TEHNIK OPTIK

SEMINAR PRI PREDMETU MODERNA FIZIKA 5.12.2011

ŠPELA ČERNE FMT-VSŠ 28090126

2

KAZALO TEHNIK OPTIK .......................................................................................................................................... 3

PROCES IZDELAVE KOREKCIJSKIH OČAL................................................................................................... 3

RAZBIRANJE PODATKOV IZ RECEPTA ....................................................................................................... 3

OČESNE NAPAKE ALI AMETROPIJE .......................................................................................................... 4

SIMETRIČNA AMETROPIJA ....................................................................................................................... 4

Kratkovidnost (myopija) .............................................................................................................. 4

Daljnovidnost (hypermetropija) .................................................................................................. 4

Starostna slabovidnost (presbiopija) ........................................................................................... 4

NESIMETRIČNA AMETROPIJA .................................................................................................................. 5

Enostavni kratkovidni astigmatizem: .......................................................................................... 5

Enostavni daljnovidni astigmatizem: ........................................................................................... 5

Sestavljeni kratkovidni astigmatizem: ......................................................................................... 5

Sestavljeni daljnovidni astigmatizem: ......................................................................................... 5

Kombinirani ali mešani astigmatizem: ........................................................................................ 5

IZBIRA OKVIRJA OČAL ............................................................................................................................. 7

Sestava okvirjev: .................................................................................................................................. 7

Materiali okvirjev................................................................................................................................. 7

Vrste okvirjev ....................................................................................................................................... 7

Tehnični faktorji ................................................................................................................................... 8

Estetski faktorji .................................................................................................................................... 8

VIKTORINSKA METODA MERJENJA REFERENČNE TOČKE R ..................................................................... 9

OPTIČNO STEKLO ................................................................................................................................... 10

Dodatki na optičnih steklih ................................................................................................................ 10

Lomni količnik optičnega stekla ........................................................................................................ 10

IZDELAVA KOREKCIJSKIH OČAL .............................................................................................................. 11

PREVZEM OČAL ...................................................................................................................................... 14

LITERATURA ........................................................................................................................................... 15

Teorija ................................................................................................................................................ 15

Slike ................................................................................................................................................... 15

3

TEHNIK OPTIK

Tehnik optik je oseba, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov. Optik oblikuje optične leče, jih glede na zahteve zdravniškega recepta ustrezno vgrajuje v okvir, izdeluje zaščitna in sončna očala, hkrati pa vsa očala tudi popravlja. Samostojno popravlja in vzdržuje očesne pripomočke, preverja njegove funkcije in spremlja razvoj pripomočkov za slabovidne. Pozna osnove estetike in modnih trendov ter zna svetovati porabniku oz. stranki o pravilni uporabi in negi očesnih pripomočkov. Za naziv Tehnik optik je potrebno dokončati 4-letno izobraževanje, ki se izvaja v srednji poklicni šoli v Rogaški Slatini, ki je edina šola v Sloveniji za ta poklic.

PROCES IZDELAVE KOREKCIJSKIH OČAL

Pri izdelavi korekcijskih očal gre optik skozi naslednje procese:

razbiranje podatkov iz recepta

določitev in korekcija optične napake

izbira okvirja očal

Viktorinska metoda merjenja referenčne točke R

izdelava korekcijskih očal

prevzem očal RAZBIRANJE PODATKOV IZ RECEPTA

Stranka prinese recept, ki ga je izpolnil oftalmolog z merjenjem pacientove dioptrije. Optik razbere iz recepta za katero očesno napako gre in s tem katero optično steklo bo popravilo to vrsto napake. Preceniti mora tudi, kaj najboljše lahko ponudi stranki, glede na njen finančni položaj (stranka, ki je iz srednjega družbenega sloja si ne more privoščiti optično steklo najvišje kakovosti, visokega lomnega količnika, posebnih slojev na steklo, okvir dragega proizvajalca,…itd.)

Slika: Recept

4

OČESNE NAPAKE ALI AMETROPIJE Poznamo dve glavni vrsti ametropij:

Simetrična ametropija

Nesimetrična ametropija SIMETRIČNA AMETROPIJA

O simetrični ametropiji govorimo takrat, kadar je prisotna ena fokala oziroma, ko se slika oblikuje v enem gorišču pred mrežnico (FC: fokus center-rumena pega) ali za mrežnico v očesu. Pod simetrično ametropijo spadajo naslednje očesne napake:

Kratkovidnost (myopija)

Daljnovidnost (hypermetropija)

Starostna slabovidnost (presbiopija)

