petek, 23. januarja 2015

Po svetu

19

Miha Naglič

Handke: »Odločilni osebi zame sta bila materina bra-ta, ki sta padla v drugi sveto-vni vojni. Ne samo s tem, da sta, kot se skorajda evfemisti-čno reče, padla. Materino pri-povedovanje, njeno pripove-dovanje o ljubljenih bratih, je bil najmočnejši vtis mojega otroštva. Ne dejstvo, da sem bil sam otrok, temveč poslu-šanje zgodb o fantih, ki sta dala življenje, ali kako se že temu reče, za Hitlerja, čeprav sta bila pravzaprav Slovana in sta se oba nagibala k temu, da bi se pridružila partizanom – za kar sta se jasno izrekla, celo v obliki zapisa, ki se je ohra-nil. Dva Slovana, ki bi se rada bojevala za Jugoslavijo ali vsaj proti Nemčiji in sta dala življenje za velenemški rajh

– sta bila zame zares odločil-na.« – Hafner: »Drugod pa je treba razlikovati in utemelji-ti razliko: Zakaj Peter Han-dke prejema Einspielerjevo nagrado, namenjeno pripa-dnikom večinskega naroda, ki so zaslužni za dobro sobi-vanje narodnih skupnosti na avstrijskem Koroškem, ne pa Tischlerjeve nagrade za Slo-vence? Ali je, in če je – koli-ko – je Peter Handke Slove-nec? Lahko bi se zatekli k besedni igri in se z ironijo izmuznili odgovoru. Han-dkejev ded Gregor Sivec je bil tesar, 'cimperman', in ne mizar, 'tišlar', ter previden, preudaren nedeljski kvarto-pirec, torej bolj 'ein Spieler' = Einspieler kakor 'tišlar' = Tischler.«

Gornja navedka sta iz knjige koroškega pisatelja

Fabjana Hafnerja o roja-ku Petru Handkeju. Temu so novembra 2013 name-nili Einspielerjevo nagra-do, a se podelitve ni mogel/hotel udeležiti. Ob podelit-vi v Celovcu je imel Hand-kejev prijatelj Hafner odli-čen govor, tega pa je celov-ška Mohorjeva izdala v knji-gi (s priloženo zgoščenko) in dvojezično. Nagrado (relief Andreja Einspielerja in lis-tino) sta zastopnika Narod-nega sveta in Krščanske kul-turne zveze – Valentin Inzko in Janko Zerzer – Handkeju izročila naknadno in v manj-šem krogu v njegovi roj-stni občini Grebinj, medi-ji ob tej priložnosti niso bili

zaželeni. Handke ima s slo-venstvom in Slovenci poseb-no skušnjo, tudi ta je bila te vrste. »Slowenisch kann ich nicht schreiben. Es ist mei-ne Muttersprache, doch die Mutter ist gestorben … Ne znam pisati v slovenščini. Je materni jezik, ampak mati je umrla ...« Tako je svoj čas zapisal v pismu Gustavu Janušu. Kakorkoli že: Han-dke je tudi naš, predvsem pa je zaslužen za preboj slo-venskih književnikov, zlas-ti koroških, na stomilijon-ski nemški književni trg. Slovenska dela je prevajal in posredoval pri eminentnih založnikih (Suhrkamp), da so jih objavili.

Nove knjige (261)

Peter Handke in Slovenci

Fabjan Hafner, Oha, sivec!, Mohorjeva, Celovec, 2014, 64 strani + CD, 19,90 evra, www.mohorjeva.com

Miha Naglič

Med predvidenim in nepredvidljivim

Poglejmo najprej na kole-dar dogodkov, ki so načrto-vani in se bodo gotovo zgo-dili. Januarja bo – kot vsa-ko leto – Svetovni Ekonom-ski Forum v Davosu (Švi-ca). Najbolj pa nas zanima izid parlamentarnih voli-tev v Grčiji (25. 1.), ki bodo tudi nekakšen referendum o prihodnosti v evro coni. Februarja bo papež Franči-šek posvetil nove kardina-le, v Vailu in Beaver Creeku (ZDA) bo svetovno prvens-tvo v alpskem smučanju, v nemirni Nigeriji predsedni-ške volitve; sedanji predse-dnik Jonathan Goodluck se bo potegoval za drugi man-dat. Mu bo priimek prine-sel zmago, bo država obvla-dala divjanje islamske tero-ristične organizacije Boko Haram? In ne nazadnje: 22. 2. bodo podeljeni oskar-ji 2015! Marca bodo v Izraelu izvolili nov parlament. Apri-la bo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu pa Svetovni ekonomski forum za Vzho-dno Azijo. Britanci priča-kujejo rojstvo drugega otro-ka princu Williamu in Kate Middleton, kraljica Elizabeta II. bo dopolnila 89 let. Maja bodo v Veliki Britaniji še voli-tve. Junija bo prvi sestanek OPEC v 2015, pomemben

