aprilaizvršiliposlednjapregrupisavanjanakončegasukrenuliužestoknapadsasvojimoklopnimjedinicama.Izatenkovaišla jepešadija. Izvršenje tenkovskiprobojnasvimpravcima:Prok-uplje-Blace i Kuršumlija-Blace. Ovim dejstvom, kao i probojem nadrugimdelovimabojišta, slomljen je front.Zarobljeni sukomandantBlačkog odreda, komandant artiljerije i komandant 2. velosipedskogbataljona,potpukovnikJulijusReš.Bilojetooko10časova,kadajenastalopovlačenjenačitavomfrontu.Gubicisubilioko50mrtvihvo-jnikaistarešinaiz1.konjičkogpuka.Gubici2.velosipedskogbataljonabilisupribližni.

Delovi jedinica konjičkih, artiljerijskih i velosipedskih koje suuspele da se kroz borbu povuku kroz JankovuKlisuru, stigle su 12.aprilauKruševac.Uskorosupristigleijedinicevojnekomore.PukjesaostalimjedinicamaušaousastavRazbojinskogodreda.Trinaestogaprila nije bilo borbi, osimpuškaranja i izviđanja.Sutradan, naređe-


14{ {

nojeutvrđivanjepoložaja.Oko13časovaizvidnicesuprimetilejakenemačkepokretemotorizovanihkolonaizKruševcapremaRazbojni.Pojavilisuseprednjineprijateljskidelovi,kojisupuštenidasepribližepoložajimanaoko jedankilometar, kada jena isteotvorenavatra izprotivtenkovskih topovakao i pešadijskih topova i teškihmitraljeza.Nemcisubilizaustavljeniinateranidanapustevozila.BorbasevodiladvasatakadasuseiostalinemačkidelovijedinicamoralipovućipremaKruševcu.Nemcisuimalinapoložajudvaizbrojanamrtvaiizvestanbrojranjenih,kojesuuspelidaizvuku.Izgubilisudvatopa,četirimi-traljezaijedanmotocikl.

U17časovakomandantodredanarediojepovlačenjejedinicasapoložajaiobrazovanjekolonenadrumuBrus–Razbojna.U18časovaodredjekrenuopravcemBrus-Kopaonik-JošaničkaBanja.StigaojeuBrusoko23časa.TujedatodmorradiprijemaipodelehraneazatimjenastavljenmarškaJošaničkojBanji.Ovdejepukimaoostatidodaljegnaređenja.

Sutradan je naređen pokret za Kraljevo. Tada je pukovnikNežmahodržaosvojposlednjigovor.Poručiojevojnicimadaidusvo-jimkućama,jerjepukuobavezidasepreda.U15časovaizvršenojeraspuštanjeboracaistarešinaRazbojnskogodreda.NežmahsesajošnekimvojnicimakamionimauputioupravcuKraljeva,alisuna tomputuzarobljeniodNemacaioteraniukraljevačkilogorakasnijeuza-robljeništvo.


15{ {

Migracije Slovenaca ka Srbiji

Prve migracije Slovenaca ka Srbiji zabeležene su posle oslo-bođenjaSrbijeodturskevlasti.Preseljenicisuuovomperioduuglav-nom ljudi zainteresovani za rudarstvo uMajdanpeku, a kasnije i naFruškojgori.Iakosuprvemigracijepredstavljalesporadičneslučajevepreseljavanja,popopisu iz1884.godineuKraljeviniSrbiji ježivelo164Slovenca.

IntenzivnijemigracijeSlovenacakaSrbijizabeleženesuizmeđudvasvetskarata,poformiranjuKraljevineSHS.Uovomperiodu,mi-gracijesubileuzrokovanepotragomzaposlomuubrzanoindustrijalizo-vanojSrbiji.Istovremeno,uSrbijiseosetionedostatakkvalifikovanihradnika,majstora i školovanogkadra, koji jemoraobiti nadomeštendoseljavanjemljudikojisusenalazilivangranicadržave.

Popisomstanovništvaizmeđudvasvetskarat1921.i1931.go-dine,uSrbijijezabeleženo10730Slovenaca,odnosnooko700Slove-naca više po popisu iz 1931. godine.Dodatan problem pri popisu uovomperiodustvaraojeizostanakpitanjaonacionalnosti,takodasedobrojaSlovenacakojiživeuSrbijidolaziloprekopitanjaomaternjemjezikuiveroispovesti.

NajintezivnijekretanjeSlovenacakaSrbiji,zabeleženojetokomDrugog svetskog rata. PoHitlerovim iMusolinijevim nacrtima, raz-bijanjemJugoslavije,najvećideoSlovenijebiobipriključenTrećemrajhu,manjiItaliji,anajmanjiNemačkoj.

AdolfHitlerjejoš27.marta1941.godineodlučiodaKraljevinuJugoslavijurasparčanamanjedelove,a12.aprila,nadanulaskaprvihnemačkih jedinicauBeograd, izdao je takozvane„Privremenesmer-nicezapodeluJugoslavije“,ukojimajetajplanbiorazrađenikonkret-izovan.Prilikomstvaranjaovogdokumenta,Nemačkanijekonsultova-


16{ {

lasvojepartnerepa jekasnijeproblemrazgraničenja interesnihsferapostaokamenspoticanja,naročitoizmeđuItalijeiNemačke.Kaofinaletihsmernica,započeojevelikipogromsrpskogislovenačkogživljaodstraneNemaca,Hrvata,Mađara,Bugara,Albanaca,muslimana.Masaizbeglih lica je svakodnevno pristizala. Izbeglice su dolazile u Srbi-junadvanačina:neorganizovano,značistihijski,bezikakvogplanaisistema,počevšiodaprila1941.godine,gotovoizceleJugoslavije.Odtadamasaljudi,pretežnosrpskogstanovništa,zbogopasnostidabudefizičkiuništena,ostavljasvupokretnuinepokretnuimovinuidoseljavaseuSrbijudabispasilagoliživot.Druginačinpreseljavanjabiojeor-ganizovan,anjegoviinicijatoribilisunemačkiokupatori.

Jošprekapitulacijebivšejugoslovenskevojske,nemačkanovins-kaagencija»DNB«je15.aprila1941.godineobjavilasaopštenjedajeHitler ubivšimaustrijskimpokrajinamaDonjojŠtajerskoj,Koruškoji Kranjskoj postavio šefove civilnih uprava koji su mu neposrednopotčinjeni.PrilikomposeteMariboru,26.aprila,Hitlerjeusvomgov-oru apelovao na šefove civilnih uprava da ove pokrajine opet učinenemačkim.

Poredreorganizacijedržavneupraveponacističkomuzoru,reor-ganizovanjenemački»Kulturbund«.NacističkevođesusvojenamerezaiseljavanjeSlovenacaprikrivaledopočetkasameakcije.Kulturbun-dovcisuuSlovenijipreokupacijeJugoslavijepripremilispisakSlove-naca koji su okarakterisani kao „nelojalni Rajhu“.Mnogi pripadniciove organizacije su sebi postavili zadatak da pomognuNemcima da„očiste“topodručjeinanjemuuspostavenovired.

Utomciljujejoš14.aprilaobrazovanŠtajerskidomovinskisavez(SteirischerHeimatbund),a29.majaKoruškinarodnisavez(KartnerVolksbund).Ovisavezisuimalizadatakdavršeiseljenjerasnonečistihipolitičkisumnjivihelemenata;daširenemačkijeziksvimsredstvima;da stvaraju nacionalnu svest o pripadništvu pokrajinamaŠtajerskoj iKoruškojiduhovnojedinstvosanacističkompartijom;daprivrednim


17{ {

meramainacističkimshvatanjemradapodižuživotnistandard;dakroznacističkupoluvojnuorganizacijuVermanšaft(Wehrmannschaft)odga-jajumuškostanovništvo,aomladinukrozomladinskirad.

Uvojnompogledu,deoSlovenijepripremanzaaneksijupripojenjepodručjudopunskevojske(Ersatzheer),priključen18.vojnomokru-guuSalcburgukojijeobuhvatioTirol,Foralberg,ŠtajerskuiKorušku.Policijskuvlastnaokupiranojteritoriji,paprematomeiodgovornostzaredisigurnost,preuzeojeodmahposleokupacijekomandantObjed-injeneSSpolicijebezbednostiiDržavnepolicijezajavniporedak(podkojimjepotpalaalpinskazona,tj.Koruška,GorenjskaiŠtajerska).

PrvejedinicezaodržavanjeredaisigurnostiušlesuuSlovenijuodmahizaoperativnihtrupa2.armije.Tosubilejedinice»GrupeZid-mark«kojesuprivremenopreuzeledužnostraspuštenebivšejugoslov-enske žandarmerije, tj. do formiranja nove Nemačke žandarmerije.PoredovoganjihovjezadatakbiodauSlovenijiformirajunacističkupartijskupoluvojnuorganizacijuVermanšaftpouzorunaSAjedinice,umesto petokolonaških kulturbundovskih jedinica »DM« (nemačkamomčad),kojesubile ranije formirane,akojesusadaposlužilekaobazaza formiranjenovih jedinica.VrhovnovođstvoSAjedinicanijedozvolilodaseuSlovenijiformirajuSAjedinicesvedoksepripadniciVermanšaftaneprevaspitajudabimoglipostatiredovničlanovinacis-tičkepartije,atimeipripadniciSAjedinica.

KojesuSAjediniceušleuSlovenijunijesemoglo tačnousta-noviti.PremadokumentimaArhiveMuzejaNOuLjubljani,većsred-inomaprila,uCeljuiokolini,kaoiuRogaškojSlatini,nalazilisusedelovi26.SAbrdskogpuka(krajemaprilaovajpukjesmenjen22.SAbrdskimpukomkojisezadržaonapodručjuceljskogsrezasamodo4.maja,kadajeprebačenuMaribor).Napodručjusoškogsrezanalazilisusedelovi20.SAbrdskogpuka.Međutim,uprvojpolovinimajasvematičnejediniceSAgrupe»Zidmark«povučenesuuAustrijupoštosuizvršilesvojzadatak.


18{ {

Odmahposleuspostavljanjacivilnihuprava,odnemačkežandar-merijesuformiranekomandežandarmerije (Gendarmeriehauptmann-schaft) zapodručjeŠtajerske (sa sedištemuMariboru) i zapodručjeGorenjskenaBledu.Onesubileneposrednopotčinjenekomandantupolicijezajavniporedak.UŠtajerskojsuobrazovanekomandesreskežandarmerije u:Mariboru, Celju, Ptuju, Brežicama i Ljutomeru, a uGorenjskoju:Kranju,RadovljiciiKamniku.Umežičkomrejonužan-darmerijskoodeljenjeuPrevaljamabilojeneposrednopotčinjenoKo-mandisreskežandarmerijeuVelikovcu.

Prvih dana okupacije nemačku žandarmeriju u Sloveniji obra-zovalojeljudstvoizRajha,adocnijesuprimaniinaročitoproverenifolskdojčeri ipripadnicibivšejugoslovenskežandarmerije.SredinomaprilastiglesuuŠtajerskuijedinicepolicijezajavniporedakalpinskezone.Kaopomoćpolicijiza javniporedak i radiobezbeđenja javnihustanova,fabričkihpostrojenjairudnikajošutokumajasuformiranepomoćnapolicija»HIPO«(Hilfspolizei)iverkšucjediniceodnemačkinastrojenihpripadnikabivšejugoslovenskežandarmerije,uprvomreduodfolksdojčera.Jačinaovihjedinicanijesemoglaustanoviti.JedinicenacističkepoluvojneoranizacijeVermanšaftfomiranesuuŠtajerskojutokuaprila,auKoruškojneštodocnije.

ZaakcijupreseljenjajebiozaduženvođaSS-aHajnrihHimler.Smernicepreseljenjasubile:

1.Iseljavanjecelokupneslovenačkeinteligencije

2. Iseljavanje svihSlovenacakoji sudoseljeni posle 1914. go-dine,semakounjimanisurasnodragocenielementikojeneželepre-pustitidrugomnarodu

3.IseljavanjestanovnikasapodručjakojesenalazijugozapadnoodSavei20-akkilometaraseverozapadnoodnje

4.IseljavanjestanovnikapojasaokoSotle

5.IseljavanjeseoskihstanovnikaizDonjeŠtajerske,kojiočigled-noimajuznake„tuđekrvi“


19{ {

6.Ostalostanovništvo,kojepredstavljavećinu,ostaćeudržavi

Prvakonferencijakojasebavilaovimpitanjem,održanaje6.maja1941.godineuGradcu.Tu je Iberajderpredstavioplanodeportaciji260000SlovenacauSrbiju.Povodomoveodluke,održanjesastanakuBeogradu21.i25.maj,nakomeseraspravljalooproblemimasmeštajaiprehraneSlovenacačijijedolazakočekivan.Dopočetkadeportacijaplanseipakpromenio.BrojSlovenacapredviđenzatransportuSrbijuse smanjio, samim tim što je za preseljenje predviđena i PavelićevaHrvatska.Premasporazumuzaključenom4. juna1941.godineuZa-grebu,izmeđunemačkihihrvatskihpredstavnika,Srbijajebiladužnadaprimi9-10000Slovenaca.Naistojkonferencijijeodlučenodaćeseiseljavanjeizvršitiutritalasaito:

Prva dva talasa iseljavanja obuhvatila bi slovenačke intelektu-alce, ibilibiusmerenikaSrbiji.PrvimtalasomuSrbijubibilopre-seljenooko5000ljudiizDonjeŠtajerske,anarednimokonjih4000izGorenjske.Trećitalas,biobiusmerenkaHrvatskoj,iodnosiobisenaiseljavanjeoko145000seljaka,aistovremenobiHrvatskaiselilaistibrojSrbaizSremauSrbijuidrugekrajeve.

NOR,odnosnoprvapartizanskadejstvauSrbiji iSloveniji,nakojeTrećirajhnijeračuno,uzrokovaojesmanjenjebrojaiseljenikakojijeprethodnobioodređen.Dodaljihiseljavanjatakonijedošlo,jerjesukobizmeđuHimlera,kojijezagovaraopotpunočišćenjeGorenske,iGeringakojijetvrdiodaćetakoneminovnodoćidosmanjenjaradnesnage,kojunećemoćidanadomesteosimsarasnomanječistim,rešiosamHitlerprivremenomobustavominternacija.Sveskupa,oko6720SlovenacajeiseljenouSrbiju,ito4470izŠtajerske,i2250izGoren-jskeiKoroške.

Slovencisudeportovanivozovimaugrupamaodoko300ljudi.Licimajezaiseljenjedatsamosatvremenazapripremu,advasataakoseradilooporodicamasadecom.Sasobomsemogaoponetiprtljagdo50kgiiznosdo200dinara.


20{ {

Upočetkutransportisuišli2putanedeljno,doposlednjihgrupakadasutransportiintenziviranina2transportadnevno.Ustaljenirežiminternacijejeimaodvepauze,uZagrebuiSlavonskomBrodu,uzobrokkojiimjeorganizovaoCrvenikrst.KonačnoodredištebiojeArandjelo-vac.Posledvodnevnogodmora,grupesurazmeštanedaljepounutrašn-josti.Izuzetaksupredstavljaliposlednjitransporti(početkomjula)kojisuzavršavalinakrajnjimodredištimabezpauzeuAranđelovcu.

Izbeglice iz Slovenije su smeštane po porodičnim kućama, ilizgradama koje su adaptirane u smeštajne jedinice (U Jagodini-DomgluvonemihiUčiteljskaškola,uČačku-zgradaGimnazijeiUčeničkidom,uVrnjačkojbanji-hotel“Sv.Đorđe”,itd...)Poizjavamaizgnan-ikaizSlovenijezaključujemodasuihuSrbijiprihvatiliveomalepo.Porodicesuseangažovaleokoprevoza,smeštajaiishraneizbeglicaizSlovenije.

Štosetičekuhinje,njenaorganizacijajezavisilaodbrojaSlove-nacaumestu.Umestimagdejenjihovbrojbioveći,onisuorganizova-lisvojekuhinje.Namirniceneophodnezaishranu,dobijalisusaraznihstrana.Kao prvo, obaveza svihmeštana bila je da u novcu ili hranipomažuishranuizbeglica,itozaonukoličinukojuimopštinaodredi.Sadrugestrane,podolaskuizbeglica,odredjivalaseiosobakojajebilazaduženazakontaktsakomeserijatomzaizbegliceuBeogradu,čijajeobavezabilabrigaoovimljudima.Svakako,pomoćuishraniizbeglica,dolazila je iodstraneCrvenogkrsta.Nekadasuseovimkuhinjama,poredSlovenaca,priključivaleiSrbiizbegliizsusednihdržava.

Iuzsvubrigusrpskogstanovništvaipomoćkojusudobijali,čes-to su ostajali gladni, jer hrana koju su dobijali nije bila dovoljna zatolikibrojljudi.Uovakvimslučajevimasnalazilisusenaraznenačine.Pakete sa garderobomkoju su im rodjaci slali,menjali su za hranu.TeškasituacijakojaihjezadesilauSrbiji,zajednosaljudimakojisutuživeli,oslikavalaseinatržnicinakojojjesvastokakojajebilanaprodajubilanedovoljnouhranjena.


21{ {

Gradovikojisubiliodredjenizadolazakodredjenegrupeizbegli-caizSlovenijenisuuvekbili injihovakrajnjadestinacija.Mnogiodnjihsuseunedostatkumogućnostizazapošljavanjepovlačilikavećimgradskicentrima,gde jebilovećihmogućnostizaprivredjivanje.Uzkvalifikacijezaodredjenoradnomesto,čestosenavodi,dasuSlovencibiliuobavezidapriložeipotvrdudanikoodpredakanijebioJevrejiniliRom.TakojeupotrazizaposlomjednavećagrupaSlovenacadošlaualeksinačkerudnike,dokjevelikibrojdaljegravitiraokaBeogradu.

PodolaskuuSrbiju,slovenačkadecasuprodužilaškolovanjeusrpskimškolama.Poredredovnenastavekojajesprovodjenauškola-ma,slovenačkojdecijebilaorganizovananastavaslovenačkogjezikai književnosti.UBeogradujeosnovanaslovenačkaosnovnaškola,kojajeu4razredaimalaoko120dece,uglavnomizbeglica.

DoseljeniSlovenci,jakoleposuintegrisaniusrpskinarod.Kućekojesuihprihvatale,odnosilesusepremanjimakaopremadelupo-rodice.Učestvovali su zajednički u obeležavanju krsnih slava, litija,zadušnicaiostalimobredimakojihsusedomaćinipridržavali.Poza-vršetkurata,tokompripremazapovratakusvojudomovinu,mnogiopi-sujupomešanaosećanjakojasudoživeli.Sajednestrane,osećanjetugezbognapuštanjaporodicasakojimasusesrodiliuteškimtrenucima,isrećekojaihjeobuzimalapripomislinapovratakkući.

UrošŠušterič,jedanodprognanihizSlovenijesećase:

“IzSlovenijejezaSrbijuiostalepokrajinebivšeJugoslavijebiloprognanooko40000ljudi.MikojismoprognanizaSrbiju,označenismoslovomAnaspiskovimaplaneranacističkepolitičkedenacional-izacijeuSloveniji.Progonnašeporodicejebiosličanprogonimaos-talihizbeglica.Teretnimkamionimasunasprevezliukasarnu“Vojvo-deMišića”,gdesunaesesovcistrpaliupodrume.Posledvadanasunas ponovopostrojili i podoružjemotpremili na železničku stanicu.PutovalismoprekoZidanogMostaiZagreba,gdesmoimalipauzuiužinu.Daljesmoputovalipod jakomstražomdoSlovonskogBroda,


22{ {

padaljepešicedoBosanskogBroda,gdesmoopetimalipauzu.NakonpauzenastavilismoputkaSrbiji,svedokonačnogdolaskauArandjelo-vac.Nastanilisunasu“DomukraljaAleksandra”,kojijeutovremebioverovatnonajboljihotel.KakojeuSlovenijiposlednjegodineishranavećbila racionalizovana,nismosemoglinačuditi raskošihranekojanasjeposledugogputasačekalauSrbiji.Poslepardana,raspoređenismoporaznimmestimaSrbije.MojaporodicaotišlajeuParaćin,gdenasjeprihvatilaudovicasrpskogpukovnikaSolunca.Nesećamseko-likosmoovdeostali,sećamsesamodasujednogdanavolovskakoladošlaiodvezlanasunašenovoprebivalište,Popovac,gdesenalazilafabrikacementa.TunasjeprimioStanojeStefanović,junakizPrvogsvetskog rata i nosilacAlbanske spomenice.Svojuporodicupreseliojeu staru, anas smestiounovukuću.Prijem jebioprijateljski, većsledećegdanaispredvratakućesačekalanasjehranakojusumeštanidonosili.Imalismovelikusrećudajedirektorfabrikecementabiomojkasnijitast,SlovenacFranjoČenčič,kojijejošod1928.godinebiouPopovcu.Onjezaposliobrata,ocaimene.”

PoredgermanizacijekojajesprovođenaiseljavanjemSlovenacaidovođenjemNemaca,Nemcisuzatvorilisveslovenačkekulturneusta-noveiškole,asvaslovenačkaizdavačkapreduzećaištamparijesukon-fiskovali.Poštosusveslovenačkeškolebilezatvorenejošutokuaprila,slovenačkiučitelji iprofesorisuproterani ilipohapšeni.Slovencima,kao»nižojrasi«,bilojedozvoljenoškolovanjesamounemačkimos-novnimškolama,alisuzaučiteljedovedeninacistiizRajha.

Poredovebrutalnegermanizacije i iseljavanja, slovenačko sta-novništvojebilo izloženoi teroruGestapoa.Hapšenja iodvođenjaukoncentracionelogorebilisusvakodnevnapojava.Iekonomskasitu-acijanijebilaboljanegoudrugimokupiranimpokajinama.Svapre-duzećaukojimasunemačkikapitalistibiliglavniakcionari,atojebioslučajuvećinipreduzeća,stavljenasupodisključivuupravunemačkihkomesara.


23{ {

Slovenačke izbeglice u Nišu

JošprepočetkaDrugogsvetskograta,uNišuježiveoodređenibrojSlovenaca,međukojimjebiločinovnika,učitelja,profesora,leka-ra,industrijalaca,trgovaca,železničaraivojnihlica.JedanodnjihbiojekraljevskižandarmerijskinarednikStevanMajcen.Rođenje1901.godineumestuSviničkakodSiska,gdemujeotacTomautovremeslužbovao. Za žandarmerijskog podoficira, školovao se u SremskojKamenici,odaklejeposlatuPoganovo,gdejedobioslužbu.Zbogrod-jenjadeteta,itežnjedaporodicesadecommigrirajukavećimgradovi-mazbogškolovanja,dobijaprekomanduuPirot.TusezadržaogodinudanaodaklejepremeštenuJabukovackodNegotina,panedugozatimu Zaječar. Godine 1936.premešten je u Niš, u komanduMoravskogžandarmerijskogpuka,gdegazatičepočetakrata.ZarobljenjenaTariprilikompovlačenjavojske,odaklejevraćenuNišisvrstanuredzaro-bljenikanaodsustvu.Dabiizbegaoodvođenjeuzarobljeničkelogore,prijaviosenaslužbuusrpskužandarmerijukojajekasnijepretvorenauSrpskudržavnustražu(SDS).PodNedićevomkomandomostajesvedoseptembra1944.godinekadajeprilikompovlačenjazarobljenkodParaćina i sprovedenu zatvor13.KorpusaNOVJ.Oslobođen jeop-tužbe,iraspoređenujediniceJA.

Po sećanju Boška Majcena, sina Stevana Majcena, Sloven-ciugradnisudošliodjednom,većsusedoseliliuvišetalasa.OdnosNemacaprema izbeglimSlovencimanije se puno razlikovaood nji-hovogodnosapremaostalimNišlijama.Oninisunasebiimalinikakvaobeležja,kaoštoje tobioslučajsaJevrejimaiRomima.SlovanačkadecasunesmetanonastavilaškolovanjeuSrbiji.Uprilogtome,uPrvojmuškojgimnazijiuNišu,onsesećačetvoriceSlovenaca:IgoraPobe-gajla,DušanaStaniča,MastenSlavka(kojimujeujednoibiokomšija


24{ {

izulice)iKrena.Nemožesasigurnošćurećidalisuovimporodicamabiliobezbeđenistanovi,ilisuživeliusklopuimućnijihporodica,kaonitodalisuzauzvratplaćalikiriju.PozavršetkuDrugogsvetskograta,većinaSlovenacasevratilausvojudomovinu,doksupojediniostaliuSrbiji,vezaniposlovimailinovoosnovanimporodicama.ZaSlovencekojihsesećaizškolskihklupaimasamorečihvale.Svisuonidanasvisokiintelektualci.1

Četrnaestogmaja1941.godine,nemačkavojnakomandanaredilajedasedrvenebarakenekadašnjegSkautskogdomaprenesuipostaveizmeđuŽelezničkestaniceiSmederevsketkačniceidaslužezaprivre-meni smeštaj izbeglica. Pored toga, trebalo je urediti 2-3 nužnika,kuhinju,odeljenjezamagacinipostavitiosvetljenje.

IzbegličkistanovibilisuobezbeđeniiuBolničkojpodoficirskojškoli.Uprvovremepostavljenesuslamarice,kasnijesudopremljenikrevetiizKuršumlijskeBanje.Ovdesuuglavnombilesmešteneporod-icesrpskihoficiraipodoficira.Izbeglicesubilesmešteneiunekadašn-joj zgradi žandarmerijskekasarne uPaliluli. Prvog jula štampan je iplakatkojimsepozivajusvaizbeglalicanaambulantnipregled.

Na konferenciji okružnih načelnika 2. februara 1942. godine uBeogradu,načelnikokrugaNiškogizjaviojedajeuNišudotadabilo65.000 stanovnika, od kojih su 15.000 bile izbeglice, da znatan deogradskogstanovništvatrpiglad,aposebnoizbeglice,takodajepitanjeishraneizbeglicaposebnozabrinjavajuće,jerdosadauopštenijereša-vanokakotreba.Ugradujebilo5.300izbegličkedece.

