tekstilna TEHNOLOŠKA PLATFORMA · Tekstilna in oblačilna industrija sta vodilni na področju uporabe tehnologij, inovacij na področju procesov in izdelkov, vključno z oblikovanjem

tekstilna TEHNOLOŠKA PLATFORMA

Strateška raziskovalna agenda Verzija november 2005

Strateški razvojni dokument in SRA po stebrih Verzija november 2005

2

Predstavitev dokumenta Dokument prikazuje izhodišča, razvoj, organizacijo in načela delovanj in strateške usmeritve na področju razvoja in raziskav tekstilne tehnološke platforme. Izhodišča in področja raziskav so usklajena s evropsko platformo »European Technology Platform for future of textiles and clothing« (ETP-FTC).. Strateški program raziskav tekstilne tehnološke platforme je dinamičen dokument, ki se dopolnjuje v skladu z novimi spoznanji in zamislimi vseh sodelujočih in zainteresiranih za področje, ki ga platforma pokriva (dokument je na strani www.irspin.si). Dokument ima dva dela. Prvi del prikazuje izhodišča, na katerih se snuje strateški raziskovalna agenda (SRA). Drugi del je priloga, ki vključuje 3 ločene dokumente oz. strateške razvojne načrte tematskih stebrov tj. področji razvoja tekstilne tehnološke platforme. Načrti raziskav po področjih zajemajo izzive, vizije, tematska področja in usmeritve raziskovanja. Dokument so delovna gradiva (oznaka november 2005), ki podajajo smernice, v okviru katerih bodo v letu 2006 pripravljeni podrobni izvedbeni načrti raziskovanja, aktivnostmi, nosilci, finančnimi sredstvi in viri financiranja področji. SRA po področjih so pripravile delovne skupine. Dokument je nastal na osnovi delavnic tekstilne tehnološke platforme, ki sta jih vodili mag. Mateja Dermastia, ANTEJA ECG d.o.o. in Andreja Križnič, ITEO svetovanje. SRA po treh stebrih so nastali na osnovi dela delovnih skupin. Ugotovitve, zaključki in interpretacije rezultatov v tem poročilu temeljijo izključno na pridobljenih podatkih in informacijah, ki so bile oblikovane na delavnicah, srečanjih delovnih skupin, dokumentov nastalih v okviru javnega razpisa MVZT, internih dokumentov IRSPINA ter dokumentov ETP-FTC.


3

Kazalo 1 TEHNOLOŠKE PLATFORME IN NJIHOV POMEN ............................................................................................................ 4

2 EVROPSKA TEHNOLOŠKA PLATFORMA ZA PRIHODNOST TEKSTILNE IN OBLAČILNE INDUSTRIJE (ETP-FTC) .... 4

2.1 IZZIVI TEKSTILNE IN OBLAČILNE INDUSTRIJE.......................................................................................................... 4

2.2 EVROPSKA TEHNOLOŠKA PLATFORMA ZA PRIHODNOST TEKSTILNE IN OBLAČILNE INDUSTRIJE (ETP-FTC).. 6

2.3 VIZIJA TEKSTILNE IN OBLAČILNE INDUSTRIJE 2020 ................................................................................................ 7

3 PREDSTAVITEV TEKSTILNE TEHNOLOŠKE PLATFORME............................................................................................. 9

3.1 POBUDA ZA RAZVOJ .................................................................................................................................................. 9

3.2 INICIACIJSKA FAZA................................................................................................................................................... 10

3.3 VIZIJA IN CILJI TEKSTILNE TEHNOLOŠKE PLATFORME......................................................................................... 10

3.4 UDELEŽENCI............................................................................................................................................................. 11

3.5 USTANOVITEV TEKSTILNE TEHNOLOŠKE PLATFORME......................................................................................... 11

4 ORGANIZIRANOST IN NAČELA DELOVANJA TEKSTILNE TEHNOLOŠKE PLATFORME ............................................ 12

4.1 SVET TEKSTILNE TEHNOLOŠKE PLATFORME........................................................................................................ 12

4.2 SEKRETARIAT........................................................................................................................................................... 13

4.3 HORIZONTALNE DELOVNE SKUPINE ...................................................................................................................... 13

4.4 DELOVNE SKUPINE PO STEBRIH ............................................................................................................................ 13

5 STRATEŠKI CILJI IN SMERI RAZVOJA TEKSTILNE TEHNOLOŠKE PLATFORME...................................................... 15

5.1 PRIORITETNA RAZVOJNO RAZISKOVALNA PODROČJA IN CILJI 2010................................................................... 15

5.2 CILJI NA PODROČJU RAZISKOVANJA IN RAZVOJA DO 2010.................................................................................. 17

5.3 STRATEŠKI RAZISKOVALNI PROGRAMI (SRA PO STEBRIH) .................................................................................. 17

6 AKCIJSKI NAČRT TEKSTILNE TEHNOLOŠKE PLATFORME DO JUNIJ 2006............................................................... 18

6.1 SVET TEKSTILNE TEHNOLOŠKE PLATFORME........................................................................................................ 19

6.2 SEKRETARIAT........................................................................................................................................................... 19

6.3 HORIZONTALNE SKUPINE........................................................................................................................................ 20

6.4 DELOVNE SKUPINE PO STEBRIH ............................................................................................................................ 20

7 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................................................................... 21 PRILOGA SRA PO STEBRIH