zato, ker naj bi razpravljali o spremembi produkcijskih kvot in s tem o ceni nafte. 6. 6. bo finale UEFA, nogo-metne lige prvakov. Nemška kanclerka bo v Alpah gostila srečanje G–7, v Bakuju bodo prve evropske igre in v Pari-zu letalski salon. Julija bo postavljen nov rok za regula-cijo iranskega jedrskega pro-grama, 4. se bo začel Tour de France, tokrat v Utrec-htu na Nizozemskem. Zad-nji dan julija bo Mednarod-ni olimpijski komite odločal o gostitelju zimskih olimpij-skih iger 2022; finalisti so Almaty (Kazahstan), Peking (Kitajska) in Oslo (Norveš-ka). Avgusta bo bolj počit-niško. Septembra bo papež Frančišek obiskal ZDA, kra-ljica Elizabeta II. pa bo pos-tala angleški monarh z naj-daljšim stažem – prekosi-la bo svojo prababico, legen-darno kraljico Viktorijo. Oktobra nas bodo zanimale podelitve Nobelovih nagrad v Oslu in Stockholmu, voli-tve v Kanadi in Argentini, kjer bodo izbirali nasledni-ka sedanje predsednice Cris-tine Fernandez de Kirchner. Novembra naj bi se končno zgodile tudi volitve v Mjan-maru (Burmi), zagotovo pa newyorški maraton. Decem-ber bo tudi letos prazničen … Našteli smo sam nekaj od tistega, kar je na koledarju za leto 2015. A vse to je pre-dvidljivo in precej banalno

– dogodki tipa volitve, poli-tična zborovanja in športna tekmovanja. Bolj nas vzne-mirja tisto, česar v tem tre-nutku ni mogoče predvideti in napovedati. Postavimo si lahko samo vprašanja. Kako se bo, denimo, razpletal ali še bolj zapletal konflikt v Ukra-jini, bo Rusija kaj popustila? Sta bila pariški in pred dne-vi še bruseljski incident le posamični dejanji ali napo-ved cele vrste takih dogod-kov? Da o možnih naravnih katastrofah, ki so od nas še bolj neodvisne, niti ne govo-rimo. Vsak dan se lahko zgo-di nov potres, cunami, taj-fun, poplava, požar … Slo-venske poplave in finančne težave so v primerjavi z div-janjem islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku še po milosti.

Rushdie ni Charlie

»Ko se religija, srednjeve-ška oblika nerazuma, združi z modernim orožjem, posta-ne resnična grožnja za naše svoboščine. Ta verski totali-tarizem je v srcu islama pov-zročil smrtonosno mutaci-jo in njene tragične posledi-ce smo videli danes v Pari-zu. Stojim ob Charlie Heb-doju, kot moramo vsi, v bran umetnosti satire, ki je bila od nekdaj glas svobode, upor tiraniji, neiskrenosti in neumnosti. 'Spoštovanje do vere' je postalo zakodiran izraz za 'strah pred religijo'.

Religije, tako kot vse druge ideje, si zaslužijo kritičnost, satiro in, da, našo neustra-šno nespoštljivost.« Tako pa se je na pariško tragedi-jo odzval indijsko-britan-ski pisatelj Salman Rushdie (roj. 1947). Naj spomnim: s knjigo Satanski stihi (1988) je razjezil islamski svet, gro-zili so mu s smrtjo, iranski ajatola Homeini je nad njim leta 1989 izrekel fatvo, smr-tno obsodbo.

Tudi Žižek ni Charlie

Filozof Slavoj Žižek je 17. 1. nastopil v prepolni veliki dvorani Hrvatskega narod-nega gledališča v Zagrebu. In se kritično obregnil ob zahodne reakcije na napad v Parizu. »Mislim, da ideja 'Jaz sem Charlie' ni v duhu samega Charlie Hebdoja … V njihovem duhu bi bilo nekaj veliko bolj nesramne-ga. Moja ideja, kako pono-viti to gesto, bi bila Jezus Kristus, ki drži plakat 'Jaz sem ateist'.« Komentiral je tudi nedavno zmago pred-sedniške kandidatke desni-ce Kolinde Grabar Kitaro-vić. »Mislim, da je parado-ksalnost v tem, da je v veči-ni primerov ženska izvolje-na prav zato, da naredi kon-servatizem sprejemljivejši. Kdo je reafirmiral konserva-tivnost v Angliji? Spet žen-ska, Margaret Thatcher.« Res, zgovorno.

Svet v letu 2015Kaj vse nas čaka v letu 2015? Marsikaj se ve, ker je načrtovano. A bolj nas vznemirja vse tisto, kar se bo zgodilo povsem nenadno in je nepredvidljivo. Tako kot se je 7. januarja poboj v pariški časopisni hiši …

Kaj se bo zgodilo, če v Grčiji na volitvah to nedeljo zmaga Aleksis Cipras, grški Robin Hood? / Foto: Wikipedija

Pisatelj Salman Rushdie v pogovoru z ameriškimi študenti

Kolinda Grabar Kitarović izvoljena za novo predsednico Republike Hrvaške / Foto: Wikipedija

Foto

: Wik

iped

ija