IzbegliceizSlovenijestiglesuugradtekpočetkom1942.godine.Dvadesetisedmogmarta1942.godine,CrvenikrstuNišujeprisvojojObaveštajnogsekcijiformiraoOdsekzaSloveniju,kojijeimaozadatakda evidentira sve slovenačke izbeglice.Uodseku jeuposlenaMilicaStarniša,izbeglicaizSlovenije,dokjekancelarijaOdsekabilasmešte-naprikancelarijiObaveštajnesekcijeCrvenogkrstauNišu.1. Podatke autoru rada preneo Boško Majcen u razgovoru vođenom januara 2014. godine


25{ {

IzveštajBanskeupraveMoravskebanovineod16.do28.maja,odnosnotačka13kojaseodnosinaprihvatizbeglicaizSlovenijeglasi:

„ProblemiseljavanjaSlovenacanateritorijuMoravskebanovine,Kab.str.pov.87od19.maja1941.godine,okomejebilorečiumomizveštajuneštoseizmenioupogledubrojainačinasmeštaja.PrvobitnojebilorečenodanapodručjeMoravskebanovinedolazikvotaod80000glavazauseljavanjetedasevećsadmorajupreduzetipripremniradovioko smeštanja-razmeštanja, zaposlenja i opskrbeostalimneo-phodnostimazaživot,poštosvitiljudi,mahomSlovenci,imajuprispetibezimetka,bezstvariibezrezerviuhrani.Sadapak,nasedniciKra-jskomandantaodržanojuFeldkomandaturi27.o.m.topitanjeizloženojekakosledi:

Prviperiodtransportovanjauseljenikapočećeveć10.juna,takodaćenedeljnoprispevatidvavozasapribližno300glava,itoćebitisveintelektualcičijićebrojdostićido5000glava,prematomeprviperi-odiseljavanjaobuhvatićerazmeštajizbrinjavanjeisključivoiseljenikaintelektualaca.Na sedniciKrajskomandanta odlučeno je da se kvotaod 5000 intelektualaca razdeli na teritorije četiri Krajskomandature:Kruševac,Zaječar,LeskovaciNiš.

1.DazapodručjeKrajskomandatureuKruševcubudedodeljeno2000glava

2.ZapodručjeKrajskomandeZaječar1200glava

3.ZapodručjeKrajskomandeLeskovac1000glava

4.ZapodručjeKrajskomandeNiš800glava“

Udaljemtekstuistoimenogdokumentadefinisanjenačinnakojićeseizbegliceprihvatiti,odnosno,todaćeobavezedaljegtransporta,smeštaja,snabdevanjaneophodnimživotnimnamirnicamaizaposlenjabitiprepuštenasreskimnačelnicimaisocijalnoekonomskimodborimakojićevoditiračunaoevidencijipristiglihizbeglica.


26{ {

Pod tačkom 14. definisana je druga etapa doseljavanja Slove-naca,kojajepredviđaladolazak35-40000ljudi,uglavnomzanatlija,zemljoradnika, radnika itd. Za razliku od izbeglica iz prve etape, začijisusmeštajuglavnompredviđenigradovi,ilieventualnovećasela,zasmeštaj ljudi izdrugogtalasadoseljavanjabilasupredviđenaselaMoravskebanovine.

Ukakvomteškompoložajusubileslovenačkeizbeglicedovol-jno pokazuje i izveštaj Radojice Stankovića, sekretara Crvenog krs-tauNišu,koji jeobišao izbegličkestaniceuBolničkojpodoficirskojškoligdesuživeličlanoviporodiceAlojzaBizjakaiMariceLudvika.ŠestočlanaporodicaBizjaknijeimalaniposteljinuispavalajenapato-suigolojslami.IstijetoslučajsaporodicomLudvik.

Fotografija izbeglica iz Slovenije, Srbija 1941. godina

PosvedočanstvuAleksandraTanasijevićaizNiša,sinatadašnjegupraviteljaškole„KoleRašić“, jednogjutra1941.godinepojavilase


27{ {

jednavećagrupagrađanakojajegovorilajezikomkojijesličansrps-kom,aliihnisubašdobrorazumeli.TosubiliSlovencikojesuNemciproteraliizMariboraisevernogdelaSlovenije.UpraviteljškoleDim-itrijeTanasijević je brzo okupio nastavno osoblje.Iz učionica su uk-lonjeneklupe,prostrlisuslamupokrivenućebadima,kojasuumeđu-vremenupristiglaodCrvenogkrstaigrđanaNišakojisugravitiralikaškoli„KoleRašić“.Poredsmeštajatrebalojeorganizovatiiishranuzatajbrojninarod.Dimitrijeinjegovekolegedalesuseupotraguzave-likimkazanimauokolini,kojesuljudisamidonosili,pritomdonosećinamirnice i iznosećidrva izškolskogpodruma.ProteraneSlovenkeiNišlijkeizokolinedalesusenaposao,izakratkovremehranajebilagotova.Pekarnaugluulicekoja jevodilakacentruNišazajednosasvojimšegrtima,džakovimajedonosiohlebzaproteranubraćuizSlo-venije.

Onisuostalijednovremeuškoli„KoleRašić“,aondasuniškevlastinakonsprovedeneagitacijemeđustanovništvomNišaiokolnihsela, sukcesivno iseljavali porodicupoporodicuuboljestojećeniškefamilijeidomaćinstvaubližojidaljojokolini.


28{ {

Slovenci u koncentracionom logoru na Crvenom krstu u Nišu

Osnivanje logora

Koncentracioni logor Niš, nem.Anhaltelager Nisch (Prihvatnilogor Niš), nalazio su umagacinskoj zgradi konjičkog puka „MilošObilić“. Formiranjeaprila1941.godinezaprivremenismeštajratnihzarobljenikaJugoslovenskekraljevskevojske.Odjuna1941.godine,budućikoncentracionilogorzaprotivnikeRajhaimafunkcijuzatvora.Zvanično je formiran sredinom junaod straneSSkapetanaHajnrihaBranta(HeinrihBrandt),kojijevršiodužnostšefaniškogGestapoaioficirazavezusaglavnimstanomuBeogradu.Logorsenalazione-formalnopodzapovedništvomAussenkommandoNisch,adirektnopodkomandomslužbeBefehlshaberunddesSD(BdS)injegovogdrugogodeljenja,kojejezaduženozastvaranjelogorskemrežeširomokupi-raneSrbije.

U periodu od aprila do 22. juna 1941. godine, kada je izbionemačko-sovjetski rat, logor je služio za konfiniranje nacionalista,međukojimasubili:predratnipripadnicidemokratskihpartija,kaono-siociantinemačkepolitike;članovičetničkihudruženja;sveštenicikaonarodnevođejošizdobaTopličkogustanka1917.g;aktivnikraljevs-kioficiri,kojisuorganizovaliprvenepredatevojneodrede;sledbenici27.marta,anglofili,pripadnicimasonskelože,rotariklubovaidrugi.Bili su to prvi politički zatvorenici u logorima po Srbiji, koji su odzarobljeničkih dobijali formu kažnjeničkih-radnih (koncentracionih),odnosno,zatvorazapolitičkeprotivnikeTrećegRajha.


29{ {

Glavnazgradaniškoglogorapodignutaje1930.godineidoratajeslužilakaovojnimagacin.Nemcisujeuseptembru1941.upotpuno-stiadaptiralizalogor.Logorskikompleksjebioprostran,pravougaonazgradasaprizemljem,spratomipotkrovljem.Uprizemljusubilečetirivelike i dvamale prostorije-sobe.Velike sobe obeležene su brojevi-ma11,12,13, i14islužilesuzasmeštajzatvorenika,doksumanjesobebilebezbrojnihoznaka.Jednaodnjihkorišćenajezasaslušanjaimučenja,adrugazakomandirastraže.Naprvomspraturasporedpros-torijabiojesledeći:ambulanta,berbernicazanemačkevojnikeisobenumerisanebrojevima:3,4,5,6,7,8i9.Upotkrovljusafasadnestranekojagledanaapelplacbiloje20samicaobeleženihbrojevimaod1do20.

Dvorište logora imalo je kvadratni oblik i podeljeno je na dvadela.Manjideoizazgrade,premaistoku,služiojekao„šetalište“,avećideokaoapelplac,gdesusezatvorenicisvakogjutra,večeripostrojava-liradiprebrojavanjaiprozivke.Dvorištejebiloosvetljenoelektričnimsvetlom,sanekolikojakihreflektor-sijalicaiograđenodvostrukimre-dombodljikavežice.Unutrašnjaogradabilajeudaljenadvametraodspoljneineštoniža,aunutrašnjostizmeđužičanihogradaispunjenajekoturimabodljikavežice.Udvorištu jedobekstvabilanehigijenskakuhinjaikupatilo,aposlebekstva12.februara1942.godineizgrađenesusadapostojećiobjekti,kojisuslužilizapotrebelogora.

Logorjeimaodvastalnastražarskamesta.Jednosalevestraneglavnogulaza,adrugonasuprotnojstraniuneposrednojblizinisobe12.Stražarskamestasuzavreme„šetnje“logorašaudvostručavana.Nadvemakulamabilasudvastražarasamitraljezimadanonoćnodežurna.Kulesubilesnabdeveneireflektorima.

Žičanaogradarazdvajalajelogorodkasarneprepunenemačkih,aodjanuara1942.godineibugarskihvojnika,kojisuimalizadatakdapriteknuupomoćlogorskojstražiuslučajupotrebe.


30{ {

PosvedočanstvuBoreGrbića,sanjimjeulogorubioidrMirkoStenko, advokat izMaribora.Mirko je uNiš bio proteran sa još 40slovenačkih porodica i jednim sveštenikom. Zahvaljujući njegovompoznavanjunemačkogjezikaiizgovorudapodržavaNemce,puštenjeizlogora.Inače,biojeuzoranJugoslovenkojiništanijeodao,iakojepunostvariznao.

Izgled koncentracionog logora u Nišu


31{ {

Uzajamna pomoć Slovenaca i Srba

SrbiiSlovencibilisunajvećežrtveAprilskogrataikasnijepodeleteritorijeKraljevineJugoslavije.Nalazili suseskorou istoj situaciji.Međusobnapomoćbilajesponakojaihvezivalazačitavovremeratai okupacije.Kako su slovenačkim izbeglicamaSrbi izlazili u susret,smeštajućinjihoveporodice,takosuiSlovenci,kojisuostalidaživepodnemačkomokupacijom,gledalidanasvenačinepomažuSrbe.

Zavremeokupacije,NemcisuodvodilizarobljeneSrbe–pripad-nikepokretaotporailiobičnecivilenaprisilneradoveukoncentracionelogorekojisubilirasutipocelojokupiranojEvropi.Bilojeidobrovol-jnihodlazaka.

Putniškihzatočenika–logorašauinternaciju,uglavnomjeišaoprekologoranaBanjiciuBeogradu,alitakođeiprekologoranaStaromSajmištuilidirektnoprekovojno-policijskihzatvora.

Transporti su išli prekoNezavisne državeHrvatske, Slovenije,daljeuAustriju,Nemačkuipodrugimzemljama.Srpskizatočeniciimalisuvelikihneprijatnostiprilikomproputovanjakrozhrvatskudržavu,alikadasudošlinapodručjeSlovenije,situacijajebilapotpunodrukčija.MiodragJovančić,niškiratniinternirac,kojijeodvedenunemačkirad-nilogoruOranienburgu,živoseseća:„Kadajenaštransportprolaziokrozhrvatskegradove,ustašesuželeledanasživerastrgnu.TojebilatakvasituacijadasunasNemci,onikojisunasuhapsili,moralibranitiodHrvata.Danasnisubranili,ustašebinasubile.Prolazimovozomividimokakokoljučovekaikakonampretekrvavimnoževima.Tojebiostrašanput.KadasmostigliuMaribor,tujevozstajaomoždatriiličetirisata.Došlisuslovenačkiželezničari.Mismoizgledalistrašno.Sećam se odlično jednog starijeg železničara – Slovenca, kako kaže


32{ {

„A,mojBože“.Drugiviču:”Srbi”.Nijeprošaonijedansat,kadasusepojavileSlovenkesakorpama,gdesunosilisir,slaninu,mleko,hleba.Nemcisusamonemoposmatralikakosunampodelilihranu.Dopus-tilisu,alisupažljivomotrilidanamnedostavenekeporuke,jerbilismopolitičkikrivci.DanamaSlovencinisutadapomogliuhrani,janeznamkakobismopreživelilogor.UOranienburgusmoradili“.

Bio je to samo jedanvid slovenačkepomoćiniškim internirci-ma.Poredovevrstepomoći,slovenačkiželezničariizvlačilisumnogeinternirce iz sigurne smrti – iz transporta u zloglasni koncentracionilogoruMauthauzenu.Kadajevozčekaoukrštanje,onibipopraviluodvlačilipojedinelogorašeuvozovekojisuputovalizaBečiliItalijuičijaposlednjastanicanijebioMauthauzen.Natajnačinspasiosejedanveći broj interniraca, što iz niškog logora a što iz drugih nacističkihlogorauSrbiji.

Trećividpomoćiniškiminternircimabilaješirokostslovenačkihlekara.Nemci bi po običaju uMariboru, pre prelaska granice, vršilimedicinskepregledeinterniraca.Tadajevršenaselekcijaonihkojisusposobnizaradionihkojisubolesni.Premasećanjupreživelih,slove-nački lekaribiondauvelikojmeri izdavali lažnedijagnozeobolestizbogčegajenemalibrojbiovraćenizMariboranazaduNiš.Jednomprilikomproglasilisulažnuepidemijutifusa-pegavcapasuNemciči-tavugrupumoraliostavitinalečenje.Ponavodnomizlečenju,ovaistagrupabilajetransportovananalakširad–ponemačkimfabrikama,ajedanbrojjeponovovraćenuSrbiju.

SlovenačkilekarisuporeddrugihspasiliijednugrupuRomaizGornjeStudenekodNiša,kojesuNemcivodilinaprinudniraduAus-triju.Injimajedatalažnadijagnoza,aporedtogaipredlogdasunes-posobnizafizičkiradnakončegasusviskupavraćeninazaduNiš.


33{ {

Bekstvo iz logora

Strahovitemuke i patnjekoje su logoraši svakodnevnodoživl-javali, završavane su često na stratištu Bubanj kod Niša. Za vremeokupacije, na Bubnju su streljani vojno-politički krivci (pripadnici ipristalicečetničkogipartizanskogpokreta),Jevreji,Romi,taociiosta-li,prvenstvenozatočeniciniškogKaznenogzavoda,kojisusvojekaznezbogdelikataizdržavalijošprerata.

BubanjjepreratakorišćenkaomestogdejeVojskaKraljevineJugoslavijeizvodilabojevagađanja.Dogradnjombarakastrelištejedo-bilosvojnovioblikzavremeokupacije.

Nemci su streljali logoraše i to po pravilu utorkom i petkom.Streljanisuzakopavaniugrobnejamekojesuišleucik-cak.Plakati-ranih objava o streljanju, bilo komunista (komunissten) ili pristalicaDražeMihailovića(D.MAnhânger)nijebilozasveizvršeneodmazde.Okupatorskevlastisuihisticalisamoondakadasumislilidaćeizazvatiefekat kod građanstva ili ako to izričito zahteva glavnokomandujućigeneralSrbije,odnosnošefpolicijskeslužbebezbednosti.Imaihvrlomalo,popitanjuodmazdikojesuzavremeokupacijeizvršeneuNišu.

Prvomasovnostreljanjelogorašaizatvorenikaizvršenojeuperi-oduod16.do20.februara1942.godine.NemačkigeneralPaulBad-er jeu svomdesetodnevnom izveštajuod10. februaranaredioda sezaodmazdustrelja3.484lica.Tolikojenacistimabilopotrebnodabisvakanjihovažrtvakojajepoginulauvremeustaničkihokršaja1941.godinebilanamirena,držećiseproporocijestotinuzajednog.Odovogbroja,oko700jebiloplaniranodasestreljauNišu.

U periodu neposredno pred proboj, zabeležen je antički gestmladogSlovencaRudolfaDolinara.OnjenakatoličkiBožić25.de-


34{ {

cembra1941.prebačenprekoKraljevaiStalaćauNiš.Sanjimsubili,među24partizana,DuškoTomović,BrankoBjegović,FranjoiPavleVaš.PodolaskuuNišcelagrupajezatočenauzatvorukodĆele-kule,kojisudržaličetniciKostePećanca.Četnicisenisuobaziralinatoštojeondete,većsugamučilikaoiostale.

Početkom januara 1942. godine, iz zatvora kodĆele-kule pre-bačenjeulogornaCrvenomkrstu.Ulogorujebiotretirankaoiodraslilogoraši.Išaojeodjednogdodrugoglogoraša,uveseljavaoih,hrabrioibodrio.ZbogtogajezapaženodstraneNemaca,pasugasvakodnevnomučilinemačkistražariizmišljajućinovemetode.Noćusugaizvlačiliizsobeidržalinamrazu,svlačilisugaigologprebacivaliprekolede-nogstolaispredsobebr.12gdejebiozatočen.JedanNemacbimustaonavrat,druginanoge,dokbigadvojicatuklipokičmiibubrezima.Onesvešćenogbigabacaliusneg,poslečegabigalogorašiunosiliusobu.Gladovaojekaoiostalilograši,kojisudobijalipoparčeprojeod150gramazaceodan.

Fotografija Rudolfa Dolinara


35{ {

Devetogfebruara,svizatvoreniciizsobe12izvedenisuulogor-ski krug. Stigao je komandant logoraHamer, koji je pročitao spisaklogorašaodređenihzastreljanje.MeđuprozvanimajebioiRudolfDo-linar.Kadaječuoime,Hamerjezastao.Priprozivanjunemačkioficirzapita:„ŠtaćetuRudolfDolinar?ZaštoneideuSlovence?“.Dolinarrečedanećedaidenikudodsvojihdrugova:„Štabudesanjimanekabudeisamnom”.OvajodgovorjeNemcerazbesneo,tolikodagajeNemacudario.Kadasupročitanaimena80logoraša,Hamerjesaopštiodasusviosuđeninasmrt.

Krštenica Rudolfa Dolinara


36{ {

RudolfDolinarjeuključenupripremuzabekstvoodsigurnesm-rti.Potemeljnojrazradiplanabekstva,DolinarjeprišaosvomedruguStevanuLekićuizagrlivšigauveravaogajeuuspehpredstojećeakcije,učijojizradisuaktivnoučestvovali.Nalicimalogoraša,kojasubilaišarana tragovima zlostavljanja, ideja o bekstvu izazivala je trenutni osmeh.Utimtrenucimabilisuspremnidakrenuusigurnusmrt,kojajelakšeizgledalaodkonstantnegladi.Celanoć,uočiproboja,obeleženajestrahomuhladnojsobi.Dvanaestogfebruara1942.godine,vršnjaci su okončali svoje živote na žicama niškog koncentracionog logora,pogođeninemačkimrafalima.2

2 NmN, knj.8, biografija Rudolfa Dolinar. U Narodnom muzeju Niš čuva se, između ostalog, pismo majke Rudolfa Dolinara od 10. januara 1968. saradniku Muzeja B.Nožici: ‘’ Pišem ovih nekoliko redova, o svom dragom, milom i nezaboravljenom sinu, koji izgubi život u Niškom logoru u cvetu mladosti, u 17. godini.Moj sin je rođen januara 1925. godine u rudniku Bogovina.Kad je imao jednu godinu otišli smo iz Bo-govine za Ibarski rudnik, Baljevac. U tom rudniku je moj muž dobio posao rudarskog nadzornika. U sedmoj godini naš sin Rudolf pošao je u osnovnu školu u Baljevcu,gde je završio 4 razreda. Završio je i 4 razreda u Novom Pazaru,i taman pred polagnje male mature počeo je rat.Četvrti razred je završio i dobio svedočanstvo.U ovom pis-mu vam prilažem to svedočanstvo. Kad je došao kući, zahtevao je od svog oca da mu dozvoli da radi u rudniku.Neki njegovi drugovi otišli su da rade, ali nisu radili dugo, svega 2 meseca. Pošto su napustili posao, moj sin Rudolf i njegovi drugovi otišli su u partizane. Prvo je bio kurir, nosio je poštu iz Baljevca za Jošaničku Banju, a onda je išao sa odredom za ušće da zaustave Nemce I dignu most u vazduh. Od tada je naš sin bio sa partizanima,I 19. decembra došao je kući da nas obiđe. Zadržao se jedno 2 sata, ali smo u komšiluku imali jednog čoveka koji je bio naklonjen četnicima. On je otišo i prijavio ga četnicima, koji su tada držali rudnik u svojim rukama.Uveče su došla njih trojica, dva četnika i komšija koji je Rudolfa prijavio.Sklopili smo ruke i molili da nam ga ostave, jer smo njega jedinog imali.Na našu molbu nisu uzvratili. Kada sam shvatila da će ga odvesti, uhvatila sam svog sina, ljubila i grlila. Više nas, koji smo se zaninimali za sudbinu odvedenih sinova i muževa, otišli smo za Rašku. Kad smo stigli, oni su nam dozvolili da se sa njima vidimo, i rekli da idemo kući jer će biti pušteni istog dana.Uveče su bili potovareni u kamione i oterani za Niš.Ceo januar 1942.godine ništa o njemu nisam čula. Pošto nisam znala šta se u niškom lageru dogodilo, rešila sam da idem za Niš. Povela sam svoju majku, ali kada smo stigli sve je bilo kasno.Čula sam šta se dogodilo u lageru ali ja i majka smo rešile da vidimo gde je bio moj sin i njen unuk. Kada smo pošle prema žici, Nemac je uperio pušku i vikao da se vratimo natrag.Vratila sam se kući bez radosnih vesti da sam videla našeg sina,našeg Rudolfa. Moj sin nije sam oteran za niški lager, bili su i: Ilija Lekić,Stevan Lekić, Ilija Zagorac,


37{ {

BiojetojedinipoginuliSlovenacuprobojulogora.

Obavešteninavremedasespremavelikaodmazda,najtežikrivciizsobe12organizovalisuplanzabekstvo.Ulogorusuzavremeok-upacijeizvedenadvauspelabekstva.Centralnomestouistorijilogoraimanapadna logorskustražu iprobojod12. februara1942.godine.Pred postrojenim logorašima jedan gestapovac je 9. februara 1942.pročitaoimena81zatvorenikaizsobebroj12,određenihzastreljanje.Saopštenjeodlukenanekolikodanaranijeprestreljanja,biojesamojošjedanodperfidnihmetodamučenjalogoraša.Prozivkomjebioobuh-vaćenvećibrojorganizatora iučesnikaproboja.Popovratkuusobu,rukovodstvozaverejeodlučilodaseprobojizvedesutradan,10.febru-araidaseotomeizvestepolitičkikrivciizsobe11,jerjeplanombilopredviđenodaseotvorevrataiudrugimsobamalogoraitakoomogućibekstvoostalimzatvorenicima.GlavniorganizatorprobojabiojeBran-koBjegović,student izGline.Onje izvestiosvojesapatnikeoakcijikojatrebadaseizvede.Međuzatvorenicimausobivladalajeprimetnanervoza.Zavremevečernje šetnje stražari suprimetili uznemirenostlogorašaipojačalisubudnost.

Jedanodstražarajesauperenimoružjemišaoporedstrojaipretiomašingeverom.Poulaskuusobu,Nemcisupozvaliulogorskuupravusveorganizatorebekstva:DušanaTomovića,BrankaBjegovića,BranuĆurčića,SretenaVučkovićaiVuletaVukašinovića.Svisuposumnjalidajeakcijaotkrivena.Međutim,tipografskiradnikBoža,izsobebroj11,komejeBrankoBjegovićpreneoplannapada,neopreznojedoz-voliodazazaverusaznajuimoralnoslabi ljudi,kaoštojebiojedanadvokatskipripravnik,kojiječitavustvarpreneoNemcima.BožajenaStevan Dedić, Pera Bobetić,Pavle Vaš, Franja Vaš,Rade Bijorac i još dosta njih čijeg se imena ne sećam. Sa ovim završavam ovo moje pismo. Dosta su me ovih nekoliko redova potresli,ali ipak izdržala sam. Gledaću ovo leto da dođem i vidim muzej i logor gde je moj sin život izgubio i ostavio da njegova majka do groba žali za njim.Primite jedan iskren pozdrav od neutešne majke, Ana Dolinar’’


38{ {

saslušanjurekaoneštoneodređenooBranku,podacisubilivrlooskud-ni,takodasesvesvršilosamonabatinama.Sutradan,10.februara1942.godine,zavremeručka,logorskilekardr.VelizarPijade,saznaojeodBlagojaStankovića,izNiša,dasenaBubnjukopajurakezaosuđenikenasmrt.Primljenuvestdr.Pijadepreneojelogorašimaizsobebroj12.PremasećanjuzatočenikaRadetaĐorđevićaizProkuplja,tojeizgleda-lodrukčije:„DražinovcisuuglavnomprekoJevrejabiliobaveštenidaseuokolinilogora,ainanekomdrugommestupripremajurake,odnos-noisteterakesulogorašikopalisamonisuznalištakopaju“.Ovevestiučvrstilesulogorašeurešenostidaseakcijamoraizvesti.Satiodručkado„večernješetnje”prolazilisusporo,alijedugoočekivanitrenutakipakdošao.Vratasuseotvorilailogorašina„belomhlebu”poletelisuudvorište,alisuostaliizsobesporopristizalištojerevoltiralostražare.Međutim,jošjednaokolnostjeotežalaizvršenjeakcije.ŠefGestapoa,Hamer,doveojeizgradanekolikovojnika.Svejeovoporemetiloplannapada.RaportjezavršeniNemcisunarediliodlazakusobu.Opštera-zočarenjeirezigniranostzahvatilojelogoraše.Sutuacijajebilamučna.OnikojunisuprozvanizastreljanjepredlagalisudasebežiizkamionaprilikomtransportovanjanaBubanj,smatrajućidaćenatajnačinbitimanje ugroženi.Nemci su i ovomprilikompribegli lukavstvupa sukodprozivkeodvajalibrataodbrata,ocaodsinainatajnačinsuhtelidarazbijujedinstvomeđunjimaiosujetemakakavpokušajzaverenikausobi12.Trebalojeraditidasepovratimoraliverakodljudi.Utomsmislusuvođenirazgovoriiljudisusemaloprimirili.Pripremaloseiz-vođenjeplanazasutra,11.februara,aliihNemcinisupustiliu„šetnju”zbogsituacijeodprethodnogdana.