KRATKOVIDNOST DALJNOVIDNOST PRESBIOPIJA

SLIKA PREDMETA

Slika daljnih predmetov na mrežnici motna

Slika bližnjih predmetov na mrežnici

motna

Slika bližnjih predmetov na mrežnici motna

OČESNA LEČA

Očesna leča zbere svetlobne žarke pred

mrežnico

Očesna leča zbere svetlobne žarke za

mrežnico

Starostno zmanjšana prožnost očesne leče, kar otežuje

akomodacijo

KOREKCIJA NAPAKE

Sferično razpršilno optično steklo (SPH -)

Sferično zbiralno optično steklo (SPH +)

Večžariščna stekla

SHEMA NAPAKE

SHEMA KOREKCIJE

ZGLED ZAPISA

SPH

-2.50

SPH

+2.50

SPH Add

Daljava +2.00 2.00

Bližina +4.00

5

NESIMETRIČNA AMETROPIJA

Vzporedni žarki, ki padajo na roženico, se nikoli ne združijo v enem gorišču na mrežnici, temveč na dveh žariščnih ravninah, ki sta pravokotni druga na drugo in se nahajata v določenih razdaljah. To razdaljo imenujemo astigmatična razlika oziroma vrednost astigmatizma. Slika predmeta je razpotegnjena v obliki črte. Poznamo več vrst astigmatizmov:

Enostavni kratkovidni astigmatizem: Svetlobni žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje optične moči, se sekajo v očesnem zrklu pred FC . Žarki meridiana najslabše optične moči, pa se sekajo v FC na mrežnici.

Enostavni daljnovidni astigmatizem: Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje optične moči, se sekajo v FC na mrežnici, žarki meridiana najslabše optične moči pa za mrežnico.

Sestavljeni kratkovidni astigmatizem: Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje in najmanjše optične moči, se sekajo znotraj očesa na različnih oddaljenostih pred FC.

Sestavljeni daljnovidni astigmatizem: Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje in najmanjše optične moči,se sekajo izven očesa, vendar na različnih oddaljenostih.

Kombinirani ali mešani astigmatizem: Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje moči, se sekajo pred FC. Tisti žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian najmanjše optične moči, pa se sekajo za FC.

Astigmatizem korigiramo s cilindričnimi stekli ali cilindri. Vsaka cilindrična leča je sestavljena iz dveh dioptrijskih vrednosti in osi. Prva vrednost je sferična vrednost, ki nam sliko v določeni vrednosti poveča ali pomanjša. Druga vrednost se imenuje cilindrična vrednost oziroma cilinder, ki nam sliko v tej dioptrijski vrednosti cilindra izostri. Tretji podatek zapisa je axa, ki nam sliko na določenih stopinjah roženične krivine poveča in izostri.

6

ASTIGMATIZEM NAPAKA KOREKCIJA ZGLEDI

ENOSTAVNI KRATKOVIDNI

ASTIGMATIZEM

Plan-konkavno steklo

SPH CYL OS

(AXA)

a 0.00 -2.75 40°

b -2.75 0.00 130°

ENOSTAVNI DALJNOVIDNI

ASTIGMATIZEM

Plan-konveksno steklo

SPH CYL OS

(AXA)

a 0.00 4.50 90°

b 4.50 -4.50 0°

SESTAVLJENI KRATKOVIDNI

ASTIGMATIZEM

Konveksno-konkavno

steklo

SPH CYL OS

(AXA)

a -0.50 -2.50 0°

b -3.00 +2.50 90°

SESTAVLJENI DALJNOVIDNI

ASTIGMATIZEM

Konkavno-konveksno

steklo

SPH CYL OS

(AXA)

a 3.75 0.25 36°

b 4.00 -0.25 126°

KOMBINIRANI ASTIGMATIZEM

Korekcija:

konveksno-konkavno ali konkavno-konveksno steklo

SPH CYL OS

(AXA)

a +1.00 -2.25 110°

b -1.25 2.25 20°

7

IZBIRA OKVIRJA OČAL

Ko optik iz recepta razbere očesno napako, začneta z stranko iskati primeren okvir. Sestava okvirjev: Okvir je sestavljen iz štirih osnovnih delov.

Okvir Deli okvirja:

1. Priponka ali ročka 2. Okular 3. Nosnik 4. Mostiček

Materiali okvirjev:

Kovinski (nikljeva zlitina, titan,…)

Plastični ( optyl, propionat,…) Vrste okvirjev:

Splošni okvir

Okvir na vijake

Okvir na naylon vrvico

Itd.