4

1 Tehnološke platforme in njihov pomen

Tehnološke platforme so mehanizem razvojne politike, ki ga je vzpostavila EU za opredeljevanje prednostnih področij raziskav in razvoja, ki jih potrebuje industrija na določenem področju. Cilj tehnoloških platform je opredelitev strateškega načrta raziskav na področju delovanja platforme in vzpostavitev učinkovitih mehanizmov javnega zasebnega partnerstva (financiranja) za njihovo uresničitev. V pripravi raziskovalnega načrta posameznih tehnoloških platform, ki naj bi bil narejen po meri strateških ciljev in prioritet industrije, se združuje širok krog zainteresiranih (industrija, znanost, predstavniki države, finančne institucije, uporabniki, kupci in posamezniki). Tehnološke platforme predstavljajo pomembno vsebinsko izhodišče priprave 7. okvirnega raziskovalnega programa za obdobje 2007-2013. Evropska komisija je od 2003 spodbudila razvoj 28 tehnoloških platform, med njimi tudi tehnološko platformo za prihodnjo tekstilno in oblačilno industrijo. Evropske tehnološke platforme so odprte za vse zainteresirane organizacije in posameznike, hkrati spodbujajo nastanek nacionalnih platform na enakih tehnoloških področjih. Razvoj nacionalnih platform omogoča vplivanje na aktivnosti in razmišljanje EU platforme, izkazuje zavezanost doseganjem ciljev na evropski ravni in s tem krepi pomembnost tehnološkega področja tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Nacionalne tehnološke platforme tako posredno in neposredno vplivajo na povečanje konkurenčnosti domačega in EU gospodarstva na določenem tehnološkem področju. Sodelovanje v razvoju tehnoloških platform omogoča podjetjem sooblikovanje razvojnih politik, sodelovanje pri opredeljevanju razvojih prioritet na nacionalni in evropski ravni, sooblikovanje in/ali vstopanje v mednarodne razvojno raziskovalne mreže in s tem dostopanje do najnovejšega znanja in informacij, potrebnih za tehnološki razvoj. Razvoj nacionalnih tehnoloških platform je v Sloveniji spodbudila Gospodarska zbornica Slovenije ter Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo. GZS je nosilec pobude za oblikovanje nacionalnih tehnoloških platform na področjih, kjer ima Slovenija dovolj kritične mase znanja, sposobnosti in organizacij. S svojim delovanjem naj bi po eni strani sooblikovale nacionalne raziskovalno-razvojne prioritete in se po drugi strani aktivno vključevale v delovanje evropskih TP in njihovih odborov. MVZT je finančno podprlo vzpostavitev internetnih portalov in izvedbo nacionalnih delavnic, namenjenih desiminaciji znanja in pospeševanju pretoka informacij na področjih delovanja platform.

2 Evropska tehnološka platforma za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije (ETP-FTC)

2.1 Izzivi tekstilne in oblačilne industrije Vlakna in tekstilni materiali so vedno imeli pomembno vlogo v življenju ljudi in jo bodo imeli tudi v prihodnje. Zamenjave za tekstilne izdelke za ljudi ni. Tekstil in tekstilni izdelki bodo zamenjevali kovinske in plastične materiale, ki jih uporabljajo v avtomobilski industriji, v ladjedelništvu, avio in


5

strojni industriji, elektroniki, medicini, gradbeništvu, kmetijstvu, pa tudi na področjih lesnih in usnjenih materialov, športu itd. Prebivalstvo v svetu narašča, potrošnja tekstilij raste, pojavljajo se nove potrebe in povečujejo se zahteve glede funkcionalnosti, raznovrstnosti, natančnosti, zanesljivosti ter okoljske prijaznosti tekstilnih proizvodov. Rast bo večinoma realizirana na območjih hitro rastočih ekonomij (JV Azija, Latinska Amerika). Rast pa bodo zabeležila tudi območja razvitih ekonomij, predvsem za najkakovostnejše in najbolj inovativne izdelke v evropski tekstilni in oblačilni industriji. Evropska tekstilna in oblačilna industrija imata dogo tradicijo in vodilni položaj na področju inovacij, mode in kreativnosti in kljub intenziviranju globalne konkurence ostajata med vodilnimi evropskimi sektorji. Več kot 110.000 podjetij, od katerih jih je več kot 95% malih in srednjih, je v letu 2003 zaposlovalo 2,6 milijona ljudi in realiziralo 215 mrd EUR. Industrija se uvršča med ključne akterje svetovne trgovine; na področju izvoza tekstilij je prva ter na področju izvoza oblačil tretja na svetu. Tekstilna in oblačilna industrija sta vodilni na področju uporabe tehnologij, inovacij na področju procesov in izdelkov, vključno z oblikovanjem mode. V kolikor je v preteklosti konkurenčno sposobnost industrije ohranjalo predvsem izjemno hitro povečevanje produktivnosti, bo prihodnost odvisna predvsem od sposobnosti povezovanja in sodelovanja vseh akterjev sistema vrednosti (Tex map). Slika 2 prikazuje mapo industrije. Poenostavljeno je mišljenje, da so v tekstilni industriji le tekstilci, predilci, konfekcionarji, gre za celovit splet področji, od kemije, raznovrstnih storitev in strojne industrije. Kupci tekstilne industrije pa že dolgo niso več le »navadni« potrošniki, ampak tudi transport, gradbeništvo, športna oprema, zaščitna oblačila, medicina. Celovit splet potreb vnaša v industrijo potrebno dinamiko in inovativnost, ki jo kljub izjemnim konkurenčnim pritiskom še vedno uvršča med ključne akterje razvoja Evrope. Slika 1: Struktura tekstilne in oblačilne industrije

Izzivov tekstilne in oblačilne industrije zato ni iskati le v ukrepih na področju nižjih stroškov dela, temveč predvsem v visoki kreativnosti ljudi: akademikih, visoko usposobljenih inženirjih, razvijalcih storitev, ki bodo sposobni kreirati ideje in jih hitro prenašati v poslovno prakso. Raziskovalno dejavnost tekstilne industrije zaznamuje diskontinuiteta, pomanjkanje strateške usmerjenosti, najboljših talentov, znanja in sredstev. Večino pozornosti posvečajo podjetja inovacijam na področju kreativne uporabe kombinacij tekstilnih materialov, kemikalij, izbire materialov in kombinaciji materialov v povezavi z designom, stilom ali proizvodnimi funkcijami. Podjetja sama lastni raziskovalni dejavnosti namenjajo relativno malo sredstev. Razvojno raziskovalna dejavnost je vezana na oblike povezovanja znanosti in gospodarstva (tehnološki