Došaoje12.februar.Zavremeručka,JevrejinĐurikaGroskojijeraznosiohranu,obavestiojelogorašedaćesutraučetiriujutrubitistreljanje.Odlaganjavišenijesmelobiti.Logorašisuodlučili,akoihvečeraspuste,danapadnunemačkustražu.Nije se imalo šta izgubi-ti.Štosevečevišepribližavalo,nestrpljenje inervozasurasli.Zbogslamekojasemenjalaposobama,izgledalojedanećebitiizlaska.Ipak,


39{ {

uneuobičajenovremezalogorskeprilike,oko19.30časova,vratasuseotvorila.Ljudisupožuriliudeodvorištaizazgrade.Uočekivanjuznakazanapad,nervozakodljudijerasla.Premasećanjujednogbrojalogoraša,zbognekihkolebljivacakojisuotišlidologorskeuprave,izstrahadaakcijabudepotpunootkrivena,BrankoBjegovićjeprevre-menapovikao:„Drugovi,izdaja!Napred!“Uzvaničnomizveštajupišedasuzatvorenicisprovođeni radi ličnihpotreba,dasu iskoristilipri-liku,napalistražara,otelimupuškuiubiliga,apotomotvorilivratate pustili i ostale logoraše, koji su se dali u bekstvo. Prema sećanjulogoraša-učesnikaproboja,pojediniNemcisubilipreplašeni,nekisučakibežaliodgolorukihljudi.Otvorenajeisoba11,aliiztesobeljudinisuželelidabeže.Bilojeinekihprotestazbogsamogčinaisigurnenemačkeodmazde.Nemci su se pribrali i otvorili jakuvatru iz puš-komitraljezasakula,adatajeiuzbunasusednojkasarniukojojsubilismeštenibugarskivojnici.Udvorištujepoginuoizvestanbrojlogoraša.Neki su sepokolebali,vratiliu sobe i tu stradali.Pošto senakapijunijemoglo,logorašisupojuriliizazgradenažice.Grupazagrupomjeskakalanažice,dokseujednomtrenutkuuslednavaleipritiskanijestvoriootvorgdejeizvestanbrojlogorašaprošao.Goli,bosiiiznemog-lilogorašiizsobebroj12izmicalisupoljempremaViniku(brdokrajNiša).Tu,udvorištu,nažicamaiposobamapoginuloje42logoraša.Ipak,105 jeuspelodapobegne iuglavnomsepriključipartizanskimodredima.Ozrenski,SvrljiškiiJastrebačkiodred,popunjenisunovimborcima.Jedanbroj,načelusakapetanomIvanomVujisićem,kojijeučestvovao u proboju logora kao četnički krivac, otišao je naVelikiJastrebaciKopaonikuredoveJVUO.Nažicije,poreddrugih,poginuoičetničkivojvodaVuleVukašinović,dokjenjegovsinRadeuspeodapobegne ipriključi se jedinicamaJVUOusrezuŽičkom.Sačetnici-majepobegaoiBogdanPanovićizRatinekodKraljeva,ijošneki.Uprobojulogorapoginuojejedannemačkistražar.

Ovajdogađajjeistoriografskizabeleženkaoprvovećebekstvoiz jednognacističkogkoncentracionog logora napodručjuokupirane


40{ {

Evrope. Do danas nije dokazano da je iz nekog drugog nacističkog koncentracionoglogorabekstvoizvršenopretogvremena.


41{ {

Porodica Žilnik

KonradŽilnikjerođenje16.februara1919.godineuKapljojVasikodŽalecauSloveniji.NjegovotacViktorjebiostolar,alibezstalnogzaposlenjatakodaseporodicaŽilniknastanilauNišuoko1927.godine,gde seViktor zaposlio u vojnoj krojačnici. Posle završetka osnovneškole,KonradŽilnikjeizučiokrojačkizanatisa17godinasezaposliouniškojfabricikože.UčestvovaojeuštrajkovimaradnikakožarskeitekstilneindustrijeuNišu,a1937.godineprimljenjeučlanstvoKomu-nističkepartijeJugoslavije.

PočetakAprilskograta,1941.godine,gajezatekaonaodsluženjuvojnogroka.PoštojeizbegaozarobljavanjevratiosekućiuNiš,gdejeaktivnoučestvovaouorganizovanjuustanka.Poštojeizbegaomasov-nohapšenjekomunista,22.juna1941.godine,postaoječlanOkružnogkomitetaKPJzaNiš,ukojemjebiozaduženzavojnapitanja.Učest-vovaojeuformiranjuOzrenskogiTopličkogpartizanskogodredanaJastrepcu.

UborbamasačetnicimaKostePećanca,kodŽitorađe12.okto-bra1941.godine,biojeranjen.Prekopartijskihvezakojesupostojaleugradskojbolniciprimljenjenalečenje.ZanjegovolečenjesepostaraodrDragoljubDimković,hirurgiposleratnirektorNovosadskoguniver-ziteta.Onmujeizvadiometakizgornjenadlaktice.Operacijijepris-ustvovalaipomagalastarijačasnasestrakojajetakođebilaSlovenka.DrDimkovićjesavetovaoKonradudakažedajepovrediorukukadajepaoizvoza.Konradostajeubolnici5-6danaipoštojerananormalnozarasla,otišaoje.IlegalnoselečioujednojkafaniuNovomSelukodNiša,gdejesvakogdanadolazilaMirjanaJocićiprevijalamurane.


42{ {

Posle formiranjaTimočkog partizanskog bataljona, napustio jefunkcijuvojnog rukovodioca i kao članOkružnogkomitetaposvetiosepolitičkomraduna terenu.Krajem1943.godine,zajednosabata- ljonom,otišaojenapodručjePirotagdejenastavioradDušanaTackov-ićaSrećka ipripremaoosnivanjenarodnogodbora idrugihantifašis-tičkih organizacija. Po završenom poslu, početkom 1944. godine, sajošpetnjihkrenuojenazad.KodselaPaježsuih,27.februara,opkoliličetnici.Pripokušajudaprobijuobruč,Slobodanjeteškoranjenizaro-bljen.ČetnicisugapotompreneliuseloKozje,gdejenekolikodanakrvarioibeznogeležaonaslami.Osuđenjenasmrtistreljan.

KonradŽilnik jeupoznaoupartizanimamladustudentkinjufi-losofijeMilicuŠuvaković–Mašu(ilegalnopartizanskoime-JovankaPopović).NjihdvojesusevenčaliiMilicajeostalaudrugomstanju.

Fotografija Konrada Žilnika


43{ {

Milicajerođena1912.godineuPakracu,usvešteničkojporodici.PreratabilajeaktivnaupartijskojorganizacijinaBeogradskomuni-verzitetuičlanredakcijelistaŽenadanas.

Odpolovine1940.godine,kadajeizbeglahapšenje,živelajeudubokoj ilegalnosti,uBeogradu,svedomarta1941.godine,kadasevratilakućiuZemun.Tusujenasamompočetkuratauhapsileustaše,zajednosaocem,protomŠuvakovićem.Zahvaljujućizauzimanjupri-jateljaiugledunjenogoca,ubrzosupušteniiprešlisuuBeograd.

Fotografija Milice Šuvaković, majke Želimira Žilnika

Milicasevratilausvoj ilegalnistaniodtadajenosila imeJo-vankaPopović.Unjenomstanupravljen jeeksploziv, svedo trenut-ka slučajneeksplozije,koja jedemolirala stan.Nakonovoga,Milicaodlaziupartizane.Krajemseptembra1941.godinestiglajeuOzrenskipartizanskiodred,izkogajezatimprešlauToplički.


44{ {

Februara 1942. godine, po partijskom zadatku, odlazi u Prok-uplje,gdejeusledvelikebugarskeracijeotkrivenaustanuprofesorkeDušankeKopač.UhapšenajeiodvedenauzatvorSpecijalnepolicijeazatimuNiškilogor.Kakojebilapredporođajem,ostalezatvorenicesusetrudiledajojštovišepomognu.

Upravnikgradskebolniceje19.februara1943.godineizdaouv-erenjedr.MirjaniPetrović (sestriMiliceŠuvaković ) izkogasevidida jeMilica u bolničkimknjigama zavedena kao suprugaVladimiraPopovića,dajerodomizSarajeva,stara29godina,dajedovedenakaotrudnicaradiporođaja12.avgusta1942.godine.Takođe,pišedasepo-rodila8.septembrau13satii30minuta,rodilamuško,zdravoipravodete,težine3,950kg,dajeotpuštena30.novembra.

Uverenje na ime Jovanka Popović (Milica Šuvaković)

Zavremenjenogboravkaubolnici,partijskaorganizacijapoza-datkudobijenomodKonradaŽilnikapokušalajedaorganizujenjenoibekstvoZlateLjubinović.Akcijajepropala,jersuihNemciumeđu-vremenuprebaciliulogor.


45{ {

Objava o streljanju 30 komunista i pripadnika Jugoslovenske vojske u otadžbini među kojima je bila i Milica Šuvaković (Jovanka Popović)


46{ {

Beba u niškom logoru

PoporođajuMilicajevraćenanazatvoreničkoodeljenjebezbebe.Kakojemalineprestanoplakao,sestraRemigijagajenasvojuodgov-ornost odvelamajci.Nakon oporavka vraćena je uNiški logor. Zat-vorenicesobebroj7bilesuoduševljenekadsujeugledalisadetetomunaručju.Nemačkistražarjeironičnoposmatraoženeiprokomentarisao:“Nocheinepartisane”(Jošjednopartizanče).Logorašicesugaprimilesatoplinominežnošću,naizmeničnosmenjujućiplačismeh.Ženskasoba,ilisobabroj7,postalajevelikaporodica.Sveženesubrinuleodetetu,pravile supelenice,povijalega,prepovijale,kupale itd. Ipak,izdvajalaseAnaŽilnik,bakamališana.Stalnojegovorila:„Kakvajeovoironijaodživota“.Predosećajućidajojsebližikrajponavljalajedaboljedanesigurnonećedočekati.Ostalelogorašicesujetešile.

Ali,došaojedankadaseMilicamoralaodvojitiodbebe.Sve-dočanstvo o detetu u logorskoj žici daje i LjubinkaKujundzić, u tovremeslužbenicaCrvenogkrstauNišu:

“Drugog decembra 1942. godine, bilo je mnogo hladno, duvala je košava i bilo je mnogo snega.Bejah dežurna u Crvenom krstu. Tu bejaše i sekretar Radojica, sveštenik Rade Antić iučiteljicaBogumilka,ženačetrdesetih godina.Zazvoni telefon i Radojica završivši razgovor obrati se meni i reče: Morate u logor,neka beba je bolesna, mora da se uzme. Naređuje Gestapo. Ja poslah služitelja po fijaker. Rade Antić, član Crvenog krsta, predloži da me ne puste samu da idem, već da i on pođe. Bogumila reče:’ Idem I ja ‘, pa pođosmo. Dok čekasmo fijaker upade jedna žena u nemačkoj uniformi sa dva Nemca pratioca. Ulazeći podiže ruku i uzviknu:

Hajl Hitler! Doznadoh posle da je Hrvatica i žena oficira koji je u zarobljeništvu.


47{ {

Molim Vas, ko je nadležan ići u logor? rekoh ja. Što niste već otišli i uzeli dete, naređenje se mora izvršiti jer u

protivnom znate šta vas čeka.Čekam kola, ićiću. - opet joj rekoh.Ako ne odete za 10 minuta i Vas čeka logor.U tom dođe fijaker i mi krenusmo.Pred sam logor zaustavi nas

straža pored bodljikave kapije. Priđoh mu i rekoh da moram unutra po dete. On nas pusti i mi stadosmo unutra pored kapije.Tu baš kancelari-je,i kroz osvetljen prozor ugledasmo strašan prizor. Jednog zatvorenika drži Nemac za kosu, palicom ga mlati po vratu, dok drugog zatvorenika drugi Nemac rita nogama i udara korbačem. U samom logoru, na dru-goj strani postrojeni zatvorenici stoje, i Nemci ih prebrojavaju. Te baš večeri u 6 časova, kad smo mi došli, pobegla je Nada Tomić i nekoliko zatvorenika iz logora. Ovu dvojicu su prilikom bekstva uhvatili,a Nada Tomić je uspela da pobegne.

Spazivši nas dr. Pijade pritrča,i odvede nas u sobu gde su bile zatvorenice. Tu je bilo mladih devojaka, starih žena, jedna studentkinja koju sam poznavala i dr. Pijade nas ostavi same. Ugledah na podu u slami pored samih vrata, kleči jedna mlada žena, riđa, sa pegama na nosu i drži jedno punačko rumeno dete zamotano u ćebence, koje plače, nikako da se umiri. Klekoh pored žene i upitah šta je sa malim, ona mi se osmehnu i reče: Ništa nije bolesno nego hoće da mi ga uzmu, nemam ovde uslova da ga čuva.

Ovde je hladno i beton je, ne brini za njega, čuvaćemo ga kao da je naše.

Hvala ti, hoću da znam tvoje ime.Rekoh - Ljubinka. Ja sam Jovanka, imam poverenja u tebe... Hoćeš li da mi učiniš i

ispuniš jednu molbu?Samo reci i ne brini.


48{ {

Da li poznaješ Tomićeve?Kako da ne. Cvetanka je moja školska drugarica i stalno smo kod

nje učile.Onda mi je lakše i to ti nikad neću zaboraviti. Odnesi mog sina i

daj ga njima, biće pored njih, a ti mi obećaj da ćes ga obilaziti. Reci da ga šalje Maša. Ovo je tajna između mene i tebe i niko da ne zna da sam Maša i gde je moj sin.

Jovanka je bilo njeno partizansko ime, i nikom nije rekla da se zove Maša (Milica). Dete je i dalje plakalo a mi smo se zadržali, te rekoh da moramo poći.

Dozvoli Ljubinka da ga majka prepovije.Opet da pođemo, zamoli da ga nadoji, i to kaže zadnji put.Mali

plače i neće da sisa, onda ona podiže glavu, pogleda sve redom i reče- Moj je sin nekrešten. Moja je želja da mu date ime Želimir.

To sam ime prvi put čula pre 35 godina. Pružih ruke da ga uzmem kad ona zamoli da nas isprati i ponese dete. Hodnikom je nosila malog Želimira i kod stepenica trči dr. Pijade i uhvativši se za glavu povika:

Gde ste zaboga, pobiće nas sve! Zašto ste se toliko zadržali?Iskoristili smo zabunu Nemaca dok su brojali zatvorenike. Tog

momenta Maša vrisnu:Doktore, dete, sreću i sve mi uzimaju. Spasi me, doktore!Jovanka, ti znaš šta sam ti rekao. Budi hrabra, ne kloni, uzdaj se

u ove ljude i u Ljubinku. Tvoj sin će biti čuvan.Onda me ona zagrli, dade mi malog i poljubismo se. Ja pretrčah

preko dvorišta, sedoh u fijaker, u tom dođoše i moji pratioci i dođosmo u bolnicu. Doktor je rekao da ga nosim u bolnicu, a tamo ima soba za zatvorenice gde se i Maša porodila. U putu kroz zimsku noć, zavila sam malog u moj kaput, i on nije više plakao već beše zaspao. Dva puta su nas zaustavljali, jer beše prošao odavno policijski čas, ali ja pokažem dete i znak Crvenog krsta te nas puste. U bolnici jedna kaluđerka nas


49{ {

uvede u sobu gde su stari ljudi ležali i reče da ostavimo dete. Upitah je od čega su ti ljudi bolesni. Od tifusa, ona odgovori. Pa ti si poludela, rekoh, zar ga nosimo iz logora da ga ostavimo kod tifusara. Ne, nosim ga kući. Rade reče - I ja ću da ga nosim kući, pored moje dece,neka ga i ono. U tom momentu dođe jedna sestra i odvede nas na sprat i pokaza sobu gde da ga ostavimo. Pred vratima te sobe sedeše na klupi dva stražara sa puškama i nikako da me puste. Ja se svađah sa nji-ma i konačno me pustiše kad rekoh da su Nemci naredili. Uđosmo u sobu gde behu jedna mlada devojka, profesorka Trgovačke akademije Zaga (znam da je streljana ), jedna Jevrejka sa malom devojčicom. Kad videše dete, počeše u glas da plaču:

Jao, Jovanku su streljali kad nosite dete.Rekoh - Nisu je streljali, ali mali ne može u logoru da sedi. Po-

tražih sestru, te smestimo malog u krevetac i zamolim flašu sa mlekom.Obećah da ću doći ponovo i odosmo. Dva dana svo troje bili smo kao premlaćeni i bolesni. Odoh posle dva dana u logor i u dvorištu ugle-dah žene zatvorenice koje šetaju u krug. Videh Mašu, Cvetanku, njenu mamu i druge zatvorenice iz sobe. Imadoh jednu cuclu u džepu, koju spremih za varanje, Želimir (lažna cucla ) kad plače da je sisa, i stavih je u usta i pokazah Maši. Ona mi se nasmeja, klimnu glavom i to je bio naš poslednji susret, jer posle nekoliko dana bila je plakata sa njenim imenom. Znala sam da je Cvetanka u logoru, jer te večeri je pobegla njena sestra Nada, i oni su svi zatvoreni kao taoci. To mi je nasamo rekao da niko ne čuje, dr. Pijade kad sam polazila iz logora. Zaustavio je kola i zamolio da mi nešto saopšti. Tada mi je rekao:

Večeras vidite ovu gužvu, pobegla je Nada Tomić i još neki zatvorenici, zato nosite dete u bolnicu, videćemo posle šta nam je činiti. Lako je kad dete nije ovde.

Poslušah ga i zato ga odnesoh u bolnicu. Beše mi žao što nisam mogla da ispunim Mašinu želju i odnesem dete kod Tomićevih. Odlazila sam skoro svaki dan u bolnicu i obilazila malog Želimira. Jednom kad


50{ {

bejah otišla nisam mog Želimira našla. Tada mi rekoše zatvorenice i upravnik da su došla Mašine sestre i odnele malog za Beograd. Ostale su mi za uspomenu samo dve male patike urađene od vunice za Želimira i to od vunice što mi je Maša dala i molila da mu ispletem patike.’’

Pletene patikice Želimira Žilnika

Nastreljanje15.decembra1942.godinepošla je spokojna, jerje saznala da jemali zbrinut.Mirjana Petrović je Želimira preuzelaizgradskebolnice19. februara1943.godine iodvelauDragutinovo(Vojvodina),gdejeŽelimirboraviodo1947.godine,kadprelazikodbabeidedeuZemun.Tujezavršiosedamrazredaosnovneškole,paje1955.godineprešaouNoviSad,poslesmrtinjegovebake.UNovomSaduzavršavaosnovnuškoluiupisujegimnaziju.Pomaturiranjuupi-sujeFakultetdramskihumetnostiuBeograduipostajejedanodtvoracazelenogtalasaujugoslovenskojkinematografiji.Odsamogstartaprofe-


51{ {

sionalnogradanafilmu,okrenutjesavremenimtemama,kojeuključujudruštvenu,političkuiekonomskukritikusvakodnevice.Posle19godi-na,1961.godineŽilnikdolaziuposetuNišu,gdejesavisokimparti-jskimfunkcionerimarazgovaraoosvojimroditeljima.TadajeobišaoilogornaCrvenomkrstu,gradskubolnicu,stratištenaBubnjuipoložiocvećenabistunjegovogocaKonradaŽilnika,kojasenalaziuparkukodgradskekuće.

Želimir Žilnik sa tetkom u Dragutinovu kod Zrenjanina


52{ {

SPISAK SLOVENACA U KONCENTRACIONOM LOGORU

NA CRVENOM KRSTUI NEMAČKIM ZATVORIMA3

DVORNIČ JOŠKA, rodom iz Slovenije, električаr u rudnikuBeloBrdo.UKopаoničkompаrtizаnskomodreduodletа1941.godine.ZаrobljenjepočetkomoktobrаnаKopаonikuisprovedenuKuršum-liju.Zаmenjen jezаčetnikezаrobljeneuProkuplju9.oktobrа1941.godine.UTopličkompаrtizаnskomodreduodpočetkаnovembrа1941.godine. Zаrobljen odBugаrа junа 1942. godine nаVelikom Jаstrep-cu.IzNiškogkoncentrаcionoglogorаizvedennаBubаnjistreljаn8.аprilа 1943. godine. Feldkomаndаnturа je obznаnilа njegovo ime nаizlepljenimplаkаtimа.

ŽILNIK Sofije VIKTOR,stolаruNiškojželezničkojrаdionici–živeouul.CаriceMilice14,rođen16.mаrtа1895.godineumestuSvetiJurаj–Slovenijа.UhаpšenodSpecijаlnepolicije24.junа1941.godineuNišuisprovedenulogornаBаnjici.StreljаnodNemаcаde-cembrа1941.uJаjincimаkodBeogrаdа

KOSTANJEVAC Jovаnа IGNJAC, pilot, rođen 1912. u Ptu-ju. Živeo kаo izbeglicа uDonjemAdrovcu kodAleksincа.UhаpšenodSrpskedržаvnestrаžemаjа1944.godineuDonjemAdrovcukаopаrtizаnski sаrаdnik i odveden uNiški logor. Streljаn 20. julа 1944.godinenаBubnjukodNišа.

KRAJCER Mihe MAKSIMILIJAN-MAKO, bez zаnimаnjа,rođen1923.umestuDolgаBrdаuSloveniji–živeokаo izbeglicаuAleksincu. Uhаpšen od Srpske držаvne strаže аvgustа 1942. godinekodAleksincаiodvedenuNiškilogor.Streljаn8.septembrа1942.go-

3 NmN, zbirka ličnih predmeta zatočenika logora Crveni krst, neklasifikovana građa


53{ {

dinenаBubnjukodNišа.BiojepаrtizаnOzrenskogodredа.

LUŽNIK Frаncа SILVESTER, bez zаnimаnjа, rođen 1908.u Svetom Boštjаnu kod Drаvogrаdа – živeo kаo izbeglicа u Nišu.UhаpšenodNemаcаzbogslušаnjаstrаnihrаdio-stаnicа.Streljаnjunа1942.godinenаBubnjukodNišа.

MAJHEN Blаžа JAKOB, pripаdnik Vojske Krаljevine Ju-goslаvije,rođen1912.godineuVаrаždinu.ZаrobljenuAprilskomrаtu1941.godine.OsuđennаsmrtodstrаnePrekognemаčkogsudаzbogorgаnizovаnjа pobune u zаrobljeničkom logoru u Nišu. Streljаn 10.mаjа1941.godineuNišu.

MAGLICA Antonа JOŽE, pripаdnik Vojke Krаljevine Ju-goslаvije,rođen1909.godineuGolcukodSežаne.ZаrobljenuAprils-kom rаtu1941.godine.Osuđennа smrtod strаnePrekognemаčkogsudа zbog orgаnizovаnjа pobune u zаrobljeničkom logoru u Nišu.Streljаn10.mаjа1941.godineuNišu.

MUSTEMA NADA,domаćicаuNišu–živelаkаoizbeglicаizSlovenije.ZаtvorenаuNiškomlogorukаotаlac.

MUSTEMA MERCE,domаćicаuNišu–živelаkаoizbeglicаizSlovenije.ZаtvorenаuNiškomlogorukаotаlac.

PODRUŠIĆ Ivаnа ANTON,stolаruLаzаricikodKruševcа–izbeglicа izSlovenije.Uhаpšenodbugаrskepolicije21.mаrtа1943.godineisprovedenuNiškilogor.Streljаn8.junа1943.godinenаBub-nju.BioječlаnOKKPJzаkruševаčkiokrug.

ROZMAN Josifа JANEZ,železničkičinovnikuNišu–živeouGenerаlаRаkićаbr.11,rođen29.decembrа1898.godineumestuKo-ruškаBelа.UhаpšenodniškogGestаpoа20.julа1943.godineuNišu.IzNiškoglogorаinternirаnulogornаBаnjici.Puštennаslobodu.

STARIHA Mаtije JANEZ,oficir–mаjorSrpskedržаvnestrаžeuNišu, rođen 4. аprilа 1907. u Sodivаsu.Uhаpšen septembrа 1942.godineodstrаneSpecijаlnepolicijeuNišui izzаtvorаdeportovаnu


54{ {

zаtvorGestаpoаuBeogrаdu.Streljаn8.decembrа1942.godineuJа-jincimаkodBeogrаdа.BiojesаrаdnikKPJ.

ŽORGA Jakoba JAKOB-JAKA,mašinovođa,rođen1888.go-dineuBreznici(Slovenija).Osuđenna6godinazatvorapoZakonuozaštitidržaveikaznujeprerataizdržavaouniškomKaznenomzavodu.IzZavodaprebačenuNiškilogoriodatlekonfiniransajednomgrupomulogornaBanjici.Streljan9.maja1942.godineuJajincimakodBeo-grada.

(Logor Banjica–logoraši, knjiga 1, 355; NMN, LCK, k. 14, f.Ž-12)

SATLER FRANC, službenik uKruševcu, rođen1903. godineuMariboru(Slovenija).Uhapšenodbugarskepolicije22.marta1943.godineuKruševcukaočlanOKKPJKruševac.IzNiškoglogorastrel-jan8.juna1943.godinenaBubnjukodNiša.

(IA. Kruševac, fond sekcija palih boraca NOR-a; AJ,Ž-1912074017)

PIREC Mirka MILOŠ,studenttehnikeuBeogradu,rođen25.jula1920.godineuMariboru.UhapšenodGestapoa17.februara1944.godineuBeogradu.IzzatvorauGestapouinterniranuBanjičkilogor,gde je početkom jula 1944. godine predat u nadležnost Specijalnojkomandi 1005 za uništavanje tragova zločina. Po naređenju glavno-komandujućegnemačkoggenerala,grupaod74zatvorenikaje7.jula1944.godine izBeogradavozom transportovanauNiš i streljananaBubnju.SaovomgrupombiojeiPirec.Imemujebiloobznanjenonaizlepljenimplakatima.Pisalojedajestreljan20.jula1944.godinekao„komunista“.