VRSTE OKVIRJEV

Splošni okvir Okvir na vijake Okvir na nylon vrvico

Pri okvirju je potrebno upoštevati :

Tehnične faktorje

Estetske faktorje

8

Tehnični faktorji:

Vrste optičnega stekla (sferično, cilindrično, večžariščno,…)

Debelina optičnega stekla

Namen uporabe očal (celodnevno nošenje očal, samo pri določenih opravilih,…)

Estetski faktorji:

Starost stranke

Oblika obraza (Za nošenje očal je najbolj primeren in idealen ovalni obraz,…)

Položaj nosu (Pri kljukastem nosu najbolj primerni visoko stoječi okvirji iz kovine ali lahke umetne mase,…)

Vrsta pričeske (pri izpadajočih laseh, ali celo v primeru pleše, so neprimerna očala z debelejšimi robovi in temnejših barv,…)

Ten kože (svetlejši barvi kože pristajajo očala svetle barve s tankimi stenami okvirja,…)

Ko stranka s pomočjo optika izbere okvir, optik inklinira oziroma prilagodi okvir strankinemu obrazu. To pomeni:

da mora nastaviti nosnike tako, da se lepo usedejo na nos stranke;

da okvir poravna, da rob očal poteka v isti črti z obrvmi;

da je konec ročke udobno zaokrivljen za ušesa stranke, da stranki pri hitrem sunku očala ne padejo iz glave

Itd.

9

VIKTORINSKA METODA MERJENJA REFERENČNE TOČKE R

Stranki optik izmerimo referenčno točko R. Referenčna točka je tista točka, skozi katero je vid najbolj lagoden oziroma najboljši in je pomemben podatek pri izdelavi optimalnih očal. To točko izmeri s pomočjo Viktorinske metode. Na inklinirani strankin okvir na sredino oba okularja prilepi optik lepilni trak (v primeru kadar ni priložena plastična šablona). Okvir ponovno namesti na strankin obraz. Pri tej metodi je obvezno, da so strankine oči v isti višini z očmi optika. Optik z rokami pokrije strankino levo oko in prosi, naj stranka gleda v optikovo levo oko. S to metodo je oko stranke naravnano na neskončnost (oziroma kot da bi bilo oko zazrto v neskončnost). Optik si z vodoodpornim flomastrom označi na lepilnem traku okularja desnega očesa zenico in seveda v primeru več-žariščnih stekel tudi spodnjo veko. Isti postopek optik izvede tudi na levem očesu stranke.

Slika: R točka na stranki

S pomočjo PD ravnila optik izmeri iz označenega okvirja zenično razdaljo (PD) od sredine mostička in višino zenice (V) ter višino veke od roba okvirja. Te podatke si zapiše na strankin recept, saj jih bo potreboval pri nadaljni izdelavi očal.

Slika: Shematski prikaz R točke na okvirju

10

OPTIČNO STEKLO

Optik predlaga najboljše optično steklo za stranko, ki si ga stranka lahko finančno privošči. Poznamo dva osnovna materiala optičnega stekla:

Mineralna optična stekla (steklo)

CR (plastika)

Mineralna optična stekla CR optična stekla

Dobre lastnosti Trda površina in se zato ne spraskajo

AR sloj nanesemo direktno na steklo

masovno lažja

nezlomljiva

Slabe lastnosti masovno težja

se razbijejo, lomijo

zelo nepriporočljiva za visoke dpt, zaradi teže

hitreje se spraskajo in s tem uničijo

da lahko nanesemo AR sloj na steklo, ga moramo predhodno prevlečti z trdnostim slojem

Dodatki na optičnih steklih: Na površino optičnega stekla nanašamo nanose, ki nam izboljšajo očala in s tem gledanje skozi njih. Poznamo tri osnovne dodatke na optičnih steklih (ostali so že odvisni od proizvajalca):

Kovinski nanosi ali AR sloji, ki odpravijo bleščanje. Na steklih očal ga prepoznamo, če očala premikamo pod različnimi koti, po zeleno- modrem odsevu (odvisno od proizvajalca). Posebno pomemben je pri stanjšanem optičnem steklu.

Hart cool ali HC nanos, ki ga nanesemo na AR sloj. Ta nanos preprečuje praskanje površine in seveda s tem podaljša življensko dobo optičnega stekla.

Hidrofobni sloj je sloj, ki preprečuje rosenje optičnega sloja oziroma tekočine iz njega odtečejo brez sledu.

Lomni količnik optičnega stekla: V primeru, ko ima stranka visoko dioptrijo, se optik odloči za stanjšavo optičnega stekla. Razlog je v tem, da zbiralna leča poveča oči in razpršilna leča navidezno pomanjša oči. S stanjšavo leče se ta učinek zmanjša ali pa skoraj izniči. Stanjšavo optičnega stekla dosežemo s pomočjo lomnega količnika, ki nam ovrednoti gostoto optičnega stekla ter s tem lom svetlobe. Torej višja je dioptrija, večja je potreba po višjem lomnem količniku. Osnovno lomni količnik je n=1,5.