6

centri) ali na oblike sodelovanja z oddelki na univerzah. Raziskovalni oddelki so ponavadi majhni, z nezadostno kadrovsko strukturo in nezadostnimi viri, da bi samostojno izvajali strateško pomembne raziskave. Industriji ponavadi zagotavljajo svetovanje, izvajanje testiranj in ne celovitih raziskav. Najboljši talenti in usposobljene raziskovalne strukture se kažejo kot ključni izziv prihodnosti tekstilne in oblačilne industrije. Naslednji izziv je opredelitev strategije in razvoj kapacitet na evropski ravni. Inovacijske cikle je treba oblikovati v skladu s potrebami industrije ter na tej osnovi pripraviti ustrezne razvojno raziskovalne programe in projekte, ki bodo združili znanstveno odličnost ter potrebne industrijske kapacitete za hitro uporabo raziskovalnih rezultatov. Evropska znanstvena odličnost je predpogoj, sposobnost podjetij pri koriščenju znanstvenih kapacitet tudi izven nacionalnih meja pa lahko pomembno prispeva k združevanju virov v okviru evropskih centrov odličnosti. Razvoj sposobnosti pri zagotavljanju finančnih virov za razvojno raziskovalne aktivnosti pa bi moralo biti na agendi vseh zainteresiranih akterjev. Evropska komisija je v začetku 2004 oblikovala strokovno skupino predstavnikov (High Level Group), ki naj bi se soočila z izzivi in predlagala ukrepe za povečevanje konkurenčnosti evropske tekstilne in oblačilne industrije. Skupina je junija 2004 podala naslednje priporočilo:

PRIPOROČILO HIGH LEVEL GROUP: »Tako v tekstilnem kot oblačilnem sektorju moramo negovati in ohranjati bogato strokovno znanje, saj bo le to okrepilo pozitivne elemente in le z njihovo pomočjo bomo uspeli premostiti ovire in odpraviti pomanjkljivosti. V tem pogledu moramo pozitivne elemente uporabljati kot najbolj učinkovite v vsej EU, s čimer bomo zagotovili obstoječe in prihodnje vire znotraj programov na področju razvoja in raziskav – le ti bodo tako osredotočeni na prednostna področja, primeri dobre prakse pa jih bodo spodbujali na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Kot poseben ukrep je bilo predlagano hitro oblikovanje evropske tehnološke platforme za tekstilno in oblačilno industrijo.«

2.2 Evropska tehnološka platforma za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije (ETP-FTC)

Leta 2004 so visoki predstavniki EU predlagali, da se vzpostavi tehnološka platforma na ravni EU. Na pobudo predstavnikov High Level Group za tekstil, je bila 2004 zasnovana Evropska tehnološka platforma za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije (European Technology Platform for the future of Textile and Clothing; ETP-FTC). Pripravljena so bila izhodišča razvoja ETP-FTC in opredeljena vizija tekstilnega področja za 2020. V letu 2005 je bila zasnovana organizacija platforme, ki bo do junija 2006 pripravila Strateško raziskovalno agendo. Specifični cilji ETP-FTC so: • zbrati in usmerjati raziskovalno odličnost na ravni Evrope v sodelovanju z industrijo,

univerzami ter oblikovalci politike; • razviti dolgoročno strateško vizijo za prihodnost industrije ter oblikovati ustrezne načrte za

njen razvoj; • izboljšati dostop do potrebnih virov ter izboljšati splošne pogoje za raziskave in inovativnost. Proces oblikovanja strateške raziskovalne agende sledi zastavljenim smernicam. • Vzpostavitev visokega sveta tehnološke platforme (High Level Governing Council); • razvoj delovnih skupin po tematskih sklopih, v katerih bodo predstavniki industrije, akademiki,

predstavniki politike in drugi zainteresirani;


7

• vzpostavitev horizontalnih delovnih skupin na področju spodbujanja inovativnosti; • razvoj vizij tematskih področji in SRA na teh področjih z inputi drugih platform in tehnoloških

iniciativ; • mobilizacija resursov, izboljšanje pogojev in uresničitev raziskovalnih programov; • stalno ocenjevanje raziskovalnih agend, načrtov implementacije, alokacije resursov in

pogojev izvajanja. Vizija ETP-FTC se oblikuje na treh stebrih. • Prehod od vlaken, filamentov in tkanin kot blaga široke

potrošnje k specializiranim proizvodom na osnovi visokotehnoloških procesov (visoko funkcionalna vlakna, tkanine in končni izdelk, zasnovani na nano&bio tehnologijah, nove metode prekrivanja in laminiranja, digitalni procesi ipd.),

• Osnovanje in širjenje tekstilij kot materiala v druge industrijske sektorje in v nova področja uporabe (transport, gradbeništvo, medicina, elektronika).

• Odprava masovne proizvodnje in premik k novim paradigmam, t.j. k kustomizaciji, presonalizaciji, inteligentnim proizvodom, logistiki in distribuciji.

Na ravni evropske tehnološke platforme se za pripravo raziskovalnega načrta oblikujejo delovne skupine. Avgusta 2005 je bil objavljen javni poziv ekspertom za sodelovanje v tematskih skupinah. Poziv je formalno zaprt, vendar skupine še niso dokončno oblikovane in potrjene. Njihov namen je povezati različne zainteresirane za skupno delo na področju razvoja vizije in tematskih načrtov razvoja. Dokumenti delovnih skupin bodo pripravljeni po »stebrih« in bodo ob koncu združeni v koherentno celoto »Strategic Research Agenda ETP-FTC«.

2.3 Vizija tekstilne in oblačilne industrije 2020 ETP-FTC je izoblikovala vizijo prihodnosti evropske tekstilne in oblačilne industrije; ta se gradi na osnovi dinamičnih, inovativnih poslovnih in razvojno raziskovalnih mrež, ki temeljijo na multidisciplinarnih znanjih, fleksibilnosti ter usmerjenosti k potrošnikom. Specializirani proizvodi in visokotehnološki proces Proizvodnja vlaken in tekstilij ponavadi obsega številne pod-procese, ki vključujejo proizvodnjo umetnih vlaken ali pripravo naravnih vlaken, predenje, tkanje, pletenje, barvanje, zaključevanje, apreturo ali proizvodnjo netkanih materialov. Glede na vlakno ali namen uporabe vključuje proces številne vmesne stopnje (npr. čiščenje, beljenje, sortiranje, sušenje). Vsi procesi so znani in se uporabljajo že desetletja, če ne stoletja, seveda so izjemno napredovali glede produktivnosti, kakovosti in učinkovitosti uporabe resursov. V zadnjem času je bilo razvitih več tehnologij za funkcionalizacijo površin vlaken in materialov (prekrivanje, mikro kapusulizacija, encimi, plasma, laser, ultrazvok, ultravijolične obdelave, razprševanje in ink jet tehnike, nanotehnologije). Tradicionalni procesi morajo še povečati hitrost, felksibilnost, učinkovitost izrabe virov, zanesljivost, kontrolo kakovosti. Številni novi procesi se morajo razviti do stopnje, ki bo omogočila ekonomsko upravičenost njihove uporabe v industriji. Vsi procesi se morajo razvijati v smeri, ki bo podjetjem omogočila proizvodnjo visoko specializiranih (multi-) funkcionalnih vlaken, tekstilnih materialov in produktov. Ključni inovacijski partnerji v tem procesu so orodjarji, proizvajalci strojne opreme, kemična industrija.