(NMN,kut.12, fas.b.b;Nemačkaobaveštajnaslužbauokupi-ranoj Jugoslaviji – zbornik dokumenata (Srbija), knjiga VIII, 768;LogorBanjica–logoraši,knjiga2,531)


55{ {

SPISAK SLOVENAČKOG ŽIVLJA NA TERITORIJI GRADA NIŠA (1941-1944)4

NEGRORozalija službenica Šumatovačka1PAČEKBoško učenik Beogradska37PAČEKIvan nepoznato Beogradska37PERAJMargita učenica Dušanova28PEŠEKDragoslav nepoznato Jeronimova1PEŠEKElizabet nepoznato Jeronimova1PESKIRJovanka učenik Mostarska6PESKIRViljem nepoznato Mostarska6PIPANAspazija domaćica Skerlićeva6PIPANFranja nar.vodnik KomandaSDSPIPANLjiljana učenica KomandaSDSPLEVNIKIvan nepoznato TrgKraljaMilana15PLEVNIKZvonko nepoznato TrgKraljaMilana15RADOSTERMarija učenica Prizrenska22RADOSTERMiharo službenik Prizrenska22RAJSMANAnton železničkičinovnik Železničkakolonijab.b.REBECBora nepoznato Železničkakolonija2REBECBora učenik Železničkakolonija2REBECTatjana učenica ŽelezničkakolonijaXIIREBECŽarko železničar Železničkakolonija2REBECŽarko železničar Železničkakolonija2REBECŽivko železničar ŽelezničkakolonijaXIIREGELOlga nepoznato Beogradska18REGELVera nepoznato Beogradska18RIHARDFranc nepoznato Sarajevska43RIHARDSlavica učenica Sarajevska43RIKARDFranc nepoznato Sarajevska43

4 Dokumentacija Crvenog krsta u Nišu, neklasifikovana građa


56{ {

RIKARDRar učenik Sarajevska43ROČEKEmil nepoznato HajdukStankova8ROČEKVerica učenica HajdukStankova8RUBAŠAleksandar nepoznato Jadranska31RUBAŠGordana učenica Jadranska31RUPNIKM.Ivan narednik KomandaSDSSALAMANMiroslav učenik CaraUroša13SALAMANOlga domaćica CaraUroša13ŠAPLARihard višižel.savetnik Železničkakolonijab.b.SEDLIČEKJ.Jon narednik KomandaSDSSTARNIŠAJ.Ljudmila inspektorPTT nepoznatoSTARNIŠAMilica službenicaCK OrganizacijaCrvenogKrsta

STERGARJosip žel.činovnik Železničkakolonijab.b.STRAJNERFranc nepoznato PukovnikaRajevskog16STRAJNEROlivera učenica PukovnikaRajevskog16ŠULGINJAndreja nepoznato StevanaKaćanskog17ŠULGINJZvonimir učenik StevanaKaćanskog17ŠVARCMeri dete Čarnojevićeva3ŠVARCOlga učenica Čarnojevićeva3ŠVARCToma nepoznato Čarnojevićeva3ŠVARCTonka domaćica Čarnojevićeva3TOMAŠIČAlmiš službenik CariceMilice6TOMAŠIČArmiš učenik CariceMilice6TOMAŠIČGorozd učenik Lešjaninova42TOMAŠIČIvan nepoznato Lešjaninova42TOMŠIČRafailo vodnik KomandaSDSTRGLECH.Franc narednik KomandaSDSTRUKERBranka učenica Jeronimova24TRUKERJulkica nepoznato Jeronimova24UHLIHMirjana nepoznato UčiteljTasina14UHLIHRade nepoznato UčiteljTasina14ULENIKDragutin nepoznato CaraUroša1ULENIKPetar učenik CaraUroša1


57{ {

VAHRANMiodrag službenik StevanaSremca3VAHRANZoran učenik StevanaSremca3VAJSRadmila nepoznato Jeronimova10VAJSVlada učenik Jeronimova10VEČERINNOtmar vodnikIIIkl. KomandaSDSVERLEAlfons službenik Gvozdena60VERLEJugoslav učenik Gvozdena60VERZIOAnton nepoznato StarineNovaka6VERZIOEmin nepoznato StarineNovaka6VERZIOEmin nepoznato StarineNovaka6VERZIOHranislav nepoznato StarineNovaka6VEZMARV.Ilija podnarednik KomandaSDSVILHELMStevan službenik VaseČarapića14VILHELMZorica nepoznato VaseČarapića14VILHELNOton učenik VaseČarapića14VILHELNStevan nepoznato VaseČarapića14VILMERMilan nepoznato VaseČarapića13VILMERMiodrag nepoznato VaseČarapića13VINKOVIČŠtefan kaplar KomandaSDSVRHOVECJ.Veljko službenikPTT NepoznatoVUJUČECIvan nepoznato Znepoljska15VUJUČECRadmila učenica Znepoljska15ZDJELARRužica učenica Voždova13AZDJELARSimon službenik Voždova13AZDOLMIŠEKMarija učenica Savska57ZDOLMIŠEKSlavko nepoznato Savska57ZDOLŠEKF.Alojz narednik KomandaSDSZDOMAŠEGPavle nepoznato Savska57ZDOMAŠEGSlavko nepoznato Savska57


58{ {

PREŽIVELI SLOVENAČKI RATNI ZAROBLJENICI VOJSKE KRALJEVINE J

UGOSLAVIJE KOJE JE APRILSKI RAT ZATEKAO U NIŠU

BENEDETO LeopoldOflagXIIIBNirnberg(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)BOHAN UrošPG62–GrumellodelPiano(ITA)(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)HONJACKI JozefStalagXIB-Fallingbostel(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)HRCENKOVAČKI EdmundStalagXIB-Fallingbostel(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)KORANC SredojeOflagXIIIBHammelburg(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)LAGERHALC OtmarOflagVDOfeneberg(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)LAŽAN VenceslavOflagVDOffeneburg(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)KLEMEK MilanStalagXIIA-Frankenthal(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)


59{ {

KORANC SredojeOflagXIIIB-Hammelburg(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)MARIČIĆ AlojzOflagXIIIB-Hammelburg(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)NEŽMAH Miroslav(komandant1.konjičkogpuka„MilošObilić“uNišu)OflagXIIIB-Hammelburg(VA,VKJ,kut.5,reg.br.2/1-1-dokumentizVojnogarhivaustupioautoruistoričarAleksandarDinčićizNiša)PREMRU FranjoStalagXB-Sandbostel(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)RIMAN MatijaStalagXA-Schleswig(73.442)(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)REŠ Julijus(komandant2.VelosipedskogbataljonauNišu)(VA,VKJ,kut.10,reg.br.241/5-1-dokumentizVojnogarhivaustu-pioautoruistoričarAleksandarDinčićizNiša)ROHOSA MitarStalagIVF–Hartmannsdorf(87.108)(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)STUDEN DaniloStalagXVIIA–LimburgderLahn(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)ZEHA IkaStalagXB-Fallingbostel(IAN,DCK,kut.23,spiskoviniškihratnihzarobljenika)


60{ {

SLOVENAČKI PRIPADNICI PARTIZANSKIH ODREDA I JUGOSLOVENSKE ARMIJE

KOJI SU POGINULI ZA VREME DRUGOG SVETSKOG RATA I KOJE JE RAT

ZATEKAO U NIŠU

HREŠČAK Jožefa Ivan–pripadnikNOVJ,rođen1910.godineumestuGornjeVremekodSežane.Poginuo15.aprila1944.godineuborbamaokoNiša,alimestosmrtinijepoznato.(AJ,Ž-2018049004)

MOČILNIKAR Franca Jože –pripadnikNOVJ, rođen1914.godineumestuZgornjiTuštanjkodDomžala.Poginuo9.marta1945.godineuDolenjskojuzavršnimborbamazaoslobođenjezemlje.(AJ,Ž-1746148004)

MRKVENIK Antona Miroslav–pripadnikNOVJ,rođen1923.godine u mestu Gornje Vreme kod Sežane. Poginuo 15. septembra1944.godineuborbamaokoNiša,alimestosmrtinijepoznato.(AJ,Ž-2018049006)

PUŠENJAK Vladimira Marjan – pripadnik NOVJ, rođen1925.godineuMariboru.UmrouniškojVojnojbolniciodposledicaranjavanjanafrontu.Sahranjen2.novembra1944.godineuNišu(AJ,Ž-1908050014)

RAKUŠA Nestora Martin–pripadnikNOVJ,rođen1893.go-dineumestuKljučarovcikodLjutomera.Poginuo12.decembra1944.godinekodCelja.(AJ,Ž-1909051001)

ŽILNIKViktora Slobodan Konrad–pripadnikNOVJ,rodjen1919.godineumestuKapljaVasuSloveniji.PoginuouKozju4.Marta1944.godinekodBelePalanke.


61{ {

SLOVENAČKI PRIPADNICI JUGOSLOV-ENSKE KRALJEVSKE VOJSKE I SRPSKE DRŽAVNE STRAŽE GENERALA MILANA NEDIĆA KOJI SU POGINULI ZA VREME DRUGOG SVETSKOG RATA I KOJE JE

RAT ZATEKAO U NIŠU

CIGLAR Franca Franc–pripadnikSDS(oficir),rođen1888.godine umestu Žabljak kod Ptuja. Poginuo 15. aprila 1945. godinena granici između Slovenije i Austrije prilikom odstupanja. (AJ,Ž-1887001003)

GEC Marijana EGON, pripadnik JVUO (pešadijski pot-poručnik), rođen 1918. godine u Novom Sadu. Poginuo 17. januara1944.godineuborbiprotivbugarskih fašistaubelopalanačkomseluDolackaokomandirpratećečeteGorskogštaba180.

(podatke i dokument izVojnog arhiva ustupio autoru istoričarAleksandarDinčićizNiša)

ČREPINŠEKAlojzaFranc–pripadnikJKV,rođen1913.godineuLjubečnikodCelja.Umrounemačkomzarobljeništvu1942.godine.(AJ,Ž-1722099001)

JANČIČ Andreje ANTON – pripadnik JKV, rođen 1919. go-dineuStaromGradukodSlovenskeBistrice.Umrounemačkomzaro-bljeništvu1942.godine.(AJ,Ž-2025009013)

SAL Mihela Ivan–pripadnikJKV,rođen1902.godineuKostan-jevicinaKrki.Umro15.juna1943.godinekaozarobljenikuitalijans-komlogoru.(AJ,Ž-1956006009)

STARIHA Matije Alojz–pripadnikJKV,rođen1915.godineumestuSadanjiVaskodČrnomelja.Umro1944.godinekaozarobljenikunemačkomlogoruStalag.(AJ,Ž-1733026005)


62{ {

STOJKOVIČ Gojka Branko – pripadnik JKV, rođen 1922.godine u Ljubljani.Umro 15.marta 1945. godine kao zarobljenik unemačkomlogoruStalag.(AJ,Ž-1855024027)

TOMŠIČ Ivana RAFAELO–pripadnikSDS(narednik),rođen1892.godineumestuKruševlje.UhapšenodOZN-eistreljan4.no-vembra1944.godineuNišu

(podatkeustupioautoruistoričarAleksandarDinčićizNiša)

VINTER Ivana IVAN–elektrotehničaruNišu,držaoradionicuzabojenjeodela,rođen1903.godineuSheltonu–Oklahoma(SAD).UhapšenodOZN-eistreljan11.novembra1944.godineuNišu.

(podatkeustupioautoruistoričarAleksandarDinčićizNiša)


63{ {

OSTALE ŽRTVE (DEPORTACIJA, SAVEZNIČKA I NEMAČKA

BOMBARDOVANJA)

CAREVIČ Gaje Nikola, rođen1913.godineuOgulinu.Pogin-uo 5. aprila 1944. godine uAnglo-američkom bombardovanju Niša(AJ,Ž-2025008006)

IVONA Josipa Jakša, rođen 1903. godine u Rašici kod Lju-bljane.Umro15.aprila1941.godineodzadobijenihranaunemačkombombardovanjuNiša.(AJ,Ž-0364191010)

KOVAČ Janeza Janez, rođen1884.godineuŠenčurukodKran-ja.Poginuo8.aprila1941.godineprilikomnemačkogbombardovanjaNiša.(AJ,Ž-1808109010)

PAVŠIČ Filipa ELENA, rođena1909.godineuŽerjavuuKo-ruškoj.Umrla1942.godineuGornjojToponicikodNišaodposledicadeportacije(AJ,Ž-1992063015)

PAVŠIĆ Filipa ELIZABETA, rođena1913. godine uŽerjavuuKoruškoj.Umrlajula1942.godineuGornjojToponicikodNišaodposledicadeportacije(AJ,Ž-1992063016)

ROKAR Ivana LUDVIK, rođen 1888. godine uBreginji kodTolmina. Umro 1942. godine u Nišu od posledica deportacije (AJ,Ž-1909053002)

TANCER Ivana IVAN,rođen1905.godineuMariboru.Umroseptembra1941.godineuNišuodposledicanemačkogbombardovan-ja.(AJ,Ž-360110013)

Izdavači

SKS“FrancePrešeren”

ŠtamparijaMedivest

NarodnimuzejNiš

Autor

IvanaGruden

Recenzent

NebojšaOzimić

Prevodnaslovenački

VeraPopović

Lekturaikorektura

MilenaButurović

Tiraž

500

Štampa

MedivestKTNiš

Ivana Gruden

TRPLJENJE SLOVENCEV V NIŠU MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

(1941 –1944)

Trpljenje Slovencev v Nišu med Drugo svetovno vojno (1941-1944)

68{ {


69{ {

Uvod

SileosisonapadledvaodtrehkonstitutivnihnarodovKraljevineJugoslavije, insicerSrbeinSlovence,medtemkosobiliHrvatjeza-veznikitehsil.Zatojepokratkotrajniaprilskivojnileta1941ozemljeBanovineHrvaškebilodrastičnopovečanoinspremenjenovNeodvis-nodržavoHrvaško,medtemkojeslovenskaDravskabanovinadožive-lausodosrbskihfederalnihenot.BilajerazdeljenamedNemčijo,ItalijoinMadžarsko.Posledicategajebila,dasejeslovenskoljudstvo,takokotsrbsko,znašlovdolgihkolonahizgnancev,kisosevečinomapre-mikale proti ostankuSrbije. Slovenci so, takokotSrbi, postali žrtveaprilskega zloma in razkosanja Kraljevine Jugoslavije. Nemci so izujetniškihtaboriščodpustilivsepripadnikenarodov,kisopredvojnoživelivKraljevini,razenSrbovinSlovencev.

Vendarsobilemedslovenskoinsrbskopozicijobistvenerazlike,terazlikepasopripeljaledodrugačnegapotekavojnihdogajanj.Prvarazlika jebilav tem,da sobiliSrbi izpostavljenigenocidu,ki sogavršiliHrvati,muslimaniinAlbanci.

Drugo razliko jeustvarila specifična slovenskapolitična scena,obremenjenaskatoliškimklerikalizmomindonekemerezgermano-filstvom.Ta drugi tok je bil vzrok, daNemci niso izgnali celotnegaslovenskegaprebivalstva.Največje številoSlovencevse jeznašlonaozemljuSrbije–vbegunskihcentrih,kisobiliskorajvvsakemmestualivečjemkraju.EdennajvečjihbegunskihcentrovvrazkosaniSrbijijebilo, takojzaBeogradom,mestoNiš–sedežpredvojneMoravskebanovine.


70{ {

ŠepredprihodomprvihslovenskihizgnancevvmestojevelikošteviloSlovencevpristalovujetniškemtaborišču.Okupacijaozemljanibilasprejetaznavdušenjem,zvrstilesoseprvereakcijeobglavljenegaljudstva in krut okupatorjev odgovor. Ko so razglasili formalnoprenehanjesovražnostimedKraljevinoJugoslavijoinsilamiosi,sejezačelotrpljenjeSlovencevvNišu.Ritemsmrtisejenadaljevaltudimedljudskovstajoleta1941,patudinazačetku1942,kojevmestoprispelanajvečjaskupinaizgnancev.

Slovencisoumiralimedkratkotrajnoaprilskovojnovujetniškihinkoncentracijskihtaboriščih,nakrajihzamnožičnepoboje,odposle-dicdeportacijealipamedosvobodilnoindržavljanskovojno.

Trpljenjeje Slovencev v okupiranem Nišu je neraziskana inneznana tema iz lokalnega in splošnega zgodovinopisja. Slovenciin Srbi so bili največje žrtve kratkotrajne aprilske vojne in poznejše okupacije.Stemdelomposkušaavtoricaoživetispominenatežkovojno preteklost ob uporabi arhivskega gradivaArhiva v Nišu, Vojaškega arhivaJugoslavije,dokumentacijeNarodnegamuzejavNišu,virov,kisonavoljo,inobobjavljeniliteraturi.


71{ {

Vojne in povojne žrtve slovenskega naroda

Slovenciso,kotedenizmedtrehkonstitutivnihnarodovKralje-vineJugoslavije,utrpelivelikevojneinpovojnežrtve.

VLjubljanskiregijijenapredvečervojneživelo336000prebiv-alcev.Meddrugosvetovnovojnojebiloubitih29750ljudi,pokončanivojnipaše9800,vglavnemdomobrancev.

Vprimorskiregiji jebiložrtevmedprebivalstvom5,6%.Predzačetkomvojne je na temprostoru živelo okoli 260000 prebivalcev,medvojnojenastradalo14682ljudi,povojniše160.

VSpodnjiŠtajerskijeleta1941živelo596500prebivalcev.Odtegaštevila,popodatkihDržavnekomisije, jebiloubitihmeddrugosvetovnovojno23028ljudi,karpredstavlja3,8%žrtevmedvsempre-bivalstvom.Povojnijebilo670usmrčenih.

VGornjiŠtajerski, kjer je na začetku leta 1941 živelo183464prebivalcev,jemeddrugosvetovnovojnoživljenjeizgubilo12020lju-di–t.j.6,5%,povojnipaše1700,vglavnemdomobrancev.

NaKoroškemjemedvojnoinpovojnibiloubitih1187ljudi,karpredstavljaizgubo6,2%prebivalstva.

V Prekmurju je na začetku druge svetovne vojne živelo oko-li97000prebivalcev.Medvojno jeumrlo1879ljudi,karpredstavljaizgubo1,8%prebivalstva.TretjinažrtevsobiliŽidje.Okoli80prebiv-alcevPrekmurjajeizgubiloživljenjepokončanivojni.

Takojebilovčasudrugesvetovnevojneubitih70922prebival-cev,ponjenemzaključkupaše13898,vglavnempripadnikovsloven-skegadomobranstva.


72{ {

Slovenci kot žrtve aprilske vojne

Popopisužrtevvojne,kijebilopravljenleta1964,jebilomedaprilskovojnoubitih4823jugoslovanskihvojakov,podoficirjevinofi-cirjev,medtemkojebilo5563ubitihvnemškihujetniškihtaboriščih.Odtegaštevilajebiloubitih3076vojakovinstarešin,kisobilirojeninaozemljuSrbijespokrajinama,medtemkosobiliostaliubitirojenivbivšihjugoslovanskihrepublikah.Vtejistivojnijebiloubitih180vo-jakovinstarešin,kisobiliSlovenci,168muslimanovin413Hrvatov.Vujetniškihtaboriščihjezaradiposledicinternacijeumrlo4297Srbov,266Hrvatov,235Slovencevin173muslimanov.

Že6.aprila1941jemedtežkimbombardiranjemBeogradapadelčlanjugoslovanskekraljevskevladedr.FrancKulovec.TojebilprviSlovenec,kijebilubitodzačetkavojne.8.aprilajebilbombardirantudiNiš.MedtemzračnimnapadomsopoškodovanitudiprostoriGlavnegaodboraRdečega križa za področjeMoravske banovine v Jeronimoviulici3,zato jeodborkasnejepreselil svojepisarnenaObrenovićevoulico73,kjersenahajašedanes.MedtembombardiranjemjebillažjeranjenprofesorniškegimnazijeRudolfBratanić,kijehospitaliziranvmestnibolnišnici.Mednemškimzračnimnapadomstabilaubitatudidvaslovenskauslužbenca.

Ko je bila podpisana brezpogojna kapitulacija v Beogradu, soNemcivmestuzbralivelikoštevilooficirjev,podoficirjevinnavadnihvojakovkraljevskevojskeizrazličnihkrajev.Začasnotaboriščezaofi-cirje,podoficirjeinnavadnevojakesejenahajalovskladiščnistavbivojašnice 1. konjeniškega polkaObilić, kjer je bilo kasneje koncen-tracijskotaboriščeNiš(AmhalterLagerdesNisch).Uporabljalisotakoglavne kot tudi pomožne stavbe konjeniške vojašnice.V ujetniškemtaborišču so se znašli tudi slovenski vojaki in starešine, med njimipolkovnikMiroslavNežmah,poveljnik1.konjeniškegapolkaObilić,


73{ {

in podpolkovnik Julij Reš, poveljnik 2. velosipedskega bataljona.TidveenotiizNiškevojaškegarnizijestasemočnozoperstavilisovražni-kuvaprilskivojni,zlastivJankovisoteski,medBlaceminBrusom.

Nemcisozačelimnožičnopraznititaborišča.Ukazaliso,najseljudje v taborišču razdelijo po narodnosti. Izločili so vse tiste, ki soseizjasnilikotHrvati,Bolgari,Makedonci,ArnavtiinTurki.Vskupi-nofrankovcevsosejavilinekateriizSlovenije,abilisozavrnjenikot„Kranjci“, kerHrvati niso imeli nikakršne zveze z njimi.Tako so vtaboriščuostalisamoSrbiinSlovenci.Nemškainmadžarskamanjši-na stabiliodpuščeni ževprvihdneh in sta se takojpridružiliNem-cem.Zaradivelikegaštevilaujetnikovsobilinadvoriščukonjeniškevojašnicepostavljeni šotori.RdečikrižvNišu jeobnekipriložnostiobiskal ujetnike in opravil popis le-teh v spremstvuNemcev.Trans-portvNemčijojekrenilzželezniškepostajeCrvenikrst.Ujetnikisoiztaboriščadopostajehodilipeš.Nemcisostrogoopazovaliželezniškoosebje,danebizačenjalopogovorovzujetnikialipazuslužbencinapostaji.Napostajisočakaliskorajdveuri,dabisesestavilakompozici-javlaka,kijeodpeljalast.i.senjskihtirnic.UjetnikesotransportiralivsmeriprotiBeogradu,kjer jesledilonovočakanje.NaTopčiderskipostajisopriključenitudivagonizujetnikiizdrugihkrajevinvsisona-daljevalipotprotiNemčiji.EdinipobegjeuspelmedpostankomvlakanapostajivŽitkovcu.

Življenje v taborišču jugoslovanskih kraljevskih vojakov nipotekalo neboleče. Nemške vojaške oblasti se niso držale Ženevskekonvencije,2.členaoravnanjuzujetniki,kiizrecnogovoriozaščitiprednasiljem,žalitvamiindrugimiponižanji.Porazpoložljivihpodatkihsonemškivojakiravnalipravnasprotno.Brezkakršnihkolirazlogovsovposameznihtaboriščihzasprejemujetnikovle-tenapadali,kotjebilprimervKosovskiMitrovici,Kragujevcu,ŠabcuinnenazadnjevNišu– šemed tem ko so ujetnike vodili v taborišče.Dogajali so se celobrutalniumoriujetnikov.


74{ {

Nemškovojaškosodiščeje7.maja1941obsodilonasmrtnoka-zenzustrelitvijo7oficirjevinpodoficirjevizujetniškegataboriščavNišu,kinajbidomnevnopripravljaliuporinpobeg.Podokumentih,kisonavoljo,jebilatoprvaustrelitevvNišumedštiriletnookupacijo.UstreljenastabilatudidvaSlovenca.

NemcisoobdržalivujetništvusamoSrbe,Slovence,ČrnogorceinŽide,domovpasoizpustiliHrvate,Makedonceinpripadnikenacio-nalnihmanjšin(Nemce,Madžare,Albanceindruge).

Gledenato,dasoSlovenciizenot,kisoseborilevSloveniji,odšlinasvojedomovepredkapitulacijo,sovnemškoujetništvoodpel-janisamotistiSlovenci,kisobiliujeti izvenSlovenije, torejmanjšeštevilo.Dabi razbileenotnostSrbov,sosileosinaknadnoodpuščaledomovtudiujetnikesrbskenacionalnosti,katerihdružinesoživelenaHrvaškem in pa na ozemljih, ki so jih okupirale Italija,Bolgarija inMadžarska.Potemsoizpustilidomovdoločenošteviloujetnikov–Sr-bov, ki sobili pripravljeni sodelovati z vladoMilanaNedićavBeo-gradu, in tudi ujetnike – Slovence, ki so sprejeli sodelovanje s kvi-zlinškimi oblastmi v Ljubljani. Po teh spremembah je število ujetihJugoslovanov v nemškem rajhu in naNorveškem znašalo na dan 1.januarja1945:oficirjevSrbov9469,Slovencev384;sanitetnihoficir-jevSrbov186,Slovencev2.Skupaj10041oficirjev.PodoficirjevSr-bov8306,Slovencev809.Skupajpodoficirjev:9115.Vojakov:Srbov103743,Slovencev13684.Skupajpodoficirjevinvojakov126542.Ci-vilistov:Srbov521,Slovencev278.Skupajcivilistov799.Vdelovnihpoveljstvih:Srbov4.Skupajjugoslovanskihujetnikov:Srbov122229,Slovencev15157,karjeskupaj137157SrbovinSlovencev.


75{ {

Kako smo se borili med aprilsko vojno

Medkratkotrajnoaprilskovojnosozabeleženi tudi redkiprim-eripogumainpožrtvovalnostivbojihprotivelikomočnejšemuinboljopremljenemusovražniku.Stakšnimodporomsejenapadalcemzop-erstavil tudiPrvikonjeniškipolkObilićpodpoveljstvompolkovnikaMiroslavaNežmaha.

VniškiVojaškibolnišnicisejezdravilookoli700ranjencev,odkaterihjebilo80%srbskihvojakov,15%Hrvatovin5%Slovencev.Ranjenisobilinarazličnihfrontah.