STANJŠANA OPTIČNA STEKLA

Vrednost lomnega količnika n Opomba

1,56 /

1,60

(AS) Asferična stekla (+dpt) 1,67

1,70

1,74 /

1,80 Mineral; Za visoke dpt nad ±15,0 1,90

11

IZDELAVA KOREKCIJSKIH OČAL

Optik naroči optična stekla z danimi podatki pri izbranem proizvajalcu. S fokometrom izmeri oziroma določi središčno točko G in dioptrijo optične leče. To točko si dodatno zaznamuje z vodoodpornim pisalom, ki je pritrjeno na fokometer.

Sestavni deli klasičnega fokometra!

Št. Ime

1 Okular za ostrenje

2 Obroč za os

3 Držalo prizme

4 Držalo optičnega stekla

5 Stojalo za optična stekla

6 Obroč za os

7 Vzvod za fiksiranje nagiba

8 Ročaj za dioptrijo

9 Baterije

10 Vzvod za reguliranje stojala

11 Vzvod za markiranje osi

12 Vzvod za držalo stekla

13 Gumb za vklop/izklop

Slika: Tarča fokometra

Sliki: Prva slika prikazuje pogled SPH leče, druga pa pogled CYL leče v fokometru

12

Optik optična stekla obdela s pomočjo skenerja za okvirje in avtomatskim brusilcem optičnega stekla.

Slika: Skener okvirja in aparat za avtomatsko brušenje optičnih leč

Okvir optik vstavi v skener za okvir, ki s pomočjo konice obriše notranji del okularja.

Slike: Skener okvirja

Podatke pošlje aparatu za avtomatsko brušenje optičnih stekel.

Slika: Aparat za avtomatsko brušenje optičnih stekel

13

Na ekranu tega aparata se izrišeta oba okularja, ki ju je poskeniral. Vnese podatke referenčne točke (PD in V). Ta točka se izriše v poskeniranem okularju na zaslonu. Označeno optično steklo poleži na ekran in središčno točko G na steklu uskladi z referenčno točko R na zaslonu.

Slika: Ekran brusilnega aparata

V posebno roko aparata vstavi držalno nalepko in jo pritisne ob optično steklo. To optično steklo vstavi z držalno nalepko v brusilni prostor aparata. Izbere fazeto (odvisen od debeline leče), posnemanje robov (da so robovi spolirani) in pusti, da stroj zbrusi lečo v pravilno obliko. Isti postopek ponovi za drugo lečo.

Slika: Fazete, ki se razlikujejo po naklonu roba leče

Slika: Posnemanje robov optične leče

14

Izbrušeni optični leči vstavi v okvir in še enkrat s pomočjo fokometra izmeri dioptrijo ter stopinje in označi G točko. S PD metrom preveri PD in višini in jih primerja z strankinimi podatki. Maksimalni dovoljeni odmik od strankinih podatkov za PD in V je ±2,00mm, za os pa ±2,5°. Če so vsi izmerki v okviru tolerance, so očala pravilno narejena in pripravljena na prevzem stranke. PREVZEM OČAL

Optik stranki izdelana očala posedi na obraz in ponovno inklinira okvir, če je to potrebno. Stranka mora skozi očala videti kot da bi bila brez očesne napake in imeti udoben občutek nošenja očal. Na koncu optik pouči stranko o pravilnem rokovanju, uporabi in negi očal. S tem zagotovi dolgo uporabo in kakovostno nošenje korekcijskih očal.

15

LITERATURA

Teorija:

Zapiski iz srednje šole Tehnik optik

Anatomoja in fiziologija očesa; Branka Kovačič, Anita Pihlar; ModArt, Velenje, 2003

http://www.zrsss.si/projekti/optika/

http://www.osa.com.sg/supplydetail.asp?prod_id=78&cat_id=1#

Slike:

http://www.optika-jure.si/images/untitled7.jpg

http://www.clarus.si/uploads/pics/bellinger.png

http://www.rimc.net/images/zastopstva/nigura/nigura_korek_velika_03.jpg

http://csimg.pricesavvy.co.uk/srv/GB/29009720104460/T/340x340/C/FFFFFF/url/emporio-

armani-ea-9672-807.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/af/Half_rim_glasses.JPG

http://si.giarre.com/images/LOZA/exlarge/vl2114s-8fe.jpg

http://www.podarimo.si/slike/slika11307111531.jpg

http://www.informacija.net/img/prenos/18602363/18602363b_page.jpg

http://www.oftalma.si/img/Image/img107.jpg

http://www.optikababnikj.com/pictures/izdelava-ocal.jpg

http://www.opticianworks.com/images/EssilorPALID.jpg

http://www.glasses.com.cn/documents/news/2009-2-6/20092683230326.jpg

http://www.toreuse.com/wp-content/uploads/2011/07/MRT-700.jpg

http://imageshack.us/photo/my-images/237/logo8ro.gif/