8

Za pripravo raziskovalnega načrta se oblikuje delovna skupina. Njen namen je povezati različne zainteresirane za skupno delo na področju razvoja vizije in tematskih načrtov razvoja (road map). Dokumenti »stebrov« bodo ob koncu združeni v koherentno celoto »Strateški raziskovalni načrt«, katerega uresničevanje bo podprlo dolgoročno konkurenčnost evropske tekstilne in oblačilne industrije. Nova področja uporabe tekstila Tehnični tekstil (uporaba na področju cest, aeronavtike, pomorstva, inženiringa, gradbeništva, agroživilstva, energetike in okoljske tehnologije, zdravstva, obrambe, varnosti …) v Nemčiji, Belgiji in nordijskih državah zdaj že predstavlja skoraj polovico proizvodnje. Pomembno stopnjo proizvodnje obsega tehnični tekstil tudi v bolj »tradicionalno« umerjenih proizvajalkah, npr. v Italiji, Francija, Španiji, Portugalski. Razvoj tehničnega tekstila zahteva obvladovanje širokega spektra znanj (materiali, inženirske zmogljivosti, proizvodnji procesi, kakovostni standardi) in razvito sodelovanje s končnimi uporabniki – drugimi industrijskimi sektorji. Trg tehničnih tekstilij se močno razlikuje od »tradicionalnih« trgov tekstilnih in oblačilnih proizvajalcev: drugi akterji, procesi, prodajni kanali, in ne nazadnje druga konkurenca. Slednja prihaja s sektorjev, ki zagotavljajo podobne produkte z drugimi materiali (kovine, plastika, les…). Proces prehoda iz »tradicionalnih« področji tekstilne in oblačilne industrije na področje tehničnih tekstilij je zato med ključnimi izzivi proizvajalcev, ki iščejo priložnost na trgu tehničnega tekstila. Ključni inovacijski partnerji procesa so potencialni uporabniki produktov in materialov iz drugih industrijskih sektorjev ali področji uporabe. Potencialni uporabniki postavljajo funkcionalnostne, tehnične in kakovostne standarde in določajo dinamiko inovaciji na področju tehničnega tekstila (dinamika razvoja in uvajanja novih generacij produktov, novi normativi in zakonske zahteve). Proizvodnja tehničnih tekstilij velikokrat zahteva velike prilagoditve procesa in proizvodnih tehnologij. Tesno sodelovanje z razvijalci strojev in opreme je izjemnega pomena. Pomembni partnerji procesa so regulatorna in normativna telesa, saj je uspešna uveljavitev tehničnega tekstila odvisna od regulativnih in normativnih zahtev. Od masovne proizvodnje h kustomizaciji Večina proizvodov oblačilne in tekstilne industrije je proizvedena precej prej, preden je prodana končnemu kupcu (industrija, potrošnik). Razvijalci produktov, proizvajalci in distributerji skušajo predvideti potrebe in preference kupcev. Večina procesov vključuje vrsto visoko variabilnih dejavnikov, ki lahko privedejo do velikih napak v napovedih. Napačne napovedi zmanjšujejo vrednost v celotni verigi (neprodani artikli, izgubljene priložnosti itd.). Neizkoriščene priložnosti tekstilne in oblačilne industrije se skrivajo v prilagoditvi proizvodov individualnim željam kupcev. Desetletje masovne proizvodnje se v razvitem svetu zaključuje. V ospredje prihajajo individualnost in prilagojenost potrebam posameznikov. Napredek na področju boljšega obvladovanja kupčevih potreb in želja, sofisticirani CAD in virtualne prototipne opcije, fleksibilni prilagojeni proizvodnji sistemi, logistika, napredne komunikacije med proizvajalci, distributerji, končnimi uporabniki omogočajo proizvajalcem tekstila in oblačil, da razvijejo ustrezne sisteme zaznavanja, procesiranja in uveljavljanja individualnih potreb kupcev v sicer »masovnem«, a vendarle kupcu prilagojenem izdelku (podobno kot računalniki, avtomobili). V Evropi geografska bližina in bližina zahtevnih kupcev omogočata, da evropska tekstilna in oblačilna industrija postaneta vodilni na tem področju. Ključni partnerji procesa inoviranja na tem področju so ponudniki storitev na področju distribucije, logistike, komunikacij, finančnih storitev, kot tudi proizvajalci strojne opreme, ponudniki IT in softwarskih rešitev za razvoj produktov, strokovnjaki proizvodne organizacije in managemnta dobaviteljskih verig.


9

3 Predstavitev tekstilne tehnološke platforme

3.1 Pobuda za razvoj Na področju tekstilne industrije bodo obstala le podjetja, katerih strateška usmeritev je v razvoju vrhunskih inovativnih izdelkov in storitev. Slovenska tekstilna in oblačilna podjetja in institucije se odzivajo na spremenjene konkurenčne pogoje. Priložnost je v sodelovanju in povezovanju. Razvijajo se različne oblike povezovanja podjetij in nosilcev znanja, ki krepijo inovativnost in razvojno sposobnost podjetij. Leta 2000 sta bila ustanovljena dva tehnološka centra: IRSPIN – Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije ter IRCKOM kot industrijski razvojni center za konfekcijsko industrijo. Leta 2003 je bil formiran Inovativni tekstilni industrijski grozd (ITIC). • V okviru IRPSPIN se povezuje in sodeluje 11 podjetij, Inštitut za tekstilstvo, Fakulteta za

strojništvo Univerze v Mariboru in Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Naloga IRSPINA je povezovanje slovenskih tekstilcev na področju razvoja, izmenjava znanja in izvajanje skupnih projektov razvojnega in tehnološkega prestrukturiranja. Irspin pripravlja izobraževalne programe in delavnice skupaj s sodelavci obeh oddelkov Univerz in s svetovalnimi podjetji. Pri pripravi programov sodeluje z razvojnimi sodelavci, registriranimi pri MŠZŠ. Aktivnosti izvaja na podlagi sprejetih strateških smernic za delovanje tehnološkega centra in na podlagi letnega plana, ki ga pripravi strokovni svet in sprejme svet zavoda.