Prvi konjeniški polk Obilić je bil dislociran skupaj s svojimštabomindrugimienotamivNišu–vkonjeniškivojašnici.Sestavljenjebilizdvehstrelskiheskadronov,mitraljezne,strelskeintehničnegaeskadronatertrupnekomore.27.marca1941jeskupnamočenoteštelaokoli1.000mož.Dabiokrepilvojaškovarnostdržave,jepolkaktiviraltudidvastrelskaeskadronainenmitraljeznivod.Tojebiloizpeljanopovstopunemškiharmadnabolgarskoozemlje.Včasumed20.in27.marcemjebilaukazananajvišjabojnapripravljenostzavseenoteNiškevojaškegarnizije.

Takojpo27.marcu jebildanukazza stanjepripravljenosti inpripravljenostvsehenotzaaktiviranje–mobilizacijo.Mobilizacijajebilaukazana2.aprila1941ob00.00uriinjetrajalaštiridni.Prvega,drugega in tretjegadne soprejeli komandirji enot iz skladiščapolkanaCrvenemkrstuzasvojeenotevojnoopremo.Opremajebilatakojprenešena na dislociranemobilizacijske kraje teh enot (vasiHum inDonjiKomren).

Polksejenapolnilzvojaškimiobvezniki,konjiinvozoviizvo-jaškegaokrožjaPožarevca,kerjele-tobilovsestavi2.konjeniškediv-izije,njensedežpajebilvPožarevcu.


76{ {

PoveljnikpolkajeprejelukazvštabuPetegavojaškegaobmoč-jainmaršrutozaizvedbomaršadoprostorazakoncentracijovokoli-ciPožarevca.6.aprilaobpolponočisozapustiliNiš.Polk jeobzoriprispelvvasDraževacblizuAleksinca.Tjajeprišlosporočilo,dasoNemcibombardiraliBeogradindasejestemzačelavojnazNemčijo.NadNišeminokolicoso tistegadnekrožilasovražnikova izvidniškaletala,kipasolesnemalainnisoukrepala.ZvečersejepolkpremaknilprotiRažnju,kjerjepotembivaldo8.aprila.TakratjebilbombardiranNiš.Popoldne jebilopo telefonu izštabaPetegavojaškegaobmočjaukazano,najsepolkpremakneprotiPločivsmeriPirota,odkoderpajepritiskalanemška12.armada.PolkjeizDraževcašelprotiNišuinprekoNiškeBanjeprispelnaPločo.PolkovnikNežmahsejeodpeljalstovornimavtomobilomvštabArmijevNiškoBanjoinprejelukaz,najsespolkomdanarazpolagopoveljnikuTopliškedivizije.NežmahsejeoglasilpoveljnikudivizijeinodtedajjepolkvarovalsmerPirot–BelaPalanka–Niš.

NastaricestizaPločojestalazapuščenaartilerija,brezposadk.IzsmeriPirotasejepremikalanepreglednakolonapešcev,avtomobilov,vojakovincivilistov,kisobežaliprotiNišu.PolkovnikNežmahjepre-jelkratkoobrazložitevstanjanafronti:„NemcisoizsmeriCaribroda(danesDimitrovgrad)prebilifrontoPetearmade.“Zatojebiloukazano,najzasedejonovpoložaj–naMramornembrdu.

Novipoložajjebildoseženobpetiurizjutraj.Naslednjegadnejepolk,okrepljenzenimdelom2.velosipedskegabataljona,zasedelpredvidenipoložaj.NemcisoistegadnevstopilivNiš.LesenmostčezJužnoMoravojebilpripravljenzarušenje.Celopopoldnesosenadal-jevalipremikikolonbeguncev,nekajskupincivilistovinnekajvojakov.Okoli11.uresoseizsmeriNišaprikazaliprvinemškitankiterizvidni-kinamotornihkolesih.Polkjestopilvboj.

LesenmostprekoMorave jeodletelvzrak.Nemcesozasulizognjemiztopovinmitraljezov.Nemcisovtrenutkuzapustilimotorna


77{ {

kolesainzasedlipoložajnasredinicesteNiš-Prokuplje.EnnemškitanksejevrnilvNišinseponovnoprikazal.Nemcisonapadlipoložajpolkazmočnimognjem.Tedajsoutrpelitudiprveizgube.Posadkazaproti-tankovskitopjebilaranjena,toppauničen.IstegadnejefrontoobiskaltudipoveljnikDrugekonjeniškedivizije,kipajenavkljubmočnemuartilerijskemuognjuizdajalukazekarnapoložajih.PolkovnikNežmahjeimelnalogo,daspolkomobdržizasedenipoložajdonadaljnjihuka-zov.Intenzivnostbojasejestopnjevala.Bitkajepotekalapooblačneminmeglenemvremenuvsedomraka.Tistidanjeimelpolktrimrtveinokoli15ranjenih.

Okoli 21. ure je poveljnik polka prejel ukaz, naj zasede smerProkuplje–Blace.Odvsehenot,kisosebojevalenaMramorskembo-jišču,jebiloskoraj80%ljudipripravljenihinvoljnihzanadaljnjeboje-vanje,20%pajihnibilozato.Vglavnemješlozamanjšine–NemceinMadžare.Čepravjebilov1.konjeniškempolkuvečješteviloborcevnemškenarodnosti,sovendarleostalizvestivojaškizaprisegidozad-njegadne.OdredjeizvedelmaršinprišeldoBlaca.TamsosepojaviličetnikiKostePećanca,kisostopilipodpoveljstvopolkazaborboprotinemškimtankom.Tistegadnenibilobojev.

Nemciso12.aprilaopravilizadnjeprerazporeditve,potempasošlivsilovitnapadssvojimioklepnimienotami.Zatankiješlapehota.Izvedenjetankovskiprebojvvsesmeri:Prokuplje–BlaceinKuršum-lija–Blace.Stemdelovanjeminsprebojemnadrugihdelihbojiščajebilafrontazlomljena.UjetisobilipoveljnikBlačanskegaodreda,pov-eljnikartilerijeinpoveljnik2.velosipedskegabataljonapodpolkovnikJulijusReš.Tosejezgodilookoli10.ure,kosejezačelumiknacelifronti.Padlojeokoli50vojakovinstarešiniz1.konjiškegapolka.Tudiv2.velosipedskembataljonujebilopribližnotolikomrtvih.

Delikonjeniških,artilerijskihinvelosipedskihenot,kisosemedborbouspeliumaknitiskoziJankovoKlisuro(sotesko),soprispeli12.aprilavKruševac.Kmalusoprispeletudienotevojaškekomore.Polk


78{ {

jezostalimienotamiprišelvsestavoRazbojninskegaodreda.Trinajste-gaaprilanibilobojev, razenpuškarjenja in izvidništva.Naslednjegadnejebiloukazanoutrjevanjepoložaja.Okoli13.uresoizvidnikiopa-zilimočnenemškepremikevmotoriziranihkolonahizKruševcaprotiRazbojni.Pojavilisosesprednjidelisovražnihenot,kisojimdopustili,dasepribližajopoložajemnaokolienkilometer,natosonanjezačelistreljatiizprotitankovskihtopovinizpehotnihtopovtertežkihmitral-jezov.Nemcisobiliustavljeniinprisiljenizapustitivozila.Borbajetra-jaladveuri,kososetudiostalinemškidelienotmoraliumaknitiprotiKruševcu.Nemcisoimelinapoložajupreštetadvamrtvaindoločenošteviloranjenih,kipasouspelipobegniti.Izgubilisodvatopova,štiristrojniceinenomotornokolo.

Ob17.uri jepoveljnikodredaukazalumikenotespoložaja inustvarjanjekolonenacestiBrus–Razbojna.Ob18.uri jeodredodšelvsmerBrus–Kopoanik–JošaničkaBanja.VBrussoprispeliokoli23.ure.Tamjebilomogočenodmorzaradiprejemanjainrazdelitvehrane,potempasejemaršnadaljevalprotiJošaničkiBanji.Tamnajbipolkostaldonadaljnjegaukaza.

NaslednjegadnejeukazanpremikzaKraljevo.TedajjepolkovnikNežmahimelsvojposlednjigovor.Vojakomjedejal,najgredodomov,kerjepolksprejelobveznost,dasevda.Ob15.urijebilaopravljenarazpustitevborcevinstarešinRazbojninskegaodreda.NežmahješeznekaterimivojakišelvsmeriprotiKraljevu,ampaksoganatejpotiujeliNemciingaodpeljalivtaboriščevKraljevu,kasnejepavnemškoujetništvo.


79{ {

Migracije Slovencev proti Srbiji

PrvemigracijeSlovencevprotiSrbijisozaznanepoosvobodit-viSrbijeizpodturškeoblasti.Priseljencisovtemobdobjuvglavnemljudje,kisozainteresiranizarudarstvovMajdanpeku,kasnejepatudinaFruškigori.Čepravsoprvemigracijepredstavljalesporadičneprim-erepreseljevanja, jepopopisu iz leta1884vKraljeviniSrbijiživelo164Slovencev.

Bolj intenzivnemigracije Slovencev proti Srbiji so zabeleženemeddvemasvetovnimavojnama,potemkojeustanovljenaKraljevinaSHS.V temobdobjusomigracijebilepogojenez iskanjemslužbevpospešenoindustrializiraniSrbiji.IstočasnosejevSrbijičutilopoman-jkanjekvalificiranihdelavcev,mojstrovinšolanegakadra,kipajemor-albitinadomeščenspriseljevanjemljudi,kisoživeli izvendržavnihmeja.

Med popisom prebivalstvamed dvema svetovnima vojnama vletih1921in1931, jevSrbijizabeleženo10730Slovencevoz.okoli700Slovencevvečkotpopopisuiz1931.Dodatnotežavopripopisujevtemobdobjuustvarjalizostanekvprašanjaonacionalnipripadnosti,takodasodoštevilaSlovencev,kiživijovSrbiji,prišliprekovprašanjaomaterinemjezikuinveroizpovedi.

NajboljintenzivnopremikanjeSlovencevprotiSrbijijezabeleže-nomeddrugosvetovnovojno.PoHitlerjvihinMusolinijevihnačrtihrazkosanjaJugoslavijebibilnajvečjidelSlovenijepriključenkTret-jemurajhu,manjšiItaliji,najmanjšipaMadžarski.

AdolfHitlerješe27.marca1941sklenil,daboKraljevinoJugo-slavijorazkosalnamanjšedele,12.aprila,nadanprihodaprvihnemškihenotvBeograd,pa je izdal tako imenovanePrivremene smernicezapodeluJugoslavije(ZačasnesmernicezarazdelitevJugoslavije),vkat-erih jebil tanačrtrazdelaninkonkretiziran.Obnastankutegadoku-mentaseNemčijaniposvetovalassvojimipartnerji,zatopajepozneje


80{ {

problemrazmejitevvplivnihobmočijpostalkamenspotike,zlastimedItalijoinNemčijo.Kotzaključnideltehsmernicsejezačelvelikpo-grom srbskega in slovenskega prebivalstva, ki so ga izvajaliNemci,Hrvati,Madžari,Bolgari,Albanci,muslimani.Množica izgnancev jeprihajalavSrbijonadvanačina.Prvinačin jebilneorganiziran,karpomeni stihijski, brez kakršnega koli načrta in sistema, začenši odaprila1941, skorajda iz cele Jugoslavije.MnožicepretežnosrbskegaprebivalstvaizdrugihdelovJugoslavijesozaradinevarnosti,dabodofizičnouničene,zapustilevsepremičnineinnepremičnineinsenaselilevSrbiji,dabisirešilegoloživljenje.Druginačinpriseljevanjajebilorganiziran,njegovipobudnikipasobilinemškiokupatorji.

Še pred kapitulacijo bivše jugoslovanske vojske je nemškatiskovnaagencijaDNB15.aprila1941objavilasporočilo,dajeHitlerv bivših avstrijskih pokrajinah Spodnji Štajerski, na Koroškem inKranjskem imenoval vodje civilnih uprav, ki somu bili neposrednopodrejeni.MedobiskomvMariboru,26.aprila,pajeHitlervsvojemnagovoru pozval vodje civilnih uprav, naj te pokrajine spet naredijonemške.

Polegreorganizacijedržavneupraveponacističnemvzorcu,jere-organizirantudinemškiKulturbund.NacističnivodjesosvojenamerezaizseljevanjeSlovencevprikrivaledozačetkaakcije.KulturbundovcisovSlovenijipredokupacijoJugoslavijepripraviliseznamSlovencev,kisooznačenikot„nelojalnirajhu“.MnogipripadnikiteorganizacijesosprejelinalogopomagatiNemcem,da„očistijo“ topodročje innanjemvzpostavijonovoureditev.

V tanamen ježe14.aprilaustanovljenaŠtajerskadomovinskazveza (SteirischerHeimatbund),29.majapaKoroškanarodnazveza(KartnerVolksbund).Tizvezistaimelinalogoizseljevanjarasnonečis-tihinpolitičnosumljivihelementov,patudiširjenjanemškegajezikazvsemisredstvi;ustvarjanjanacionalnezavestiopripadništvunemškimapokrajinamaŠtajerskiinKoroški,patudiduhovnaenotnostznacistič-


81{ {

nopartijo;zgospodarskimiukrepiinznacističnimpojmovanjemdeladviganjaživljenjskegastandarda;obnacističnipolvojaškiorganizacijivermanšaft(Wehrmannschaft)vzgajatimoškoprebivalstvo,mladinopaskozimladinskodelo.

VvojaškempogledujebildelSlovenijepripravljanzaaneksijo,pripojen področju dopolnilne vojske (Ersatzheer) in je priključen k18.vojaškemuokrožjuvSalzburgu,kipajezajemaloTirolsko,Foral-berg,ŠtajerskoinKoroško.PolicijskooblastnaokupiranemozemljuinodgovornostzaredinvarnostjetakojpookupacijiprevzelpoveljnikZdruženeSSpolicijezavarnostinDržavnapolicijazajavnired(vtojevštetatudialpskacona,tj.Koroška,GorenjskainŠtajerska).

PrveenotezavzdrževanjeredainvarnostisoprišlevSlovenijotakoj zaoperativnimi trupami2. armade.To sobileS/l enoteGrupeZidmark,ki sozačasnoprevzeledolžnosti razpuščenebivšeJugoslo-vanske žandarmerije, t.j. do ustanovitve noveNemške žandarmerije.Polegtegajebilanjihovanaloga,davSlovenijiustanovijonacističnopartijskonapolvojaškoorganizacijovermanšaft,povzorunaSAenote,namestopetokolonaškihkulturbundovskihenotDM(nemškamladina),kipasobiležeprejustanovljene,sedajpasolahkobileuporabljenekotbazazaustanovitevnovihenot.

VrhovnovodstvoSAenotnidovolilo,dabisevSlovenijiusta-novileSAenote,doklersepripadnikivermahtšaftaneprevzgojijo,dalahkopostanejoredničlaninacističnepartije,stempatudipripadnikiSAenot.

Katere SA enote so vstopile v Slovenijo, se ni dalo natančnougotoviti.SodečpodokumentihArhivaMuzejaNOvLjubljani,sosežesrediaprilavCeljuinokolicitervRogaškiSlatiniznašlideli26.SAgorskegapolka(obkoncuaprilajetapolkzamenjanz22.SAgorskimpolkom,kipa se jemudilnapodročjuceljskegaokrožja samodo4.maja, ko je bil premeščen vMaribor).Na področju soškega okrožjasobilideli20.SAgorskegapolka.Vendarvprvipolovicimajasovse


82{ {

matičneenoteSAskupineZidmarkumaknjenevAvstrijo,torejpotem,kosoopravilesvojonalogo.

Takojpovzpostavljanjucivilnihupravsoiznemškežandarmerijeustanovljena poveljstva žandarmerije (Gendarmeriehauptmannschaft)zapodročjeŠtajerske(ssedežemvMariboru)inzapodročjeGorenjskenaBledu.Bila so neposredno podrejena poveljniku policije za javnired.NaŠtajerskemsoustanovljenapoveljstvaokrožnežandarmerijevMariboru,Celju,naPtuju,vBrežicahinLjutomeru,naGorenjskempavKranju,RadovljiciinKamniku.VmežiškemrejonuježandarmerijskioddeleknaPrevaljahbilneposrednopodrejenPoveljstvuokrožnežan-darmerijevVelikovcu.

VprvihdnehokupacijejenemškožandarmerijovSlovenijiusta-noviloosebjeizrajha,kasnejepasobilisprejeti inposebejpreverje-nifolskdojčerjiinpripadnikibivšejugoslovanskežandarmerije.SrediaprilasoprispelenaŠtajerskotudipolicijskeenotezajavniredalpskecone.Kotpomočpolicijizajavniredinzaradivarovanjajavnihustan-ov,tovarniškihobratovinrudnikov,soževmajuustanovljenepomož-napolicijaHIPO(Hilfspolizei)inverkšucenoteiznemškonastrojenihpripadnikovbivšejugoslovanskežandarmerije,vprvivrstiizfolksdo-jčerjev.Močitehenotsenidalougotoviti.Enotnacističnenapolvo-jaškeorganizacijevermanšaftsoustanovljenenaŠtajerskemvaprilu,naKoroškempanekolikopozneje.

Za akcijo preseljevanja je bil zadolžen vodja SS HeinrichHimmler.Smernicezapreseljevanjesobile:

1.Izseljevanjecelotneslovenskeinteligence.

2.IzseljevanjevsehSlovencev,kisosepriselilipoletu1914,ra-zenčesomednjimirasnodragocenielementi,kisejihneželiprepustitidrugemunarodu.

3. Izseljevanje prebivalcev s področja, ki leži jugozahodno odSaveinkakšnih20kilometrovseverozahodnoodnje.

4.IzseljevanjeprebivalcevizpasuokoliSotle.


83{ {

5.IzseljevanjevaškegaprebivalstvaizSpodnjeŠtajerske,kiočit-nokažejoznake,daso„tujekrvi“.

6.Drugoprebivalstvo,kipredstavljavečino,boostalovdržavi.

Prva konferenca, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem, je bila6.maja1941vGradcu.Tu je Iberajderpredstavilnačrtodeportaciji260000SlovencevvSrbijo.VzvezistemsklepomjebilvBeogradu21.in25.majasestanek,nanjempasejegovorilooproblemihzna-mestitvijoinzagotavljanjaprehranjevanjazaSlovence,katerihprihodsopričakovali.Dozačetkadeportacijesejenačrtvendarlespremenil.Število Slovencev, predvidenih za transport v Srbijo, se je zmanjša-lo, ker je bila za preseljevanje predvidena tudi Pavelićeva Hrvaška.Gledena sporazum,ki jebil sklenjen4. junija1941vZagrebumednemškimi in hrvaškimi predstavniki, je bila Srbija dolžna sprejeti9–10000Slovencev.Naistikonferencijebiloodločeno,daboizselje-vanjeopravljenovtrehetapah.

Prvi dve etapi izseljevanja bi zajeli slovenske intelektualce, inle-ti bibili usmerjeniprotiSrbiji.MedprvoetapobibilopreseljenovSrbijookoli5000ljudiizSpodnjeŠtajerske,vnaslednjihetapahpaokoli4000izGorenjske.TretjaetapabibilausmerjenaprotiHrvaškiinbisenanašalanaizseljevanjeokoli145000kmečkegaprebivalstva,istočasnopabiHrvaškaizselilaenakošteviloSrbovizSremavSrbijoindrugekraje.

NOBoz.prvipartizanskiodporivSrbijiinSloveniji,nakateraTretjirajhniračunal,sobilavzrokzazmanjšanjeprejdoločenegašte-vilaizseljencev.Donadaljnjihizseljevanjtakoniprišlo,kerjespopadmedHimmlerjem,kijezagovarjalpopolnočiščenjeGorenjske,inGo-eringom,kijetrdil,dabotakoneizbežnoprišlodozmanjšanjadelovnesile,kipajenebodomoglinadomestitidrugačekotzrasnomanjčistimprebivalstvom,Hitlersamrešilzzačasnoprekinitvijointernacij.Okoli6720SlovencevjebiloizseljenihvSrbijo,insicer4470izŠtajerskein2250izGorenjskeinKoroške.


84{ {

Slovencisodeportiranizvlakivskupinah,kisošteleokoli300ljudi.Posameznikomjebiladanasamoenauračasazapripravo,druži-namzotrokipadveuri.S seboj so lahkovzelido50kgprtljage inznesekdo200dinarjev.

Transportisovzačetkušli2-krattedensko,vsedozadnjihskupin,ko so transporti intenziviranina2 transportadnevno.Ustaljen režiminternacije je imeldvaodmora,vZagrebu inSlavonskemBrodu,obobroku,kijimgajeorganiziralRdečikriž.KončniciljjebilAranđelo-vac.Podvodnevnemodmorusoskupinerazmeščenenaprejvnotran-jostozemlja.Izjemosopredstavljalizadnjitransporti(vzačetkujulija),kisosekončalikarnakončnemciljuvAranđelovcu,brezodmora.

IzgnanciizSlovenijesorazmeščenivdružinskihhišahalivstav-bah,kisoadaptiranevnamestitveneenote(vJagodiniDomgluhonemihinučiteljišče,vČačkugimnazijskastavbaindomučencev,vVrnjačkibanjihotelSv.Đorđeitn.)PoizjavahizgnancevizSlovenijesklepamo,dasojihvSrbijizeloleposprejeli.Domačedružinesoseangažiralevzvezisprevozom,namestitvijoinprehranoizgnancevizSlovenije.

Organizacija kuhinje je bila odvisna od števila Slovencev vmestu.Vmestih,kjerjebilonjihovoštevilovečje,sosamiorganiziralisvojekuhinje.Živila,nujnazaprehrano,sodobilizrazličnihstrani.Vsiobčanisoimeliobveznost,davdenarjualihranipomagajopripreskrbihranezaizgnance, insicerzatistošteviloljudi,ki jimgajedoločilaobčina.Prav tako jebilapoprihodu izgnancevdoločenaoseba,ki jebilazadolženazastikskomisariatomzaizgnancevBeogradu,njegovaobveznostjebilaskrbzateljudi.VsekakorjepomočpriprehranjevanjuizgnancevprihajalatudiodRdečegakriža.PonekodsosevtehkuhinjahpolegSlovencevprehranjevalitudiSrbi–begunciizsosednjihdržav.

Ob vsej skrbi srbskega prebivalstva in pomoči, ki so jo preje-mali,soizgnancipogostoostali lačni,kerhrana,kisojodobivali,nizadostovalazatolikšnošteviloljudi.Vtakšnihprimerihsoseznašlinarazličnenačine.Paketezgarderobo,kisojimjihpošiljalisorodniki,so


85{ {

zamenjalizahrano.Težkasituacija,kijihjedoletelavSrbiji,skupajzljudmi,kisotuživeli,sejekazalatudinatržnici,nakaterijebilavsaživina,kisojoprodajali,podhranjena.

Mesta,kisobiladoločenazaprihoddoločeneskupineizgnancevizSlovenije,nisobilazmerajtudinjihovkončnicilj.Mnogimednjimiso se zaradi nezmožnosti zaposlitve umikali proti večjim mestnimcentrom, kjer je bilo večmožnosti za zaslužek.Obkvalifikacijah zadoločenodelovnomestosepogostonavaja,dasoSlovenci imeliob-veznostpriložititudipotrdilo,danihčeizmedprednikovnibilŽidaliRom.TakojemediskanjemzaposlitvenekavečjaskupinaSlovencevprišlavAleksinačkerudnike,medtemkojezelovelikošteviloljudišenaprejgravitiraloprotiBeogradu.

Po prihodu v Srbijo so slovenski otroci nadaljevali šolanje vsrbskihšolah.Polegrednegapouka,kijepotekalvšolah,jebilzaslov-enske otroke organiziran pouk slovenskega jezika in književnosti.VBeogradu je ustanovljena slovenskaosnovna šola, ki je v 4 razredihimelaokoli120otrok,vglavnemizgnancev.

DoseljeniSlovencisosezelolepointegriralimedsrbskinarod.Ljudjeizdružin,kisojihsprejele,soseobnašalidonjihkotbibiličlanidružine.Sodelovalisovskupnempraznovanjukrstnihslav(spominnadan,kosodružinskiprednikisprejelikrščanstvo),litij,zadušnic(danspominanamrtve)invostalihobredih,kisojihdomačinipripravili.Medpripravamizavrnitevvsvojodomovino,kose jevojnakonča-la, mnogi izmed izgnancev opisujejomešane občutke. Po eni straniobčutekžalosti zaradizapuščanjadružin, skaterimi so sepovezalivtežkihtrenutkih,inpaobčuteksreče,kijihjeprevzemalaobtem,kosopomislilinavrnitevdomov.

UrošŠušterič,edenizmedizgnanihizSlovenije,sespominja:

„IzSlovenijejevSrbijoinostalepokrajinebivšeJugoslavijebiloizgnanookoli40000 ljudi.Mi,kismobili izgnanivSrbijo,smobilioznačenisčrkoAnaseznamihnačrtovalcevnacističnepolitičnedena-


86{ {

cionalizacijeSlovenije.Pregonnašedružinejebilpodobenpregonomdrugih izgnancev. S tovornjaki so nas odpeljali v vojašnicoVojvodeMišićavLjubljani,kjersonasesesovcinabasalivkleti.Podvehdnehso nas ponovno postrojili in pod orožjem pospremili na železniškopostajo.PotovalismoprekoZidanegamostainZagreba,kjersmoimeliodmorinmalico.NaprejsmopotovalipodmočnostražodoSlavons-kegaBroda,naprejpapešdoBosanskegaBroda,kjersmospetimeliodmor.PoodmorusmonadaljevalipotprotiSrbiji,vsedokončnegaprihodavAranđelovac.Nastanili smo sevDomukraljaAleksandra,ki pa jebil v temčasuverjetnonajboljši hotel.Gledena to, da jevSlovenijivzadnjihletihprehranažebilaracionalizirana,nismomoglidojeti,daimamotakorazkošnohrano,kinasjepričakalavSrbijipodolgipoti.PonekajdnehsmobilirazporejenivrazličnamestapoSrbi-ji.MojadružinajeodšlavParaćin,kjernasjesprejelavdovasrbskegapolkovnika,solunca.Nespomnimse,kakodolgosmotuostali,spom-nimsele,dajenekegadnepripeljalkmečkivozzdvemavolovimaindanasjeodpeljalvnašenovoprebivališče,Popovac,kjersejenahajalatovarna cementa.Tunas je sprejelStanojeStefanović, junak iz prvesvetovnevojneinimetnikalbanskespomenice(odličje,kisogaprejeliudeleženciprehodasrbskevojskeprekAlbanije1915).Svojodružinojepreselilvstaro,naspajenamestilvnovohišo.Sprejemjebilprijatel-jski,ženaslednjegadnenasjepredhišnimivratipričakalahrana,kisojodomačiniprineslizanas.Imelismovelikosrečo,sajjebildirektorcementarne,poznejemojtast,SlovenecFranjoČenčič,kiježeodleta1928živelvPopovcu.Zaposliljebrata,očetainmene.”