• Zavod IRCKON je mreža priložnosti za povečevanje dodane vrednosti aktivnih partnerjev v

izbranih tržnih nišah modne industrije. V okviru IRCKON se povezuje in sodeluje 14 podjetij, za katere opravlja center storitve na področjih prenove poslovnih procesov (trženje in poslovna logistika, vodenje in koordiniranje skupnih projektov, organizacije, specialna usposabljanja, izvajanje tržnih raziskav, iskanj strateških partnerjev, izdajanja strokovnih publikacij, prilagajanje izdelkov za izpolnjevanje kvalitetnih kriterijev v EU, združevanje poslovnih virov ter sodelovanje pri razvoju modnega grozda v Sloveniji, priprave projektnih idej za javne razpise in njihove izvedbe ter storitve mrežnega managerja).

• Inovativni tekstilni industrijski grozd, v katerem se povezuje 17 podjetij, Naravoslovnotehnična

fakulteta Univerze v Ljubljani in Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Kemijski inštitut Ljubljana in Tekstilni inštitut Maribor, za razvoj izdelka prek proizvodnje, testiranja, distribucije do nege izdelka v pralnicah (pri končnem potrošniku). Področja delovanja so razvojno raziskovalni projekti, projektni predlogi, implementacija, koordinacija in kooperacija, razvoj produktov, storitev, orodij in procesov, tekstilije za javne ustanove (hoteli, bolnišnice, ustanove), interier, zaščitne tekstilije, tekstilije s posebnimi lastnostmi in inteligentne tekstilije, personalizacija pri konfekciji, oskrba in distribucija, nege tekstilij in standardi kakovosti izdelkov in tehničnih priporočil.

Avgusta 2005 je Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije IRSPIN podal pobudo za razvoj Slovenske tekstilne tehnološke platforme. K pobudi je pristopilo 10 podjetij, 2 univerzi in grozd.

Partnerji so oblikovali prijavo na razpis Ministrstva za visoko šolstvo znanost in tehnologijo »Javni razpis za informacijsko podporo tehnološkim mrežam in platformam v letu 2005«. Pozitivni odgovor MVZT je pomenil dodatni zagon skupini, ki je intenzivno pristopila k razvoju tehnološke


10

platforme. Skupina je k sodelovanju pritegnila več kot 20 partnerjev iz industrije, razvojnih in raziskovalnih institucij, ki so oktobra 2005 pristopili k razvoju tehnološke platforme.

3.2 Iniciacijska faza Tekstilna tehnološka platforma združuje institucije, ki podpirajo mrežno povezovanje gospodarstva in znanosti v podporo tehnološkemu razvoju in inovativnosti, nosilce znanja, ki delujejo na področju raziskav tekstilne in oblačilne industrije, ter podjetja (tekstilna in oblačilna), ki so usmerjena v razvoj vrhunskih inovativnih tekstilnih izdelkov in ki svoje priložnosti iščejo v povečevanju kreativnosti, angažiranju najboljših talentov, ki bodo sposobni kreiranja idej in njihovega hitrega prenosa v gospodarsko prakso. Tekstilna tehnološka platforma predstavlja združevanje slovenskih resursov v kritično maso znanja, veščin, tehnologij, ki bo uresničevala vizijo in cilje slovenske in evropske tekstilne in oblačilne industrije.

3.3 Vizija in cilji tekstilne tehnološke platforme Vizija slovenske tekstilne tehnološke platforme je na znanju temelječa trajna konkurenčnost tekstilne industrije Slovenije. Strateški cilji tekstilne tehnološke platforme so: • konkurenčnost tekstilne industrije, • povezava znanost in industrije .

Specifični cilj tehnološke platforme je povezati industrijo in znanost ter v skupnem delu

vzpostaviti podobno strukturo raziskovalnega dela, kot jo navaja evropska TP.

Pričakovani rezultati • Strateški tehnološki načrti po stebrih tehnološke platforme . • Valorizacija in povezava obstoječih mrež, grozdov, centrov v učinkovit sistem izvajanja RR

aktivnosti za potrebe industrije. • Ukrepi in predlaganje ukrepov za premagovanje ovir pri dostopu do državnih in evropskih

institucij. • Projekti razvoja novih izdelkov in izdelkov za nova področja uporabe Uresničitev ambicioznih ciljev zahteva akcijsko usmerjenost organizacije tehnološke platforme ter potrditev pripravljenosti sodelujočih podjetij in institucij za trajni razvoj tekstilne tehnološke platforme. Iniciacijska faza razvoja platforme (september – november 2005) je bila zato namenjena preveritvi in potrditvi zainteresiranih akterjev za razvoj tehnološke platforme. Slika prikazuje proces iniciacijskega obdobja.

Zasnova organizacije

Avgust

Vsebinska izhodišc razvoja

December

Nacrt razvoja TP in organizacija

Potrditev in zagon TP

Popis raziskovalno razvojnih resursov

Oktober

Ocena pomembnosti TP v Sloveniji

wwwportal

WS 21.10

Slika 2: Iniciacijsko obdobje razvoja tekstilne tehnološke platforme


11

V obdobju oktober–november 2005 so bile izvedene tri delavnice, od tega dve nacionalni. Izvedbo nacionalnih delavnic je podprla GZS. Delavnice so bile namenjene opredelitvi strateških vsebin in razvoja tehnološke platforme, razvoju delovnih skupin po definiranih področjih razvoja platforme, definiranju načrta razvoja tehnološke platforme in vzpostavitvi organizacije. V okviru razvoja platforme je bil pripravljen popis raziskovalnih razvojnih resursov s področja tekstilne in oblačilne industrije. V okviru projekta GZS naj bi bila izvedena ocena pomembnosti tekstilne tehnološke platforme, ki pa v predvidenem obdobju ni bila izvedena. V obdobju september–november 2005 je bila vzpostavljena organizacija tekstilne tehnološke platforme: svet Tehnološke platforme, stalni sekretariat, podprt z internetnim portalom ter delovnimi skupinami na treh tematskih in dveh horizontalnih področjih. Delovne skupine so izdelale strateške usmeritve na področju razvoja in raziskovanja: steber (1) prehod od vlaken, filamentov in tkanin k specializiranim proizvodom, (2) nova področja uporabe tekstila, (3) premik od masovne proizvodnje k novim paradigmam.

3.4 Udeleženci V iniciacijski fazi je sodelovalo 22 podjetij, katerih strateška usmeritev je razvoj vrhunskih inovativnih tekstilnih izdelkov in storitev, 2 univerzi, 1 inštitut, 1 grozd, 2 tehnološka centra, katerih strateška usmeritev je podpora aktivnostim, ki bodo povečale konkurenčnost podjetij, ter Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za gospodarstvo. V aktivnostih iniciacijske faze tekstilne tehnološke platforme je sodelovalo več kot 60 predstavnikov podjetij, institucij znanja, tehnoloških centrov in grozda, katerih osnovna dejavnost je povezana s tekstilno industrijo. Sodelovanje akterjev je bilo prostovoljno, zasnovano na lastnem izraženem interesu posameznikov. Kratke predstavitve »članov« iniciativne skupine oziroma njihovih dejavnosti, kompetenc, ciljev in pričakovanj v zvezi s tehnološko platformo so na spletni strani tehnološke platforme www.irspin.si.

3.5 Ustanovitev tekstilne tehnološke platforme Na podlagi izkazanega in potrjenega interesa sodelujočih v iniciacijskem obdobju je bila 14.11.2005 ustanovljena Tekstilna tehnološka platforma, ki jo vodi Franc Lesjak, direktor predilnice Litija. Dokument v nadaljevanju povzema rezultate iniciacijskega obdobja. Predstavlja organizacijo tehnološke platforme, način delovanja, strateško raziskovalno agendo tekstilne tehnološke platforme, verzija november 2005. Prikazane so ključne aktivnosti razvoja platforme v 2006.

Vsa gradiva tehnološke platforme za tekstil so na spletni strani www.irspin.si.


12

4 Organiziranost in načela delovanja tekstilne tehnološke platforme

Organizacija in način delovanja slovenske tekstilne tehnološke platforme sledi vzoru evropske platforme za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije. Strukturo prikazuje slika Slika 3: Struktura tekstilne tehnološke platforme

4.1 Svet tekstilne tehnološke platforme Tekstilno tehnološko platformo vodi Svet tekstilno tehnološke platforme za Slovenijo. Svet bo imel članov, od tega 7 iz gospodarstva in dva predstavnika univerz. Svet predstavlja tehnološko platformo v javnosti in na ravni nacionalne in Evropske politike na področju delovanja platforme. Področje delovanja sveta je predvsem usmerjanje priprave strateških raziskovalnih programov tekstilne in oblačilne industrije in njene implementacije na nacionalni in evropski ravni. Svet potrjuje delovne skupine na področjih delovanja platforme in verificira slovenske eksperte na ravni evropske platforme.

Predsednik Sveta: Franc Lesjak, direktor podjetja Predilnica Litija Člani: • Melita Rebič, direktorica podjetja Odeja Škofja Loka • Matjaž Božič, direktor podjetja Ibi Kranj • mag. Roberto Kocman, generalni direktor podjetja Beti Metlika. • Član, Univerze v Ljubljani (imenovan bo na konstitutivni seji Sveta decembra 2005) • Član, Univerza v Mariboru, (imenovan bo na konstitutivni seji Sveta decembra 2005)


13

4.2 Sekretariat V podporo delovanja sveta in tehnološke platforme je izbran IRSPIN, ki deluje kot stalni sekretariat za tehnološko platformo. Vodja sekretariata je Verica Žlabravec, direktorica tehnološkega centra IRSPIN.

4.3 Horizontalne delovne skupine Horizontalni delovni skupini se oblikujeta na področju izobraževanja in standardizacije. • Za izobraževanje; predstavnik industrije v skupini je mag. Miha Ješe, direktor Gorenjske

predilnice Škofja Loka. Vodja bo izbran na Oddelku za tekstilstvo NTF Univerzi v Ljubljani, • Za standardizacijo; predstavnik industrije je g. Simeon Špruk, direktor Tekstine Ajdovščina

d.d. , Vodji horizontalnih skupin bosta predstavnika Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani.

4.4 Delovne skupine po stebrih Imenovane so 3 delovne skupine na treh ključnih smereh razvoja (stebrih). V skladu z usmeritvijo Sveta platforme se smeri razvoja slovenske platforme oblikujejo na enakih izhodiščih in smereh kot evropska tehnološka platforma za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije: Steber 1: Prehod od vlaken, filamentov in tkanin k specializiranim proizvodom Steber 2: Nova področja uporabe tekstila Steber 3: Premik od masovne proizvodnje k novim paradigmam

Namen delovanja delovnih skupin je razvoj dolgoročne vizije in strateških tehnoloških načrtov na določenem tehnološkem ali aplikacijskem področju in to v sodelovanju industrije, znanosti in drugih zainteresiranih akterjev, ki lahko pomembno prispevajo k razvoj vizije in strateške agende. Delovne skupine sestavljajo predstavniki industrije, znanosti in raziskovanja, njihovo delo koordinirata imenovani vodja in so-vodja. Vodilni predstavniki podjetij na osnovi poznavanja strateških usmeritev podjetij opredelijo ključne razvojne usmeritve, na podlagi katerih raziskovalci lahko identificirajo ključne usmeritve na področju raziskovanja. Tabela1 prikazuje vsebino stebrov in delovne skupine.

Delovne skupine so odprte za vse, ki želijo prispevati k oblikovanju akcijsko naravnanega raziskovalnega načrta slovenske tekstilne tehnološke platforme v skladu s potrebami

industrije.