Poleggermanizacije,kijebilaizvajanazizseljevanjemSlovencevinstem,dasopripeljaliNemce,soNemcizaprlivseslovenskekulturneustanoveinšole,tudivsaslovenskazaložniškapodjetja,tiskarnepasozaplenili.Gledenato,dasobilevseslovenskešolezaprteževaprilu,sobilivsislovenskiučiteljiinprofesorjipregnanialiaretirani.Sloven-cemkot»nižjirasi«jebilodovoljenošolanjesamovnemškihosnovnihšolah,učiteljisobilinacisti,pripeljaniizrajha.


87{ {

Polegtebrutalnegermanizacijeinizseljevanja,jebiloslovenskoprebivalstvoizpostavljenotuditerorjugestapa.Aretacijeindeportacijevkoncentracijskataboriščasobilivsakodnevnipojavi.Tudiekonoms-kasituacijanibilaboljšakotvdrugihokupiranihkrajih.Vsapodjetja,vkaterihsonemškikapitalistibiliglavnidelničarji,topajebilprimervvečinipodjetij,sobilaizključnopodupravonemškihkomisarjev.


88{ {

Slovenski izgnanci v Nišu

ŠepredzačetkomdrugesvetovnevojnejevNišuživelodoločenoštevilo Slovencev, med katerimi so bili uradniki, učitelji, profesorji,zdravniki, industrialci, trgovci, železničarji in vojaške osebe. Edenizmed njih je bil kraljevski žandarmerijski narednik StevanMajcen.Rojen je bil leta 1901 v kraju Svinička blizu Siska, kjer je njegovoče Tomo takrat služboval. Za žandarmerijskega podoficirja se ješolalvSremskiKamenici,odkoderjebilposlanvPoganovo(občinaCaribrod),kjerjedobilslužbo.Zaradirojstvaotrokainpaprizadevanja,dasedružinezotrokipomikajoprotivečjimmestomzaradišolanja,jedobilpremestitevvPirot.Tamjebilletodni,odkoderjepremeščenvJabukovacblizuNegotina,kmaluzatempanaprejvZaječar.Leta1936je bil premeščen v Niš, v poveljstvoMoravskega žandarmerijskegapolka,kjerjedočakaltudizačetekvojne.UjetjebilnaTarimedumikomvojske,odkoderjebilvrnjenvNišinrazvrščenvskupinoujetnikovnadopustu.Dabiseizogniltemu,dabibilodpeljanvujetniškataborišča,sejeprijavilvslužbovsrbskižandarmeriji,kipasejekasnejespremenilavSrbskodržavnostražo (SDS).PodNedićevimpoveljstvomjeostalvsedoseptembra1944,kojebilmedumikomujetblizuParaćinainsogaodpeljalivzapor13.korpusaNOVJ.BiljeoproščenobtožbeinrazporejenvenoteJA.

PospominihBoškaMajcna,sinaStevanaMajcna,nisoSlovenciprišlivmestonaenkrat,ampaksosepriseljevalivvečetapah.OdnosNemcevdoizgnanihSlovencevsenikajdostirazlikovalodnjihovegaodnosadoostalihprebivalcevNiša.Slovencinisoimelinasebinika-kršnihobeležij,kot je tobilprimerzŽidi inRomi.SlovenskiotrocisonemotenonadaljevališolanjevSrbiji.Trditevpodkrepidejstvo,dase spomni, da so bili v prvimoški gimnaziji vNišu štirje Slovenci:IgorPobegajlo,DušanaStanič,SlavkoMasten(kijebiltudisosediz


89{ {

ulice)inKrena.Nemorezgotovostjopotrditi,česotemdružinambilazagotovljena stanovanja ali pa so živeli v stanovanjih premožnejšihdružin,pravtakonititega,česokotnadomestiloplačevalinajemnino.Kosejekončaladrugasvetovnavojna,sejevečinaSlovencevvrnilavsvojodomovino,medtemkosoposameznikiostalivSrbiji,povezaniposlovnoalipavdružinah,kisojihnanovoustvarili.ZaSlovence,kisejihspominjaizšolskihklopi,imasamobesedehvale.Vsisodanesugledniintelektualci.

Štirinajstegamaja1941 jenemškovojaškopoveljstvoukazalo,naj se lesene barake nekdanjega Skavtskega doma prenesejo inpostavijomedželezniškopostajoinSmederevskotkalnicovNišu,dabijihuporabilizazačasnonamestitevizgnancev.Polegtegajebilotrebaurediti2–3stranišča,kuhinjo,oddelekzaskladiščeinnapeljatirazsvetl-javo.

Stanovanja za izgnance so bila zagotovljena tudi v bolnišničnipodoficirski šoli.Nazačetku sopostavljene slamnateblazine,kasne-jepasopripeljalipostelje izKuršumlijskeBanje (toplice).Tamsovglavnemnamestilidružinesrbskihoficirjevinpodoficirjev.IzgnancisobilinameščenitudivnekdanjistavbižandarmerijskevojašnicevdelumestaPalilula.Prvegajulijajebiltiskanplakat,skaterimsovabilivseizgnancenaambulantnipregled.

Nakonferenciokrožnihpredstojnikov2.februarja1942vBeo-gradujepredstojnikniškegaokrožjaizjavil,dajebilovNišudotedaj65000 prebivalcev, od katerih je bilo 15000 izgnancev, da precejšendelmestnegaprebivalstvatrpizaradilakote,posebejpaizgnanci,takojebilovprašanjeprehranjevanjaizgnancevposebnozaskrbljujoče,kersegadotedajsplohnisoustreznolotili.Vmestujebilo5300izgnanihotrok.

Izgnanci iz Slovenije so prispeli v mesto šele na začetku leta1942.7.in27.marca1942jeRdečikrižvNišuprisvojiObveščevalnisekcijiustanovilOdsekzaSlovenijo,kipajeimelnalogoevidentirati


90{ {

vse slovenske izgnance.V odseku je bila zaposlenaMilica Starniša,izgnanka iz Slovenije,medtemko je pisarna odseka bila nameščenapolegpisarneObveščevalnesekcijeRdečegakrižavNišu.

PoročiloBanskeupraveMoravskebanovineod16.do28.maja1941oz.13.točka,kisenanašanasprejemizgnancevizSlovenije,seglasi:

„Problem priseljevanja Slovencev na ozemlje Moravskebanovine,Kab.str.pov.87zdne19.maja1941,okateremjebilopo-ročano v mojem poročilu, se je nekoliko spremenil glede števila innačinanamestitve.Prvotnojebilorečeno,dabonapodročjeMoravskebanovineprišlakvota80000glavzanaseljevanjeterdasežezdajmoraukrepatispripravljalnimideli,kisenanašajonanamestitev–razmes-titev,zaposlitevinoskrbozostaliminujnimipotrebščinamizaživljenje,gledenato,dabodovsitiljudje,večinomaSlovenci,prispelibrezpre-moženja,brezpohištvainbrezrezervhrane.Inzdajje,nasejiKrajsko-mandanta,kijebilavFeldkomandaturi27.tegameseca,tovprašanjeizpostavljenokotsledi:

Prvo obdobje transportiranja priseljencev se bo začelo že 10.junija,takodabostatedenskoprispeladvavlakaspribližno300ljudmi.Nanjembodosamiintelektualci,njihovoštevilobodoseglo5000ljudi,karpomeni,daboprvoobdobjepriseljevanjazajemalorazmestitevinoskrboizključnopriseljencevintelektualcev.NasejiKrajskomandantajeodločeno,dasebokoličina5000intelektualcevrazdelilanaobmočjaštirihKrajskomandatur:Kruševac,Zaječar,LeskovacinNiš.

NajbozapodročjeKrajevnegapoveljstvavKruševcudodeljeno2000ljudi

ZapodročjeKrajevnegapoveljstvaZaječar1200ljudiZapodročjeKrajevnegapoveljstvaLeskovac1000ljudi

ZapodročjeKrajevnegapoveljstvaNiš800ljudi.“

V nadaljnjem besedilu istega dokumenta je opredeljen način,


91{ {

kakobodosprejetiizgnancioz.dabodoobveznostinadaljnjegatrans-porta,namestitve,oskrbovanjaznujnimiživljenjskimipotrebščinamiinzaposlovanjaprepuščeneokrožnimpredstojnikominsocialnoekon-omskimodborom,kibodoskrbelizaevidencoprispelihizgnancev.

Pod14.točkojeopredeljenadrugaetapapriseljevanjaSlovencev,kijepredvidevalaprihod35–40000ljudi,večinomaobrtnikov,kmetov,delavcevitn.Zarazlikoodizgnancevizprveetape,zakateresobilazanamestitevvglavnempredvidenamestaalimorebitivečjevasi,sobilezanamestitevljudiizdrugeetapepriseljevanjapredvidenevasiMora-vskebanovine.

Vkakotežkempoložajusobilislovenskiizgnanci,dovoljnazor-no kaže tudi poročilo Radojice Stankovića, tajnika Rdečega križa vNišu, ki je obiskal izgnanske postaje v bolnišnični podoficirski šoli,kjersoživeličlanidružinAlojzaBizjakainMariceLudvik.ŠestčlanskadružinaBizjakniimelanitiposteljnineinjespalanalesenihtlehingolislami.EnakprimerjebiltudizdružinoLudvik.

Fotografija izgnancev iz Slovenije, Srbija, 1941


92{ {

Po pričevanjuAleksandra Tanasijevića iz Niša, sina tedanjegaravnateljašoleKoleRašić,sejenekegajutra1941pojavilavečjaskupi-naobčanov,kisogovorilijezikpodobensrbskemu,ampakjihnisopravdobrorazumeli.TosobiliSlovenci,kisojihNemcipregnaliizMari-borainsevernegadelaSlovenije.RavnateljšoleDimitrijeTanasijevićjekajhitrosklicalučnoosebje.Izučilnicsoodstraniliklopi,razprostrlisoslamo,jopokrilizdekami,kisomedtemčasomprišleizRdečegakrižainodobčanovNiša,kisostanovalivokolicišole.Polegnames-titvejebilotrebaorganiziratitudiprehranozateštevilneljudi.Dimi-trijeinnjegovikolegisosezagnaliviskanjevelikihkotlovvokoliciinljudjesojihsamiprinašaliinobtemprispevališeživilaternosilidrvaizšolskekleti. IzgnaneSlovenke indomačinke izNiša inokolicesoseprijelezadeloinvkratkemčasujebilahranapripravljena.Peknavogaluulice,kijepeljalaproticentruNiša,jeskupajssvojimivajencivvrečahprinašalkruhzaizgnanebrateizSlovenije.

IzgnancisoostalinekajčasavšoliKoleRašić,potempasoniškeoblasti po izpeljani agitaciji med prebivalstvom Niša in okoliškihihvasipostopnoizseljevaleenodružinozadrugovboljpremožneniškedružineingospodinjstvavbližjiindaljniokolici.


93{ {

Slovenci v koncentracijskem taborišču na Crvenem krstu v Nišu

Ustanovitev taborišča

Koncentracijsko taboriščeNiš, nem.Anhaltelager Nisch (Prih-vatnilogorNiš-Sprejemnotaborišče),sejenahajalovskladiščnistav-bikonjeniškegapolkaMilošObilić. Ustanovljenojebiloaprila1941zaradi začasne namestitve vojnih ujetnikov jugoslovanske kraljevskevojske.Zanasprotnikerajhajeimelobodočekoncentracijskotaboriščeodjunija1941funkcijozapora.UradnogajeustanovilsredijunijaSSkapitanHeinrichBrandt,kijeopravljaldolžnostšefaniškegagestapainoficirjazazvezozglavnimštabomvBeogradu.Taboriščejebilone-formalnopodpoveljstvomAussenkommandoNisch,neposrednopapodpoveljstvomslužbeBefehlshaberunddesSD(BdS)innjenegadrugegaoddelka,ki jebilzadolženzaustvarjanjemreže taboriščnapodročjuokupiraneSrbije.

V obdobju od aprila do 22. junija 1941, ko je izbruhnilanemško-sovjetskavojna,jetaboriščeslužilozazapiranjenacionalistov,medkateresosodili:predvojnipripadnikidemokratskihstrankkotnos-ilciantinemškepolitike,članičetniškihzdruženj,duhovnikikotnarod-nivodješeizobdobjaTopliškevstaje1917,aktivnikraljevskioficirji,kisoorganiziraliprvevojaškeodrede,kisenisovdali,privrženci27.marca,anglofili,pripadnikiprostozidarjev,rotaryklubovindrugi.TosobiliprvipolitičniujetnikivtaboriščihpoSrbiji.Tataboriščasoseizujetniškihpreoblikovalavkazensko-delovna(koncentracijska)oz.vzaporezapolitičnenasprotnikeTretjegarajha.


94{ {

Glavnastavbaniškegataboriščajebilazgrajenaleta1930injedovojneslužilakotvojaškoskladišče–magazin.Nemcisojoseptembra1941popolnomaadaptiralivtaborišče.Taboriščnikompleksjebilve-lik,voblikipravokotnestavbespritličjem,nadstropjeminpodstrešjem.Vpritličjusobilaštirivelikainpadvamajhnaprostora–sobi.Velikesobesobilezaznamovanesštevilkami11,12,13in14insoslužilezanamestitev ujetnikov,medtemko sta bilimanjši sobi brez številčnihoznakinjeenaizmednjihbilauporabljanazazaslišanjainmučenja,drugapazapoveljnikastraže.Vprvemnadstropjujebilrazporedpros-torovnaslednji: ambulanta,brivnicazanemškevojake in sobe,ošte-vilčenesštevilkami:3,4,5,6,7,8in9.Napodstrešjusfasadnestrani,kigledanazborniprostor,jebilo20samicoznačenihsštevilkamiod1do20.

Dvoriščetaboriščajeimelokvadratnooblikoinjebilorazdeljenonadvadela.Manjšidelzastavbo,navzhodu,jeslužilkot„promena-da“,večjidelpakotzborniprostor,kjersoseujetnikivsakojutroinzvečerrazvrščalizaradipreštevanjainpoimenskegapreverjanja-ape-la.Dvoriščejebilorazsvetljenozelektričnimilučmi,znekajmočnimireflektorskimižarnicamiinograjenozdvojnovrstobodečežice.No-tranjaograjajebilaoddaljenadvametraodzunanjeinnekolikonižja,notranjostmedžičnimaograjamapazapolnjenazzvitkibodečežice.Nadvoriščustabilinehigienskakuhinjainkopalnica.Takojebilovsedopobegaujetnikov,popobegu,12.februarja1942,pasozgrajenitudisedajstoječiobjekti,kisoslužilizarazličnenamenevtaborišču.

Taboriščejeimelodvestalnistražarskimesti.Enonalevistraniglavnegavhoda,drugonanasprotnistranivneposrednibližinisobe12.Stražarskimestistamed„sprehajanjem“taboriščnikovpodvojeni.Nadvehstolpihstastaladvastražarjazmitraljezoma,dežuralastanočindan.Stolpastabilaopremljenatudizreflektorjema.

Žičnaograjajeločevalataboriščeodvojašnice,kijebilaprepolnanemških,odjanuarja1942tudibolgarskihvojakov,kisoimelinalogopritečinapomočtaboriščnistraživprimerupotrebe.


95{ {

PopričevanjuBoreGrbića,jebilznjimvtaboriščutudidr.MirkoStenko,odvetnikizMaribora.MirkojebilizgnanvNišskupajsše40slovenskimidružinami inenimduhovnikom.Zahvaljujočnjegovemuznanjunemškegajezikainizjavi,dapodpiraNemce,jebilizpuščeniztaborišča.SicerjebilvzorenJugoslovan,kininičesarrazkril,čepravjevedelvelikostvari.

Koncentracijsko taborišče v Nišu - razgled


96{ {

Vzajemna pomoč Slovencev in Srbov

Srbi inSlovencisobilinajvečježrtvekratkotrajneaprilskevo-jneinkasnejšerazdelitveozemljaKraljevineJugoslavije.Znašlisosevskorajenakisituaciji.Medsebojnapomočjebilavez,kijihjepov-ezovalavesčasvojne inokupacije.Takokot soSrbipomagali slov-enskimizgnancem,kososprejeliinnamestilinjihovedružine,sotudiSlovenci, ki so ostali pod nemško okupacijo, skrbeli, da bi na vsaknačinpomagaliSrbom.

Med okupacijo so Nemci odpeljali ujete Srbe – pripadnikeodporniškegagibanjaalinavadnecivilistenaprisilnodelovkoncen-tracijskataborišča,kisobilarazsutapovsejokupiraniEvropi.Nekaterisoodšlitudiprostovoljno.

Pot niških pripornikov – taboriščnikov v internacijo je šla vglavnemprekotaboriščanaBanjicivBeogradu,pravtakotudiprekotaboriščanaStaremSajmištualineposrednoprekovojaško-policijskihzaporov.

Transporti so šliprekoNeodvisnedržaveHrvaške inSlovenijenaprejvAvstrijo,Nemčijoinvdrugedežele.Srbskipripornikisoimelivelikonevšečnostimedpotovanjemskozihrvaškodržavo,kosoprišlinapodročjeSlovenije,jebilasituacijapopolnomadrugačna.MiodragJovančić,niškivojniinterniranec,kijebilodpeljanvnemškodelovnotaboriščevOranienburgu, seživospominja:„Ko jenaš transport šelskozihrvaškamesta,sonasustašiželeliživeraztrgati.Tojebilatakšnasituacija,dasonasNemci,tisti,kisonasaretirali,moralibranitipredHrvati.Čebinasneubranili,binasustašipobili.

Potovali smozvlakom invideli, kakokoljejo človeka inkakonamgrozijoskrvaviminoži.Bilojetogroznopotovanje.KosmoprišlivMaribor,jevlakimelpostanekmordatrialištiriure.Prišlisoslovens-


97{ {

kiželezničarji.Videtismobiligrozni.Spomnimsenekegaodličnegastarejšegaželezničarja–Slovenca,kijerekel:„O,mojbog!’’Drugipakričijo:‘’Srbom!’’.Niminilanitienaura,kososepojavileSlovenkeskošarami,vkaterihsonosilesir,slanino,mleko,kruh.Nemcisolenemoopazovali,kako sonamdelilihrano.To sodovolili, ampak sopozornogledali,danamnebiprineslikakšnihsporočil,kersmobiliponjihovempolitičnikrivci.ČenamtedajSlovencibinepomagalishrano,nevem,kakobipreživelitaborišče.VOranienburgusmodelali.“

Tojebilasamoenaoblikaslovenskepomočiniškiminterniran-cem.Polegtevrstepomočisoslovenskiželezničarjimnogeinternirancepotegnili izgotovesmrti–iztransportazazloglasnokoncentracijskotaboriščevMauthausnu.Medtemkojevlakčakalnakrižanje,soodv-lekliposameznetaboriščnikevvlake,kisopotovalinaDunajalivItal-ijoinkaterihzadnjapostajanibilMauthausen.NatanačinsejerešilovečještevilointernirancevbodisiizniškegataboriščabodisiizdrugihnacističnihtaboriščvSrbiji.

Tretja vrsta pomoči niškim internirancem je bila velikodušnostslovenskihzdravnikov.NemcisoobičajnovMariboru,predprehodommeje, opravljali medicinske preglede internirancev. Tedaj so izvedliselekcijo tistih, ki so bili sposobni za delo in tistih, ki so bili bolni.Pospominihpreživelihsoslovenskizdravnikivelikokratizdajalilažnediagnozeobolezni,zaradičesarsejenemaloštevilointernirancevvr-nilo izMaribora nazaj vNiš.Obneki priložnosti so razglasili lažnoepidemijopegastegatifusa,takodasoNemcicelotnoskupinojetnikovmoralipustitinazdravljenje.Podomnevniozdravitvijetaistaskupinabilatransportirananalažjedelo–ponemškihtovarnah,manjšeštevilopajebilotistih,kisosevrnilivSrbijo.

Slovenskizdravnikisomeddrugimi rešili tudiskupinoRomovizGornjeStudenepriNišu,kiso joNemcipeljalinaprisilnodelovAvstrijo.Tudizanjejebiladanalažnadiagnoza,polegtegatudipred-log,dasonesposobnizafizičnodelo,zatosovsevrnilivNiš.


98{ {

Pobeg iz taborišča

Grozljivamučenjaintrpljenje,kisojihtaboriščnikidoživljalivsa-kodnevno,sosepogostokončalanakrajuzamnožičnepobojeBubanjblizuNiša.Med okupacijo so naBubnju ustreljeni vojaško-političnizaporniki(pripadnikiintisti,kisopodpiraličetniškoalipapartizans-kogibanje),Židje,Romi, talci inostali,predvsempripornikiniškegakazenskegazavoda,kisosvojekaznizaradideliktovprestajaližepredvojno.

NahribuBubanjsejepredvojnourilavojskaKraljevineJugo-slavijeinizvajalastrelskevaje.Medokupacijojestreliščedobilozdo-grajevanjembaraknovoobliko.

Nemcisotaboriščnikerednostreljali,insicerpravilomaobtorkihinpetkih.Ustreljenisobilipokopanivgrobnihjamah,kipasoimelecikcakobliko.Nibilojavnihobjavoustrelitvibodisikomunistov(Ko-munissten)bodisipristaševDražeMihailovića(D.MAnhânger),nitioizvedenihrepresalijah.Okupatorskeoblastisojihobjavljaleletedaj,kosomislile,dabodoteobjaveučinkovitodelovalenaprebivalce,aličejetoizrecnozahtevalglavnipoveljnik–generalvSrbijioz.šefpolicijskevarnostneslužbe.Danesjezelomaloprič,kibilahkopričevaleotehrepresalijah,izvršenihvNišumedokupacijo.

Prvimnožičnipobojtaboriščnikovinzapornikovjebilizršenvobdobjumed16.in20.februarjem1942.NemškigeneralPaulBaderjevsvojemdesetdnevnemporočiluzdne10.februarjaukazal,najus-trelijo3484oseb.Tolikojebilonacistompotrebno,dabivsakanjihovažrtev,kijepadlavčasuuporniškihspopadovleta1941,bilamaščevana,obpriporočilu‘’stozaenega’’.Odtegaštevilajebilonačrtovano,dajih700ustrelijovNišu.

PredprebojemiztaboriščajezabeleženazgodbamladegaSloven-caRudolfaDolinarja, ki spominja na antično tragedijo.Na katoliški


99{ {

božičleta1941jebilpremeščenprekoKraljevainStalaćavNiš.Znjimsobilimed24partizanitudiDuškoTomović,BrankoBjegović,FranjoinPavleVaš.PoprihoduvNiš jebila cela skupinapriprtav zaporublizuĆelekule,kijebilavrokahčetnikovKostePećanca.Četnikisenisooziralinato,dajeRudolfšeotrok,ampaksogamučilitakokotostale.

Nazačetkujanuarja1942jeizzaporablizuĆelekulepremeščenvtaboriščenaCrvenemkrstu.Vtaboriščujebiltretirantakokotodraslitaboriščniki.Hodil je od enega do drugega jetnika, razveseljeval jihje,jimdajalkorajžoinjihspodbujal.TosoopaziliNemci,zaraditegasogavsakodnevnomučili,insicernemškistražarji,kisosivsakokratizmišljalinovemetode.Ponočisogaprivlekliizsobe,moraljestatinamrazu,sleklisogaingagolegavrgličezpoledenelomizopredsobošt.12,vkaterijebilzaprt.EdenizmedNemcevmujestopilnavrat,drugipananoge,medtemkostagadvateplapohrbteniciinledvicah.Nezavestnegasovrglivsneg,natopasogataboriščnikipreneslivsobo.Mučilagajelakota,pravtakotudiostaletaboriščnike,sajsodobililekoskoruznegakruha,kijetehtal150gramov,zavesdan.

Fotografija Rudolfa Dolinarja


100{ {

9.februarjasovsejetnikeizsobe12izgnalinataboriščnodvorišče.PrišeljepoveljniktaboriščaHamer,kijeprebralseznamtaboriščnikov,določenihzaustrelitev.Med imenovanimi jebil tudiRudolfDolinar.Ko je zaslišal ime, se jeHamer ustavil za trenutek.Med apelom jenemškioficirvprašal:„ZakajjeRudolfDolinartu?ZakajnegremedSlovence?“Dolinarjeodgovoril,danebošelstranodsvojihtovarišev:„Karsebozgodiloznjimi,najsezgoditudizmenoj.“TakšenodgovorjeNemcarazjezil,zatojeRudijaudaril.Kosobilaprebranaimena80taboriščnikov,jeHamerizjavil,dasovsiobsojeninasmrt.

Rojstni list Rudolfa Dolinarja


101{ {

RudolfDolinarjebilvključenvpripravezapobeg.Potemkosoujetnikipodrobnorazdelalinačrtzapobeg,jeDolinarstopilpredsvo-jegatovarišaStevanaLekića,gaobjelingahrabrilouspehubližujočeseakcije.Prinjenemnačrtovanjusoaktivnosodelovali.Na jetniškihobrazih,kisobilipopisanissledoviobupnegamučenja,jeidejaopo-beguizzivalatrenutennasmeh.Vtehtrenutkihsobilipripravljenioditivgotovosmrt,kisejezdelalažjakotnenehnalakota.Tistacelanočnapredvečerprebojajebilazaznamovanasstrahom.12.februarja1942sotaboriščnikikončalisvojaživljenjanažicahniškegakoncentracijskegataborišča,kosojihzadelinemškirafali.TojebilediniSlovenec,kijeumrltakonasilnesmrtimedbegomiztaborišča.