14

Tabela 1: Delovne skupine po stebrih platforme

Steber 1 Steber 2 Steber 3 Prehod od vlaken,

filamentov in tkanin k specializiranim proizvodom

Nova področja uporabe tekstila

Premik od masovne proizvodnje k novim

paradigmam • Nova specializirana vlakna in

kompoziti za inovativne proizvode,

• Funkcionalnost tekstilnih materialov in povezani procesi

• Biomateriali, biotehnologije in okolju prijazni tekstilni procesi

• Novi tekstilni proizvodi (medicina, zaščita, šport,…)

• Novi tekstilni proizvodi za tehnične aplikacije (avtomobilska industrija, gradbeništvo, …)

• Pametne tekstilije in oblačila

• Prilagoditve masovne proizvodnje (proizvodne tehnologije, verige vrednosti, logistika)

• Novi koncepti designiranja in tehnologij

• Celovit življenjski cikel in management kakovosti

Vodja: Majda Sfiligoj Smole, UNI MB, Inštitut za tekstilstvo Ko-vodja: Petra Forte Tavčar, UNI LJ, Naravoslovna-tehnična fakulteta

Vodja: Ester Manetti, Tekstilni inštitut Maribor Ko-vodja: Tatjana Rijavec, Oddelek za tekstilstvo Naravoslovno tehnične fakultete Univerze v Ljubljani

Vodja: Peter Janič, IRCKON Ko-vodja: Bojan Pevec, MURA

Člani 1. Cirila Kruh, Aquasava d.o.o. 2. Mateja Šikonja, Beti Pletiva d.o.o. 3. DraganTrivunčevič,Gorenjska

predilnica d.d. 4. Božo Ignjatovič, Inplet Pletiva d.o.o. 5. Lucija Kobal, ITIC 6. Maja Tomažič, Odeja d.d. 7. Matjaž Kolar, Svilanit d.d. 8. Lucija Kobal, Tekstina.d.d. 9. Darja Vodlan, Velana d.d. 10. Franci Debelak, Irspin

Člani 1. Apollonija Špela Honigsman, IBI Kranj

d.d. 2. Aleš Malik, IKA Ajdovščina d.d. 3. Jožica Blatnik, Inplet d.o.o. 4. Nada Matičič, Inštitut za dizajn 5. Tatjana Rihtaršič, Lokateks d.o.o. 6. Valerija Čizman, MORS 7. Marija Brovinsky, Predilnica Litija 8. Renata Damijan, Prevent Global d.d. 9. Tomaž Primožič, Prevent Lamitex 10. Jure Sedeljšak, Svilanit d.d. 11. Damjan Curk, Tekstina.d.d. 12. Lucija Kobal, Tekstina.d.d. 13. Damjan Burger, TOM d.d. 14. Jasna Cerlini, Tosama d.d. 15. Mira Felle, TUS KO-SI d.d. 16. dr. Andreja Gutmaher, Univerza v

Mariboru, Inštitut za tekstilstvo 17. dr. Tatjana Kreže, Univerza Maribor,

Inštitut za tekstilstvo 18. mag. Branka Mavretič, Velana d.d. 19. Zdenka Žavbi, Zavod ITIC 20. Franci Glavič, Motvoz d.d. 21. mag. Zdenka Nanut Kuralt, Zvezda 22. Janita Tacer Slana,Tekstilni inštitut

Maribor

Člani 1. Gabre Predovič, Beti Pletiva d.o.o. 2. Romana Petrovič, Beti Pletiva d.o.o. 3. Dragica Kisilak, Euronitka d.o.o. 4. Tanja Pilar, Gorenjska oblačila d.d. 5. Bojan Lipoglavšek, Lisca d.d. 6. Marija Bergant, Lokateks 7. Krste Dimitrovski, NTF Tekstilna fakulteta 8. Oto Luznar, Odeja 9. Marjan Šuštar, Svilanit 10. Hermina Križovnik, Tekstilni inštitut Maribor 11. Tomaž Bavec, Tekstina 12. Branko Neral, Univerza Maribor, FS 13. Mateja Sever, Velana d.d. 14. Darja Vodlan, Velana d.d. 15. Irena Rezec, Wotra 16. Aleš Malik, IKA d.d. 17. Kristina Stakne, IRSPIN


15

5 Strateški cilji in smeri razvoja tekstilne tehnološke platforme

Smeri delovanja slovenske tekstilne tehnološke platforme so zasnovane na vizijah delovnih skupin po posameznih stebrih. Smeri sledijo viziji in ciljem tehnološke platforme. Na smereh delovanja se bo nadgradila vizija tekstilne tehnološke platforme. Slovenska tekstilna tehnološka platforma bo katalizator sprememb v slovenski tekstilni industriji in bo dvignila konkurenčno sposobnost članov platforme. Slovenska tekstilna in oblačilna industrija se bo prebila med vodilne panoge v inovativnosti, rasti, dodani vrednosti in po številu na novo nastalih delovnih mest. To bo mogoče doseči s postavitvijo skupnih ciljev in akcijskih planov, promocijo na mednarodnem prizorišču, z vzpodbujanjem inovacijskih procesov in z zasledovanjem učinkovitosti izvajanja na področjih procesnih, okoljskih in ekonomskih kot tudi socialnih dolgoročnih izzivov ter z aktivnim delovanjem na mednarodnem prizorišču ob politični podpori, ohranjanju in spodbujanju inovacijskih pristopov; ob strateških usmeritvah bo zasledovana dolgoročna vizija in učinkovitost izvajanja. Slovenska tekstilna industrija ocenjuje svoje strateške prednosti v proizvodnji malih serij specialnih proizvodov, ki bi vključevali veliko tehnološkega znanja. Vključevanje novih materialov, kot so kompoziti, inteligentne tekstilije, inovativni tekstilni izdelki (preje, tkanine, pletenine, netkane tekstilije, konfekcijski izdelki) iz vlaken posebnih lastnosti (negorljivi, protimikrobni, bioaktivni, termoregulativni, IR nevidni, hidrofilni / hidrofobni, dišeči, samočistilni, zaščitni, vodoodbojni, oljeodbojni, izdelki, ki jih je lahko vzdrževati, izdelki z videzom obrabljenosti, z nizkim krčenjem, itd.), uporaba naprednih tehnologij (mešanice vlaken, nove tehnologije tkanja, bioprocesi, napredni procesi barvanja in tiskanja) ob ekoloških raziskavah in razvoju novih standardiziranih ter certificiranih metod preskušanja so ključnega pomena.

5.1 Prioritetna razvojno raziskovalna področja in cilji 2010 Delovne skupine so identificirale prioritete na področju raziskovanja do 2010.