Kersobilipravočasnoobveščeni,dasepripravljavelikarepresija,sonajtežjijetnikiizsobe12organiziralinačrtzapobeg.Iztaboriščastabilavčasuokupacije izpeljanadvauspelapobega.Osrednjemestovzgodovinitaboriščaimanapadnataboriščnostražoinpreboj12.feb-ruarja1942.Predtaboriščniki,kisostalivstroju,jeedenizmedgesta-povcev9.februarja1942prebralimena81ujetnikovizsobešt.12,kiso bili določeni za ustrelitev. Sporočilo odločitve gestapovcev nekajdnipredustrelitvijo jebilasamošeenaodperfidnihmetodmučenjataboriščnikov.Vpoimenskemklicanjujebilozajetovečješteviloorga-nizatorjevinsodelujočihvnačrtovanempreboju.Kososetaboriščnikivrnilivsobo,jevodstvozaroteodločilo,daseprebojizpeljenaslednjidan,10. februarja, indao temobvestijopolitične jetnike izsobe11,kerjeznačrtombilopredvideno,dasebodoodprlavratatudivdrugihsobahtaboriščaindasetakoomogočipobegostalimjetnikom.GlavniorganizatorprebojajebilBrankoBjegović,študentizGline.Sporočiljesvojimsotrpinomoakciji,kijojebilotrebaizpeljati.Medujetnikijevladalaopaznanervoza.Medvečernimobhodomsostražarjiopazilivznemirjenosttaboriščnikov,zatosookrepilibudnost.

Edenizmedstražarjevjeznaperjenimorožjemhodilmimostrojaingrozilzmašingeverjem(brzostrelka).Vtaboriščnoupravosopok-


102{ {

licalivseorganizatorjepobega:DušanaTomovića,BrankaBjegovića,BranoĆurčića,SretenaVučkovićainVuletaVukašinovića.Vsisopo-sumili,dajeakcijaprestrežena.VendarjetipografskidelavecBoža,izsobeštevilka11,kimujeBrankoBjegovićpreneselnačrtzanapad,ne-previdnodovolil,dazazarotoizvejotudimoralnošibkiljudje,kotjebilnekodvetniškipripravnik,kijenačrtovanpobegposredovalNemcem.Božanazaslišanjuniizdalničesar.Kersobilipodatkizelopomanjkl-jivi,sejevsekončalosamostepežem.Naslednjegadne,10.februarja1942,medkosilom, je jetniškizdravnikdr.VelizarPijade izvedelodBlagoja Stankovića izNiša, da se naBubnju izkopavajo grobovi zaobsojencenasmrt.Sprejetonovico jedr.Pijadeprenesel jetnikomizsobeštevilka12.PospominihjetnikaRadetaĐorđevićaizProkuplja,jetobilodrugače:„DražićevcisovglavnemprekoŽidovbiliobveščeni,dasevokolicitaborišča,patudinanekemdrugemkrajupripravljajogrobovioz.soteistegrobovekopalitaboriščniki,ledanisovedeli,kajkopljejo.“Tenovicesoprepričaletaboriščnikeinprispevalekodločit-vi,daseakcijamoraizpeljati.Ureodkosiladovečernegasprehodasopočasiminevale,ampakdolgopričakovanitrenutekjevendarleprišel.Vratasoseodprlainjetnikina“belemkruhu”(njihovahranajebillestarinsuhkruh)sosteklinadvorišče,ostalipasoizsobeprihajalipoča-si,karjerazjezilostražarje.Zadokončnoizvedboakcijesejepojaviladodatnatežava.ŠefgestapaHamerjepripeljalizmestanekajvojakov.Vse to je zmotilonačrt.Raport jebil zaključen inNemci soukazaliodhodvsobe.Splošnorazočaranje inužaloščenoststazajela jetnike.Položajjebilboleč.Tisti,kinisobiliimenovanizaustrelitev,sopred-lagali,najsebežiizkamionamedtransportiranjemnaBubanj,misleč,dabodonatanačinmanjogroženi.Nemcisosetudiobtejpriložno-stizateklikzvijači.Medapelomso ločevalibrataodbrata,očetaodsina inna tanačinhoteli razbitienotnostmedzaporniki inpreprečitikakršenkoliposkuszarotnikovvsobi12.Ujetnikisomoralidelovatitako,dasepovrnetamoralainzaupanjepriljudeh.Vtemsmislusoteklitudipogovoriinljudjesosemaloumirili.Pripravljalisosezaizvedbo


103{ {

načrtazanaslednjidan,11.februarja.VendarjimNemcinisodovolilivečernegaizhodazaradisituacijeprejšnjegadne.

Prišelje12.februar.MedkosilomježidĐurikaGros,kijeraz-našal hrano, obvestil taboriščnike, da bo ustrelitev naslednji dan obštirihzjutraj.Prelaganjavečnismelobiti.Taboriščnikisoseodločili,dabodo,čejihspustijozvečerven,napadlinemškostražo.Nisoimeličesaizgubiti.Boljkosejebližalvečer,boljstanaraščalanepotrpežlji-vostinnervoza.Zaradislame,kisojomenjavaliposobah,sejezdelo,daizhodanebo.Vendarsoseobneobičajnemčasuzataborniške,okoli19.30 ure, vrata odprla. Ljudje so pohiteli v del dvorišča za stavbo.Medpričakovanjemznakazanapadjenervozapriljudehnaraščala.Pospominihnekegaštevilataboriščnikovjezaradinekaterihomahljivcev,kisoodšlidoupravetaborišča,izstrahu,daakcijanebopopolnomarazkrita,BrankoBjegovićpredčasnozakričal:

»Tovariši, izdaja! Naprej!« V uradnem sporočilu piše, da sotaboriščniki bili izvedeni zaradi osebnih potreb, pri tem so izrabilipriložnost,napadlistražarja,muvzelipuškoingaubili,potempaodprlivrata ter izpustili tudi ostale taboriščnike, ki so se podali v beg. Pospominihtaboriščnikov,sodelujočihvpreboju,sobilinekateriNemciprestrašeni,nekaterisocelobežalipredneoboroženimiljudmi.Odprtaje bila tudi soba 11, ampak iz te sobe ljudje niso želeli bežati. Bilojetudinekajprotestovzaradinačrtovanegadejanjaingotovenemškerepresije. Nemci so prišli k sebi in so streljali zmočnim ognjem izpuškomitraljezovizstolpov,danpajebiltudiznakzaalarmvsosednjivojašnici, v kateri so bili nameščeni bolgarski vojaki. Na dvoriščuso ubili nekaj taboriščnikov. Nekateri taboriščniki so oklevali in sevrnilivsobe,kjersobiliubiti.Kersenisomogliprebitiprivhodnihvratih,sotaboriščnikisteklizastavbonažice.Skupinazaskupinojeskakalanažice,doklervnekemtrenutkuzaradinavala inpritiskaninastala odprtina, skozi katero je nekaj taboriščnikov ušlo.Goli, bosiin izčrpani taboriščniki iz sobe številka 12 so uhajali po polju proti


104{ {

Viniku(hribblizuNiša).Nadvorišču,nažicahinposobahjebiloubitih42taboriščnikov.Vendarjihje105uspelopobegniti insevglavnempriključiti partizanskim odredom. Ozrenski, Svrljiški in Jastrebškiodredsopostalizapolnjeniznovimiborci.Določenoštevilobeguncev,na čelu s kapitanom IvanomVujisićem, ki je sodeloval v preboju iztaborišča kot jetnik zaradi četništva, je odšlo na Veliki Jastrebac inKopaonikvenoteJVUO(Jugoslovanskavojskavdomovini).Nažicije,polegdrugih,bilubittudičetniškivojvodaVuleVukašinović,medtemkojenjegovsinRadeuspelpobegnitiinsepriključitienotamJVUOvŽiškemokrožju.SčetnikijepobegniltudiBogdanPanovićizRatinepriKraljevuinšenekateri.Medprebojemiztaboriščajebilubitennemškistražar.

TadogodekjezgodovinopisjezabeležilokotprvivečjipobegiznekeganacističnegakoncentracijskegataboriščanapodročjuokupiraneEvrope.Dodanesnidokazov,dajebilizkateregadrugeganacističnegakoncentracijskegataboriščaizpeljanpobegpredtem.


105{ {

Družina Žilnik

KonradŽilnikjerojen16.februarja 1919vKaplivasipriŽalcuvSloveniji.NjegovočeViktorjebilmizar,ampakbrezstalnezapos-litve,takodasejedružinaŽilniknastanilavNišuokoli1927,kjersejeViktor zaposlil v vojaški krojačnici.Po zaključeni osnovni šoli sejeKonradŽilnikizučilkrojaškeobrtiinsejes17letizaposlilvniškitovarni usnja.Sodeloval je v stavkahdelavcevusnjarske in tekstilneindustrijevNišu,leta1937pajebilsprejetvčlanstvoKomunističnepartijeJugoslavije.

Začetekaprilskevojne1941gajenašelnaodsluženjuvojaškegaroka.Potemkosejeizognilujetništvu,sejevrnildomovvNiš,kjerjeaktivnosodelovalvorganiziranjuvstaje.Tudipotemkose je izognilmnožičniaretacijikomunistov,22.junijaHYPERLINK“http://sr.wiki-pedia.org/wiki/1941”1941, jepostalčlanOkrožnegakomitejaKPJzaNiš,vnjempajebilzadolženzavojaškavprašanja.Sodeloval jepriustanovitviOzrenskegainTopliškegapartizanskegaodredanaJastre-bcu.

BiljeranjenmedbojisčetnikiKostePećancapriŽitorađi12.ok-tobra1941.Prekopartijskihzvezjebilsprejetnazdravljenjevmestnibolnišnici.Zanjegovozdravljenjejeposkrbeldr.DragoljubDimković,kirurg inpovojni rektorUniverzevNovemSadu.Onmujepotegnilkrogloizzgornjenadlahtnice.Prioperacijijebilaprisotnainjepoma-galastarejšačastnasestra,kijebilapravtakoSlovenka.Dr.DimkovićjesvetovalKonradu,najpove,dasi jepoškodoval roko,ko jepadelzvlaka.Konrad jeostalvbolnišnici5-6dni ingledena to,da se jerananormalnozacelila,jeodšel.IlegalnosejezdravilvnekigostilnivNovemSelublizuNiša,kamorjevsakdanprihajalaMirjanaJocićinmuprevijalarano.


106{ {

Po ustanovitvi Timoškega partizanskega bataljona je zapustilfunkcijo vojaškega upravitelja in se je kot članOkrožnega komitejaposvetilpolitičnemudelunaterenu.Obkoncu1943jeskupajzbatal-jonomodšelnaobmočjePirota,kjerjenadaljevaldeloDušanaTackov-ićaSrećkainjepripravljalustanovitevnarodnegaodboraindrugihan-tifašističnihorganizacij.Pozaključenemdelu,nazačetku1944,se ješespetimi tovarišiodpravilnazaj.PrivasiPaježso jih27.februarjaobkoliličetniki.Priposkusu,daseprebijejoskoziobroč,jebilKonrad-Slobodantežkoranjeninujet.ČetnikisogapotemodneslivvasKozje,kjerjenekajdnikrvavelinbreznogeležalnaslami.Biljeobsojennasmrtinustreljen.

KonradŽilnikjevpartizanihspoznalmladoštudentkofilozofijeMilicoŠuvaković–Mašo(ilegalnopartizanskoimeJovankaPopović).PoročilastaseinMilicajezanosila.

Fotografija Konrada Žilnika


107{ {

Milicajebilarojena1912vPakracu,vduhovniškidružini.PredvojnojebilaaktivnavpartijskiorganizacijinaUniverzivBeograduinčlanicaredakciječasopisaŽena danas.

Odpolovice1940,kosejeizognilaaretaciji,ježivelavglobokiilegalnostivBeogradu,vsedomarca1941,kosejevrniladomovvZe-mun.Tusojonazačetkuvojnearetiraliustaši,skupajzočetom,protoŠuvakovićem.Zahvaljujočprizadevanjemprijateljevinugledu,kigajeimelnjenoče,stabilakajhitroizpuščenainšlastavBeograd.

Fotografija Milice Šuvaković, matere Želimira Žilnika

MilicasejevrnilavsvojeprejšnjeilegalnostanovanjeinodtedajjenosilailegalnoimeJovankaPopović.Vnjenemstanovanjusoizde-lovali eksplozivvsedo trenutkanaključneeksplozije, ki je razdejalastanovanje.PotemdogodkujeMilicaodšlavpartizane.Konecseptem-bra1941jeprišlavOzrenskipartizanskiodred,iztegapajepotemšlavTopliški.


108{ {

Februarja1942 jepopartijskemnaloguodšlavProkuplje,kjerjezaradivelikebolgarskeracijebilarazkritavstanovanjuprofesoriceDušankeKopač,potemaretiranainodpeljanavzaporspecialnepolici-jeinpotemvniškotaborišče.Gledenato,dajebilapredporodom,soseostalejetnicetrudile,dabijičimboljpomagale.

Predstojnikmestnebolnišniceje19.februarja1943izdalpotrdi-lodr.MirjaniPetrović(sestriMiliceŠuvaković),izkateregajerazvid-no,dajebilaMilicavbolniškihknjigahzavedenakotsoprogaVladi-mirjaPopovića,dajeporoduizSarajeva,stara29let,dajeprišlakotnosečnicazaradiporoda12.avgusta1942,dajerodila8.septembraob13.uriin30minut,moškega,živegainzdravegaotroka,težkega3,950kg,dajebilaodpuščena30.novembra.

Potrdilo na ime Jovanka Popović (Milica Šuvaković)

Mednjenimbivanjemvbolnišnicijepartijskaorganizacijapona-logu,kigajesprejelaodKonradaŽilnika,poskušalaorganiziratinjenpobeginpobegZlateLjubinović.Akcijajepropadla,kersojuNemcimedtemčasompremestilivtaborišče.


109{ {

Objava o ustrelitvi 30 komunistov in pripadnikov Jugoslovanske vojske v domovini, med katerimi je bila tudi Milica Šuvaković (Jovanka Popović)


110{ {

Novorojenček v niškem taborišču

Po porodu soMilico vrnili v priporniški oddelek brez dojenč-ka.Gledenato,dajemalčeknepretrgomajokal,gajesestraRemigi-janasvojoodgovornostodneslakmateri.Pookrevanjusojovrnilivniškotaborišče.Priporniceizsobeštevilka7sobilenavdušene,kosojozagledalezotrokomvnaročju.Nemškistražarjeironičnoopazovalženskeinkomentiral:“NocheinePartisane(Šeenmalipartizan.).“Pri-pornicepasogasprejelestoplinoinnežnostjo,izmeničnosejokajočin smejoč.Ženska soba ali soba številka7 jepostalavelikadružina.Vseženskesoskrbelezaotroka,izdelovaleplenice,gapovijale,pre-povijale,kopaleitd.VendarjeizstopalaAnaŽilnik,malčkovababica.Nenehnojegovorila:„Kakšnajetoživljenjskaironija.“Sluteč,dasejibližakonec,jeponavljala,daboljšegadnevazagotovonebodočakala.Ostalejetnicesojotolažile.

Ampakprišeljedan,kosejeMilicamoralaločitioddojenčka.PričevanjeootrokumedtaborniškožicojepodalatudiLjubinkaKu-jundžić,kijebilatedajuslužbenkaRdečegakrižavNišu.Ljubinkajepovedala:

„Drugega decembra 1942 je bilo zelo mrzlo, pihala je košava in je bilo veliko snega. Bila sem dežurna v Rdečem križu. Tu so bili tudi tajnik Radojica, župnik Rade Antić in učiteljica Bogumilka, ženska, stara približni štirideset let. Zazvonil je telefon. Ko je Radojica končal pogovor, se je obrnil proti meni in rekel: V taborišče morate, nek do-jenček je bolan, morate ga vzeti ven. Gestapo ukazuje.

Poslala sem strežnika po kočijo. Rade Antić, član Rdečega križa, mi je dejal, da me ne pustijo iti same, da bo šel tudi on. Bogumila je dejala: Grem tudi jaz.

In smo šli. Medtem ko smo čakali kočijo, je vstopila neka ženska


111{ {

v nemški uniformi z dvema Nemcema, spremljevalcema. Ob vstopu je dvignila roko v pozdrav in vzkliknila: Heil Hitler!

Potem sem izvedela, da je Hrvatica in žena oficirja, ki je v ujet-ništvu. Prosim vas, kdo je pristojen, da gre v taborišče? sem rekla.

Zakaj niste že odšli in vzeli otroka? Ukaz se mora izpolniti, ker v nasprotnem veste, kaj vas čaka.

Čakam prevoz, odšla bom! sem ji spet rekla. Če ne boste odšli v 10 minutah, tudi vas čaka taborišče.Medtem je prišla kočija in mi smo se odpeljali. Ob bodečih

vhodnih vratih pred taboriščem nas je ustavila straža. Stopila sem do stražarja in mu povedala, da moramo vstopiti in vzeti otroka. Spustil nas je, mi pa smo se postavili zraven vhodnih vrat. Prav tu je bila pisar-na in skozi osvetljeno okno smo zagledali grozljiv prizor. Nekega ujet-nika so Nemci držali za lase, s palico so ga klestili po vratu, medtem ko je drugega ujetnika drugi Nemec brcal z nogama in ga tepel z bičem. V taborišču, na drugi strani, so stali ujetniki, postavljeni v ustroj in Nemci so jih preštevali. Prav tega večera ob 18. uri, ko smo prišli, je pobegnila Nada Tomić in dva ujetnika iz taborišča. Ta dva so med pobegom ujeli, Nada Tomić pa je uspela pobegniti.

Takoj ko nas je opazil, je dr. Pijade pritekel in nas odpeljal v sobo, kjer so bile ujetnice. Tu so bila mlada dekleta, stare ženske, neka študentka, ki sem jo poznala. Dr. Pijade nas je pustil same. Na tleh na slami poleg vrat sem zagledala, kako je čepela neka mlada ženska, rdečelaska, s pikicami na nosu. Držala je debelušnega rožnatega otro-ka, zavitega v dekico, ki je jokal in se nikakor ni dal pomiriti. Počepnila sem poleg ženske in jo vprašala, kaj je z malčkom, ona pa se mi je le nasmehnila in rekla: Nič ni bolan, ampak mi ga hočejo vzeti, tu nimam pogojev, da bi ga pestovala.

Tu je mrzlo in beton je, ne skrbi zanj, skrbeli bomo, kot bi bil naš. Hvala ti, rada bi zvedela tvoje ime. Rekla sem: Ljubinka.


112{ {

Jaz sem Jovanka, zaupam ti... Ali hočeš storiti nekaj zame in mi izpolniti eno prošnjo?

Samo povej in ne skrbi. Ali poznaš Tomićeve? Kako da ne. Cvetanka je moja sošolka, stalno sva se pri njej učili. Potem mi je lažje in ti tega nikoli ne bom pozabila. Odnesi moje-

ga sina in jim ga daj, bo z njimi, ti pa mi obljubi, da ga boš obiskovala. Povej, da ga pošilja Maša. To je skrivnost med nama in nihče ne bo vedel, da sem jaz Maša in kje je moj sin.

Jovanka je bilo njeno partizansko ime, in nikomur ni povedala, da ji je ime Maša (Milica). Otrok je jokal tudi naprej, mi pa smo že zamujali, zato sem rekla, da moramo oditi.

Dovoli, Ljubinka, da ga mati previje.Spet smo poskušali oditi, ona pa je prosila, da dojenčka podoji, in

to zadnjič, pravi. Malček je jokal in ni notel materinih prsi, ona pa tedaj dvigne glavo, pogleda nas vse po vrsti in pravi: Moj sin je nekrščen. Moja želja je, da mu daste ime Želimir. To ime sem prvič slišala pred 35 leti.

Stegnila sem roke, da bi vzela otroka, ampak ona je prosila, da nas pospremi in da sama nese otroka. Ko je nosila malega Želimirja, je po stopnicah pritekel dr. Pijade, se prijel za glavo in zavpil: Kje pa ste, zaboga, nas bodo vse pobili! Zakaj ste toliko zamudili?

Izkoristili smo zmedenost Nemcev, medtem ko so šteli ujetnike. V tem trenutku je Maša zakričala: Doktor, otroka, srečo in vse mi jemlje-jo. Reši me, doktor!

Jovanka, ti veš, kaj sem ti povedal. Pogumna bodi, ne omagaj, zaupaj tem ljudem in Ljubinki. Tvoj sin bo pestovan.

Ona me je potem objela, mi dala malčka in me poljubila. Stekla sem čez dvorišče, sedla v kočijo in se s spremljevalcema odpeljala v bolnišnico. Doktor je rekel, naj otroka nesem v bolnišnico, tam so imeli


113{ {

sobo za ujetnice, kjer je tudi Maša rodila. Med potjo skozi zimsko noč sem zavila malčka v svoj plašč in on ni več jokal, temveč je zaspal. Dvakrat so nas ustavili, ker se je policijska ura že zdavnaj končala, am-pak pokazala sem otroka in znak Rdečega križa, zato so nas spustili. V bolnišnici nas je neka nuna pripeljala v sobo, kjer so ležali stari ljudje. Naročila nam je, naj pustimo otroka. Vprašala sem jo, kakšno bolezen imajo ti ljudje: Tifus, je odgovorila.

Pa si ti ponorela, sem ji rekla, mar smo ga nesli iz taborišča, da bi ga pustili med tifusarji? Ne, nesem ga domov!

Rade je rekel:Tudi jaz ga bom nesel domov, med svoje otroke, naj bo med njimi.

V tem trenutku je pristopila neka sestra in nas odpeljala do sobe, kjer naj bi ga pustili. Pred vrati te sobe sta sedela na klopi dva stražar-ja s puškama in nikakor me nista pustila v sobo. Jaz sem se z njima kregala in končno sta me spustita, ko sem povedala, da so mi Nemci tako ukazali. Vstopili smo v sobo, kjer so bile neko mlado dekle, profe-sorica trgovske akademije Zaga (vem, da je ustreljena), neka židinja z malo deklico. Ko so zagledale otroka, so začele na glas jokati: Joj, če prinašate otroka, so torej, Jovanko ustrelili.

Rekla sem, da je niso ustrelili, le da otroček ne more ostati v taborišču. Poiskala sem sestro, da bi malčka položili v posteljo in jo zaprosila za stekleničko z mlekom. Obljubila sem, da bom prišla pon-ovno in potem smo odšli. Dva dni smo se vsi trije počutili kot pretepeni in bolni. Po dveh dneh sem odšla v taborišče in na dvorišču zagledala ženske - jetnice, ki so hodile v krogu. Zagledala sem Mašo, Cvetanko, njeno mamo in druge jetnice iz sobe. V žepu sem imela dudo, ki sem jo pripravila za Želimirja (lažna duda), da bi jo cucljal, ko bo začel jokati. Dala sem jo v usta ter pokazala Maši. Ona se mi je nasmeh-nila, pokimala z glavo in to je bilo najino poslednje srečanje,saj sem čez nekaj dni zagledala osmrtnico z njenim imenom. Vedela sem, da je Cvetanka v taborišču, saj je tisti večer pobegnila njena sestra Nada, in


114{ {

so vsi bili zaprti kot talci. To mi je zaupno povedal, da ne bi kdo slišal, dr. Pijade, ko sem odhajala iz taborišča. Ustavil je kočijo in povedal, da mi mora nekaj sporočiti. Tedaj mi je rekel:Vidite nocoj to zmedo, pobeg-nila je Nada Tomić in še nekaj jetnikov, zato nesite otroka v bolnišnico, videli bomo potem, kaj bomo storili. Lažje je, če otroka ni tu.

Ubogala sem ga in sem zato otroka nesla v bolnišnico. Bilo mi žal, da nisem mogla izpolniti Mašine želje in nesti otroka k Tomićevim. V bolnišnico sem odhajala skoraj vsak dan in obiskovala malega Želi-mirja. Ko pa sem nekoč prišla, nisem našla svojega Želimirja. Tedaj so mi upravitelj in jetnice povedali, da so prišle Mašine sestre in odnesle malčka v Beograd. Za spomin sta mi ostala samo majhna copatka, spletena iz volne, za Želimirja, in sicer iz volne, ki mi jo je dala Maša in me prosila, naj jih spletem.“

Pleteni copatki Želimirja Žilnika


115{ {

Naustrelitevješla15.decembra1942spokojna,kerjeizvede-la,dasozamalčkaposkrbeli.MirjanaPetrović jeŽelimirjaprevzelaizmestnebolnišnice19.februarja1943ingaodpeljalavDragutinovo(danesNovoMiloševo,Vojvodina),kjerjeŽelimirprebivaldo1947,ko ješelkbabici indedkuvZemun.Tujezaključilsedemrazredovosnovnešole,potempaje1955,posmrtisvojebabice,šelvNoviSad.VNovemSadujezaključilosnovnošoloinsevpisalnagimnazijo.Pomaturitetnem izpituse jevpisalnaFakultetozadramskoumetnostvBeogradu inpostaleden izmed tvorcevzelenegavalav jugoslovans-kikinematografiji.Odsamegazačetkaprofesionalnegadelanafilmusejesoočalssodobnimitemami,kivključujejodružbeno,političnoinekonomskokritikovsakdana.Po19letih,leta1961,jeŽilnikprišelnaobiskvNiš,kjersejezvisokimipartijskimifunkcionarjipogovarjalosvojihstarših.TedajjeobiskaltuditaboriščenaCrvenemkrstu,mestnobolnišnico,krajzamnožičnepobojenaBubnjuinprineselšopeknado-prsnikipsvojegaočetaKonradaŽilnika,kistojivparkuobmestnihiši.

Želimir Žilnik s teto v Dragutinovem pri Zrenjaninu


116{ {

SEZNAM SLOVENCEV V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU

NA CRVENEM KRSTU IN V NEMŠKIH ZAPORIH

DVORNIČ, JOŠKA, rodilsejevSloveniji,elektrikarvrudnikuBeloBrdo.VKopаoniškipаrtizаnskiodredprišelpoleti1941.UjetjenazačetkuoktobranаKopаonikuinbilpripeljanvKuršumlijo.Zamenjanjezаčetnike,ujetevProkuplju9.oktobrа1941.VTopliškempаrtizаn-skemodredujebilodzačetkаnovembrа.UjelisogaBolgаrijunijаleta1942nаVelikemJаstrebcu.IzniškegakoncentracijskegataboriščajebilodpeljannаBubаnjinustreljen8.аprilа1943.Feldkomаndаnturаjeoznаnilаnjegovoimenаprilepljenihosmrtnicah.

ŽILNIK, Sofije VIKTOR,mizarvniškiželezniškidelavnici–stanovaljevul.CаriceMilice14,rojen16.mаrcа1895vkrajuSvetiJurаj–Slovenijа.Ujeli sogapripadnikiSpecialnepolicije24. junijаleta1941vNišuinodpeljanvtaboriščenаBаnjici.UstrelilisogaNem-cidecembra1941vJаjincihblizuBeogrаdа.

KOSTANJEVAC, Jovаnа IGNJAC,pilot, rojen1912naPtu-ju-živelkot izgnanecvDonjemAdrovcupriAleksincu.UjelisogapripadnikiSrbskedržavnestraževmаju1944vDonjemAdrovcu.Kotpаrtizаnskegakolaboracionistasogaodpeljalivniškotaborišče.Ustrel-jen20.julijа1944nаBubnjublizuNišа.

KRAJCER, Mihe MAKSIMILIJAN-MAKO, brez poklicа,rojen1923vkrajuDolgаBrdаvSloveniji–živelkotizgnanecvAlek-sincu.UjelisogapripadnikiSrbskedržаvnestrаžeаvgustа1942blizuAleksincainodpeljalivniškotaborišče.Ustreljen8.septembrа1942nаBubnjublizuNišа.BiljepаrtizаnOzrenskegaodredа.


117{ {

LUŽNIK, Frаncа SILVESTER,brezpoklica,rojen1908vSve-temBoštjаnublizuDrаvogrаdа–živelkotizgnanecvNišu.UjelisogaNemcizaradiposlušаnjаtujihrаdijskihpostаj.Ustreljenjunijа1942nаBubnjublizuNišа.

MAJHEN, Blаžа JAKOB, pripаdnik Vojske Krаljevine Ju-goslаvije,rojen1912vVаrаždinu.Ujetmedаprilskovojno1941.Ob-sojennаsmrtposodbinagleganemškegasodiščаzaradiorgаnizirаnjаuporavujetniškemtaboriščuvNišu.Ustreljen10.mаjа1941vNišu.

MAGLICA, Antonа JOŽE, pripаdnik Vojske Krаljevine Ju-goslаvije,rojen1909vGolcupriSežаni.Ujetmedаprilskovojno1941.Obsojennаsmrtposodbinagleganemškegasodiščаzaradiorgаnizirаn-jаuporavujetniškemtaboriščuvNišu.Ustreljen10.mаjа1941vNišu.

MUSTEMA NADA,gospodinja,živelavNišu–kotizgnankаizSlovenije.Zаprtajebilavniškemtaboriščukottаlka.

MUSTEMA MERCE,gospodinja,živelavNišu–kotizgnankаizSlovenije.Zаprtajebilavniškemtaboriščukottаlka.

PODRUŠIĆ, Ivаnа ANTON,mizаrvLаzаricipriKruševcu–izgnanecizSlovenije.Ujelagajebolgаrskapolicija21.mаrcа1943inodpeljalavniškotaborišče.Ustreljen8.junijа1943nаBubnju.BilječlаnOKKPJzаkruševskookrožje.

ROZMAN, Josifа JANEZ,železniškiuslužbenecvNišu–sta-noval je vGenerаlаRаkićа št. 11, rojen 29. decembrа 1898 v krajuKoroškаBelа. Ujel ga je niškegi gestаpo 20. julijа 1943 vNišu. IzniškegataboriščainternirаnvtaboriščenаBаnjici.Izpuščennаpros-tost.

STARIHA, Mаtije JANEZ,oficir–mаjorSrbskedržаvnestrаževNišu,rojen4.аprilа1907vSodevcih,okrajČrnomeljski.Aretiralisogaseptembrа1942članispeciаlnepolicijevNišuinizzаporаdepor-tirаnvzаporgestаpavBeogrаdu.Ustreljen8.decembrа1942vJаjincihblizuBeogrаdа.BiljesodelavecKPJ.


118{ {

ŽORGA, Jakoba JAKOB-JAKA, strojevodja, rojen 1888 vBreznici(Slovenija).Obsojenna6letzaporapozakonuozaščitidržaveinjekazenpredvojnoprestajalvniškemkazenskemzavodu.Izzavo-dajeodpeljanvniškotaboriščeinodtodpremeščenznekoskupinovtaboriščenaBanjici.Ustreljen9.maja1942vJajincihblizuBeograda.

(Logor Banjica–logoraši, knjiga 1, 355; NMN, LCK, k. 14, f.Ž-12)

(TaboriščeBanjica–taboriščniki,knjigaI.)

SATLER, FRANC,uslužbenecvKruševcu,rojen1903vMari-boru(Slovenija).Aretiralisogapripadnikibolgarskepolicije22.mar-ca1943vKruševcukotčlanaOKKPJKruševac.Izniškegataboriščaodpeljaninustreljen8.junija1943naBubnjublizuNiša.

(IA. Kruševac, fond sekcija palih boraca NOR-a; AJ,Ž-1912074017)

(Zgodovinskiarhiv,Kruševac,fond-sekcija:padlihborcevNOV-e)

PIREC, Mirka MILOŠ,študenttehnikevBeogradu,rojen25.julija1920vMariboru.Aretiralisogačlanigestapa17.februarja1944vBeogradu.Izzaporainterniranvbanjiškotaborišče,kjer jenazač-etku julija 1944bil izročenvpristojnostSpecialni komandi 1005 zauničevanjesledovzločinov.Poukazuglavnegapoveljnika,nemškegagenerala, jeskupina74jetnikov7. julija1944izBeogradazvlakomtransportiranavNiš inustreljenanaBubnju.S toskupino jebil tudiPirec.Imejebilooznanjenonaprilepljenihosmrtnicah.Pisaloje,dajeustreljen20.julija1944kotkomunist.

(NMN,kut.12, fas.b.b;Nemačkaobaveštajnaslužbauokupi-ranoj Jugoslaviji – zbornik dokumenata (Srbija), knjiga VIII, 768;LogorBanjica–logoraši,knjiga2,531)

(NMN,šk.12,fasbš:NemškaobveščevalnaslužbavokupiraniJugoslaviji–

zbornikdokumentov(Srbija),VIII.knjiga,768;TaboriščeBanjica–taboriščniki,2.

knjiga,531)


119{ {

SEZNAM SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA NA OBMOČJU MESTA NIŠA (1941-1944)

Priimek in ime Poklic Ulica in hišna številkaAJZIPERMarija neznano Ristićeva55AJZIPERVladimir neznano Ristićeva55AKŠAMMaksim podnarednik PoveljstvoSDSAŠMANAleksandar učenec Jevremova10AŠMANDrago neznano Jevremova10AVSENAKJosip neznano Nemanjina55AVSENAKSmiljka gospodinja Nemanjina55AŽMANDrago neznano Jevremova10AŽMANDrago neznano Jevremova10AŽMANMarija učenka Jevremova10AŽMANMarija učenka Jevremova10BIRVIŠBožidar učenec Šumadijska26BIRVIŠVojislav šefNŽR Šumadijska26BISKOČIALOJZ uslužbenec PivaraApelovacBISKOČIMarija neznano PivaraApelovacBLAŽAKĆailo neznano NoviKomrenBLAŽAKJugoslav učenec NoviKomrenBORAOBLAKTomislav učenec Kovanluk43BOROOBLAKFranc neznano Kovanluk43BRUMENRudolf podnarednik KomandaSDSČERNIKarlo neznano VojvodeTankosića2ČERNIRadmila učenka VojvodeTankosića2ČEŠNJEVARFranja neznano Jugovićeva33ČEŠNJEVARMarija neznano Jugovićeva33CIMPERMANDušan neznano Nemanjina9CIMPERMANMalen neznano Nemanjina9DONIKJuraj vodnik PoveljstvoSDSFABIJANAnton vodnik PoveljstvoSDSFROLOIvan neznano Njegoševa8FROLOVidosava učenka Njegoševa8GABERCJ.Alojz višjikontrolorNŽR Železniškakolonijab.b.GECDobrila gospodinja Kej29.decembar10GECEgon pehotniporočnik Kej29.decembar10


120{ {

GECEmilija učenka Kej29.decembar10GOSTENČNIKIvan desetnik PoveljstvoSDSGRAMERLeonida neznano Šumatovačka29GRAMERRajče neznano Šumatovačka29GRANŽANJelisaveta učenka StojanaProtića58GRANŽANRada gospodinja StojanaProtića58HAJMERNMilovan učenec ĐurđaBrankovića48HAJMERNJovan neznano ĐurđaBrankovića48JURMANAmalija učenka VokvodePutnika16JURMANMarijan uslužbenec VokvodePutnika16KADILEKMihailo otrok Nemanjina48KADILEKStevan neznano Nemanjina48KEDELJAR.Rudolf učenec BrankaRadičevića22KEDELJARudolf uslužbenec BrankaRadičevića22KLJEŠAAleksandar učenec KraljaTomislava13KLJEŠAEvgenije neznano KraljaTomislava13KODELAAleksandar neznano BrankaRadičevića22AKODELAR.Rudolf narednik BrankaRadičevića22AKOŽUHBožidar neznano TodoraMilovanovića10AKOŽUHJosip neznano TodoraMilovanovića10AKUGLERBanonja uslužbenec Rudnička33KUGLERDanica učenka Rudnička33LEDNEKDrago neznano KnjeginjeLjubice10ALEDNEKIgnac učenec KnjeginjeLjubice10ALEMANJosif učenec CaraNikole23LEMANMilan uslužbenec CaraNikole19LEMANMilan neznano CaraNikole23LEMANVladislav učenec CaraNikole19LILERIvana učenka VojvodeStepe8ALILERPavle neznano VojvodeStepe8ALOGARIvan neznano Jugovićeva33LOGARLjubica učenka Jugovićeva33LUDVIKBlaža neznano NoviKomrenLUDVIKMagdalena neznano NoviKomrenMAJCENDušica otrok VaseČarapića11AMAJCENStevan podnarednikSDS VaseČarapića11AMATIJIŠBranko učenec KolonijaApelovacMATIJIŠJosif neznano KolonijaApelovacMIHAČMarijan neznano Sarajevka65MIHAČMarijan neznano Sarajevska65


121{ {

MIHAČZlatica učenka Sarajevska65MIHAČZvončica učenka Sarajevska65NEGROČeledtina učenka Šumatovačka1NEGRORozalija uslužbenka Šumatovačka1PAČEKBoško učenec Beogradska37PAČEKIvan neznano Beogradska37PERAJMargita učenka Dušanova28PEŠEKDragoslav neznano Jeronimova1PEŠEKElizabet neznano Jeronimova1PESKIRJovanka učenec Mostarska6PESKIRViljem neznano Mostarska6PIPANAspazija gospodinja Skerlićeva6PIPANFranja nar.vodnik PoveljstvoSDSPIPANLjiljana učenka PoveljstvoSDSPLEVNIKIvan neznano TrgKraljaMilana15PLEVNIKZvonko neznano TrgKraljaMilana15RADOSTERMarija učenka Prizrenska22RADOSTERMiharo uslužbenec Prizrenska22RAJSMANAnton železniškiuslužbenec Železničkakolonijab.b.REBECBora neznano Železničkakolonija2REBECBora učenec Železničkakolonija2REBECTatjana učenka ŽelezničkakolonijaXIIREBECŽarko železničar Železničkakolonija2REBECŽarko železničar Železničkakolonija2REBECŽivko železničar ŽelezničkakolonijaXIIREGELOlga neznano Beogradska18REGELVera neznano Beogradska18RIHARDFranc neznano Sarajevska43RIHARDSlavica učenka Sarajevska43RIKARDFranc neznano Sarajevska43RIKARDRar učenec Sarajevska43ROČEKEmil neznano HajdukStankova8ROČEKVerica učenka HajdukStankova8RUBAŠAleksandar neznano Jadranska31RUBAŠGordana učenka Jadranska31RUPNIKM.Ivan narednik KomandaSDSSALAMANMiroslav učenec CaraUroša13SALAMANOlga gospodinja CaraUroša13ŠAPLARihard višjižel.svetovalec Železničkakolonijab.b.SEDLIČEKJ.Jon narednik KomandaSDS


122{ {

STARNIŠAJ.Ljudmila inšpektorPTT neznanoSTARNIŠAMilica uslužbenkaRK OrganizacijaRdečegakrižaSTERGARJosip žel.uslužbenec Železničkakolonijab.b.STRAJNERFranc neznano PukovnikaRajevskog16STRAJNEROlivera učenka PukovnikaRajevskog16ŠULGINJAndreja neznano StevnaKaćanskog17ŠULGINJZvonimir učenec StevnaKaćanskog17ŠVARMeri otrok Čarnojevićeva3ŠVARCOlga učenka Čarnojevićeva3ŠVARCToma neznano Čarnojevićeva3ŠVARCTonka gospodinja Čarnojevićeva3TOMAŠIČAlmiš uslužbenec CariceMilice6TOMAŠIČArmiš učenec CariceMilice6TOMAŠIČGorozd učenec Lešjaninova42TOMAŠIČIvan neznano Lešjaninova42TOMŠIČRafailo vodnik KomandaSDSTRGLECH.Franc narednik KomandaSDSTRUKERBranka učenka Jeronimova24TRUKERJulkica neznano Jeronimova24UHLIHMirjana neznano UčiteljTasina14UHLIHRade neznano UčiteljTasina14ULENIKDragutin neznano CaraUroša1ULENIKPetar učenec CaraUroša1VAHRANMiodrag uslužbenec StevanaSremca3VAHRANZoran Učenec StevanaSremca3VAJSRadmila neznano Jeronimova10VAJSVlada učenec Jeronimova10VEČERINNOtmar vodnikIII.razr. PoveljstvoSDSVERLEAlfons uslužbenec Gvozdena60VERLEJugoslav učenec Gvozdena60VERZIOAnton neznano StarineNovaka6VERZIOEmin neznano StarineNovaka6VERZIOEmin neznano StarineNovaka6VERZIOHranislav neznano StarineNovaka6VEZMARV.Ilija podnarednik KomandaSDSVILHELMStevan uslužbenec VaseČarapića14VILHELMZorica neznano VaseČarapića14VILHELNOton učenec VaseČarapića14VILHELNStevan neznano VaseČarapića14VILMERMilan neznano VaseČarapića13


123{ {

VILMERMiodrag neznano VaseČarapića13VINKOVIČŠtefan desetnik PoveljstvoSDSVRHOVECJ.Veljko uslužbenecPTT neznanoVUJUČECIvan neznano Znepoljska15VUJUČECRadmila učenka Znepoljska15ZDJELARRužica učenka Voždova13AZDJELARSimon uslužbenec Voždova13AZDOLMIŠEKMarija učenka Savska57ZDOLMIŠEKSlavko neznano Savska57ZDOLŠEKF.Alojz narednik PoveljstvoSDSZDOMAŠEGPavle neznano Savska57ZDOMAŠEGSlavko neznano Savska57

NŽR –Niška železnička radionica - Niška železniška delavnica

SDS – Srbska državna straža


124{ {

SLOVENSKI PREŽIVELI VOJNI UJETNIKI VOJSKE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE, KI JIH JE APRILSKA VOJNA PRESTREGLA V

NIŠU

BENEDETO, LeopoldOflagXIIIBNirnberg

(IAN,DCK,škat.23,seznaminiškihvojnihujetnikov)

BOHAN, UrošPG62–GrumellodelPiano(ITA)


HONJACKI, JozefStalagXIB-Fallingbostel


HRCENKOVAČKI, EdmundStalagXIB-Fallingbostel


KORANC, SredojeOflagXIIIBHammelburg


LAGERHALC,OtmarOflagVDOfeneberg


LAŽAN, VenceslavOflagVDOffeneburg



125{ {

KLEMEK, MilanStalagXIIA-Frankenthal


KORANC, SredojeOflagXIIIB-Hammelburg


MARIČIĆ, AlojzOflagXIIIB-Hammelburg


NEŽMAH, Miroslav (poveljnik1.konjeniškegapolka„MilošObilić“vNišu)

OflagXIIIB-Hammelburg

(VA,VKJ, škat. 5, reg. št. 2/1-1 - dokument izVojaškega arhiva jeodstopilavtorjuzgodovinarAleksandarDinčićizNiša)

PREMRU, FranjoStalagXB-Sandbostel


RIMAN, MatijaStalagXA-Schleswig(73.442)


REŠ, Julijus (poveljnik2.VelosipedskegabataljonavNišu)(VA,VKJ,kut.10,reg.br.241/5-1-dokumentizVojaškegaarhivajeodstopilavtorjuzgodovinarAleksandarDinčićizNiša)

ROHOSA, MitarStalagIVF–Hartmannsdorf(87.108)



126{ {

STUDEN, DaniloStalagXVIIA–LimburgderLahn


ZEHA, IkaStalagXB-Fallingbostel



127{ {

SLOVENCI - PRIPADNIKI PARTIZANSKIH ODREDOV IN JUGOSLOVANSKE ARMADE,

KI SO PADLI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO IN KI JIH JE VOJNA

PRESTREGLA V NIŠU

HREŠČAK, Jožefa Ivan–pripadnikNOVJ,rojen1910vkrajuGornjeVremepriSežani.Padel15.aprila1944medbojivokoliciNiša,krajsmrtipaniznan.(AJ,Ž-2018049004)

MOČILNIKAR, Franca Jože–pripadnikNOVJ,rojen1914vkrajuZgornjiTuštanjpriDomžalah.Padel9.marca1945naDolenjskemmedzaključnimibojizaosvoboditevdomovine.(AJ,Ž-1746148004)

MRKVENIK, Antona Miroslav–pripadnikNOVJ,rojen1923vkrajuGornjeVremepriSežani.Padel15.septembra1944medbojivokoliciNiša,krajsmrtiniznan.(AJ,Ž-2018049006)

PUŠENJAK, Vladimirja Marjan–pripadnikNOVJ,rojen1925vMariboru.UmrlvniškiVojaškibolnišnicizaradiran,kijihjeutrpelnafronti.Pokopan2.novembra1944vNišu.(AJ,Ž-1908050014)

RAKUŠA, Nestorja Martin – pripadnikNOVJ, rojen 1893 vkrajuKljučarovcipriLjutomerju.Padel12.decembra1944vbližiniCelja.(AJ,Ž-1909051001)

ŽILNIK, Viktora Slobodan Konrad–pripadnikNOVJ,rojen1919vkrajuKaplavasvSloveniji.PadelvKozju4.marca1944blizuBelePalanke.


128{ {

SLOVENSKI PRIPADNIKI JUGOSLOVANSKE KRALJEVSKE VOJSKE IN SRBSKE DRŽAVNE STRAŽE GENERALA

MILANA NEDIĆA, KI SO PADLI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO IN KI JIH JE

VOJNA PRESTREGLA V NIŠU

CIGLAR, Franca Franc–pripadnikSDS(oficir),rojen1888vkrajuŽabjakpriPtuju.Padel15.aprila1945namejimedSlovenijoinAvstrijomedumikom.(AJ,Ž-1887001003)

GEC, Marijana Egon,pripadnikJVUO(pehotnipodporočnik),rojen1918vNovemSadu.Padel17.januarja1944vbojuprotibolgar-skimfašistomvbelopalanaškivasiDolac,kotpoveljnikčetezapodpo-roGorskegaštaba180.

(podatkeindokumentizVojaškegaarhivajeodstopilzgodovinarAleksandarDinčićizNiša)

ČREPINŠEK, Alojza Franc – pripadnik JKV, rojen 1913v Ljubečni pri Celju. Umrl v nemškem ujetništvu 1942. (AJ,Ž-1722099001)

JANČIČ, Andreje Anton–pripadnikJKV,rojen1919vStar-emgradupriSlovenskiBistrici.Umrlvnemškemujetništvu1942(AJ,Ž-2025009013).

SAL, Mihela Ivan–pripadnikJKV,rojen1902vKostanjevicinaKrki.Umrl15.junija1943kotujetnikvitalijanskemtaborišču.(AJ,Ž-1956006009)

STARIHA, Matije Alojz –pripadnik JKV, rojen1915vkrajuSodevcihpriČrnomlju.Umrl1944kotujetnikvnemškem taboriščuStalag.(AJ,Ž-1733026005)


129{ {

STOJKOVIČ, Gojka Branko – pripadnik JKV, rojen 1922 vLjubljani.Umrl15.marca1945kotujetnikvnemškemtaboriščuSta-lag.(AJ,Ž-1855024027)

TOMŠIČ, Ivana RAFAELO–pripadnikSDS(narednik),rojen1892vkrajuHruševje.AretiralagajeOZN-a.Ustreljen4.novembra1944vNišu.

(podatkeodstopilavtorjuzgodovinarAleksandarDinčićizNiša)

VINTER, Ivana Ivan–elektrotehnikvNišu,imeljedelavnico(barvarnico) za barvanje obleke, rojen1903vSheltonu–Oklahoma(SAD).AretiranlagajeOZN-a.Ustreljen11.novembra1944vNišu.

(podatke je avtorju odstopil zgodovinar Aleksandar Dinčić izNiša)


130{ {

OSTALE ŽRTVE (MED DEPORTACIJAMI, ZAVEZNIŠKIMI

IN NEMŠKIMI BOMBARDIRANJI)

CAREVIČ, Gaje Nikola, rojen1913vOgulinu.Padel5.aprila1944medangloameriškimbombardiranjemNiša.(AJ,Ž-2025008006)

IVONA, Josipa Jakša, rojen1903naRašicipriLjubljani.Umrl15.aprila1941zaradiran,kijihjeutrpelmednemškimbombardiran-jemNiša.(AJ,Ž-0364191010)

KOVAČ, Janeza Janez, rojen1884vŠenčurjupriKranju.Padel8.aprila1941mednemškimbombardiranjemNiša.(AJ,Ž-1808109010)

PAVŠIČ, Filipa ELENA, rojena1909vŽerjavunaKoroškem.Umrla1942vGornjiToponiciblizuNišazaradiposledicdeportacije.(AJ,Ž-1992063015)

PAVŠIĆ, Filipa ELIZABETA, rojena 1913 v Žerjavu naKoroškem.Umrlajulija1942vGornjiToponiciblizuNišazaradipos-ledicdeportacije.(AJ,Ž-1992063016)

ROKAR, Ivana LUDVIK, rojen1888vBreginjipriTolmina.Umrl1942vNišuzaradiposledicdeportacije.(AJ,Ž-1909053002)

TANCER, Ivana IVAN, rojen 1905 v Mariboru. Umrl sep-tembra 1941 v Nišu zaradi posledic nemškega bombardiranja. (AJ,Ž-360110013)

Izdaja

SKS“FrancePrešeren”

TiskarnaMedivest

NarodnimuzejNiš

Avtor

IvanaGruden

Recenzent

NebojšaOzimić

Prevodvslovenščino

VeraPopović

Lekturainkorektura

MilenaButurović

Naklada

500

Tisk

MedivestKTNiš

Izvori:IAN - Istorijski arhiv Niša-fondGlavniodborCrvenogkrsta–okružniodborNiš(1878-1947)

DokumentacijaCrvenogkrstauNišu(neklasifikovanagradja)

AJ - Arhiv Jugoslavije-fondSavezničkizavodzastatistiku(oznakafonda179)

VA-Vojni arhiv u Beogradu-fondvojskeKraljevineJugoslavije

NMN - Narodni muzej Niš-zbirkaličnihpredmetazatočenikalogoranaCrvenomkrstu

-zbirkaNOB-a

IAK - Istorijski arhiv Kruševca-fondsekcijapalihboracaNOR-a

Popis literature:

LazićB.,SvedočenjaoratnimzarobljenicimavojskeKraljevineJugo-slavijeuDrugomsvetskomratu1941-1945,Beograd,1998.

MilovanovićM.,LogornaCrvenomkrstuuNišu,Beograd-Niš,1983.

MirčetićD.,VazdušnabombardovanjaNišauDrugomsvetskomratu1941-1944,Niš,1998.

OzimićN.,LogornaCrvenomkrstu,Niš,2012.

PetranovićB., Srbija uDrugom svetskom ratu 1939-1945,Beograd,1992.

PetrovićR.,Mojeratnedrugarice,Leskovac,1988.

RošF.,SlovenskiizgnancivSrbiji1941-1945,Maribor,1967.

TerzićV.,SlomKraljevineJugoslavije1941,knjiga2(Uzrociiposled-iceporaza),Beograd-Ljubljana-Titograd,1983.

ŠušterićU.,SamardzićM.,OdLjubljanedoRavneGore,Beograd2004.

Članci u periodici:

DinčićA., Niški vojni (ratni) zarobljenici u Drugom svetskom ratu(1941-1945),ZbornikNarodnogmuzejaNiš,broj21(2012)

Ibarskenovosti,broj141.od10.februara1956.

KneževićA.,SlovenciuSrbiji,prilogetnodemografskomproučavanju,Annales,Serieshistoriaetsociologija,22,Koper2012,br.1

ListGlasomladine,27.aprila1961.

ListNarodnenovine,Niš,1.maj1961.

ListNarodnenovineNiš,(feljtonbr.7),Niš1967.

ŠkoroG.,Izbegliceipreseljeniciuužičkomokrugu1941-1945,Užičkizbornikbr.20,Užice1991

Zbornikžrtvevojneinrevolucije,InštitutzanovejšozgodovinovLju-bljani,Ljubljana,2005

Neobjavljeni rukopisi:

TikićB.,Istorijatosnovneškole„KoleRašić“,rukopisupripremizaštampu

MirčetićD.,NarodeniherojiNiša

Saradnici na monografiji :AleksandarDinčić

BranislavTikić

IvanMitić

NebojšaOzimić

Izjave, podatke i fotografije za monografiju pružili:

AleksandarDinčić

BoškoMajcen

BranislavTikić

MarijaMilovanović

CIP

Documents

STRADANJE SLOVENACA U NIŠU TOKOM DRUGOG …narodnimuzejnis.rs/wp-content/uploads/2017/04/stradanje-slovenaca.pdf · na teritorijama koje su okupirale Italija, Bugarska i Mađarska