16

Tabela 2: Prioritetna področja raziskovanja do 2010 po stebrih

Steber 1 Steber 2 Steber 3 Prehod od vlaken,

filamentov in tkanin k specializiranim

proizvodom Nova področja uporabe tekstila

Premik od masovne proizvodnje k novim

paradigmam

1. Novi tekstilni materiali Vlakna s posebnimi lastnostmi Nova sredstva za obdelavo tekstilij

1. Poznavanje trendov razvoja izdelkov maloserijskih perspektivnih produktov za potrebe zdravstva, zaščite pri delu in bivanju, za varovanje zdravja, potrebe obrambe, gradbeništva in transporta Oblikovana podatkovna baza o obstoječem znanju in patentih • Podatkovna baza o razvojno

najperspektivnejših dobaviteljih z visokim vložkom znanja in inovacij

• Celovito obvladovanje širšega tržnega prostora,

• Strateško načrtovanje razvoja novih produktov

1. Razvoj modelov za hitrejši razvoj novih izdelkov in optimizacijo maloserijskih naroči • Spoznavanje nabora možnih

modelov • Procesni pristop razvoja

izdelkov

2. Funkcionalizacija vlaken Obvladovanje novih tehnologij in predelave funkcionaliziranih tekstilnih materialov

2. Pametne tekstilne strukture na področju alternativne uporabe tekstilij • Spremenjene funkcionalne lastnosti

pametnih tekstilnih izdelkov na področju alternativne uporabe z vidika novih materialov in procesnih tehnologij

• Nabor inovacij s področja alternativne uporabe tekstilij

2. Razvoj inovativnega trženja • Možne uporabe novih prodajnih

poti • Vpliv inteligentne logistike in

distribucije na uspešnost poslovanja

3. Tehnična dovršenost izdelkov na področju varnosti • Identificirani standardi, direktive,

predpisi po posameznih skupinah produktov

• Obvladovanje postopkov preskušanja, standardizacije in certificiranja novih produktov


17

5.2 Cilji na področju raziskovanja in razvoja do 2010 Specifični cilji na področju raziskovanja in razvoja do 2010 so navedeni v tabeli 2. Cilji so povzeti po ciljih posameznih stebrov. Tabela 3: Pregled ciljev tehnološke platforme za 2010

Cilj (Razvojna usmeritev) Cilj 2010 Struktura industrije Znanstveni potencial Povečevanje deleža izdelkov s posebnimi lastnostmi v celotni slovenski proizvodnji

70% izdelkov s posebnimi lastnostmi

Obvladovanje novih tehnologij izdelave in predelave funkcionalizirnaih tekstilnih materialov

• 100-odstotna prilagoditev tehnologij novim materialom

• Uvajanje novih tekstilnih postopkov v 30% novih izdelkov.

Vzpostavitev učinkovitih struktur za obvladovanje informacij s trga

Doseganje razvojnega preboja na področju alternativnih tekstilij

Razvoj izdelkov - permanentno razvojno načrtovanje kolekcij novih produktov

80% novih izdelkov 20% standardnega programa

Povečana prodaja Dosledno doseganje standardov Tehnična dovršenost izdelkov v pomenu

100-odstotne varnosti zdravja in človekovega bivanja

Vpeljava inovativnih procesov Tržni uspehi s koriščenjem področja Implementacija modelov hitrejšega razvoja novih izdelkov v podjetjih

Nove modele uvede več kot 50% podjetij v projektu

Razvoj in implementacija principov uporabe novih prodajnih poti

Nove principe uvede več kot 50% podjetij v projektu

Uporaba novih tehnologij za zniževanje stroškov in konkurenčnejšega poslovanja

Nove tehnologije uvede več kot 50% podjetij v projektu

5.3 Strateški raziskovalni programi (SRA po stebrih) Strateški raziskovalni programi so razdelan po stebrih in so prikazana v prilogi.


18

6 Akcijski načrt tekstilne tehnološke platforme do junij 2006

Aktivnosti platforme so usmerjene v uresničevanje zastavljenih dolgoročnih ciljev. Aktivnosti se načrtujejo polletno kar zagotavlja visoko dinamiko in učinkovito uporabo razpoložljivih virov, tako kadrovskih kot finančnih. Aktivnosti se načrtujejo na ravni Sveta platforme, sekretariata, horizontalnih skupin in delovnih skupin po stebrih. Slika 3: Cilji tekstilne tehnološke platforme do junij 2006

Akcijski načrti za Svet, sekretariat, horizontalne delovne skupine in skupine po stebrih so prikazni v nadaljevanju. Akcijski načrti vključujejo aktivnosti, roke, nosilce in sodelujoče.

Stra

tešk

i raz

vojn

i dok

umen

t in

SRA

po s

tebr

ih

Verz

ija n

ovem

ber 2

005

19

6.1

Svet

teks

tilne

tehn

ološ

ke p

latfo

rme

Za

p. št

. Ak

tivno

st in

nam

en

Rok

No

silec

So

delu

joči

1

Kons

titut

ivna s

eja S

veta

•

potrd

itev p

reds

ednik

a in č

lanov

•

kadr

i •

osno

vni p

rogr

am te

h. pla

torme

•

identi

fikac

ija po

trebn

ih štu

dij

• po

trdite

v član

ov ho

rizon

talne

skup

ine

• ve

rifika

cija e

kspe

rtov E

TP-F

TC

dece

mber

2005

F.

Lesja

k čla

ni Sv

eta

2 Se

stan

ek S

veta

z vo

dji h

orizo

ntaln

e in

vodj

i delo

vnih

skup

in

• pr

egled

rezu

ltatov

•

potrd

itev p

rogr

amov

horiz

ontal

nih sk

upin

in de

lovnih

skup

in

• pr

ogra

m 3.

nacio

nalne

delav

nice

febru

ar 20

06

F. Le

sjak

čla

ni sv

eta, v

odje

horiz

ontal

nih sk

upin,

vo

dje de

lovnih

skup

in

3 3.

nacio

naln

a dela

vnica

ma

rec 2

006

Vera

Žlab

rave

c sv

et, v

odje

horiz

ontal

nih s

kupin

in v

odje

delov

nih sk

upin

6.2

Sekr

etar

iat

Zap.

št.

Aktiv

nost

in n

amen

Ro

k

Nosil

ec

Sode

lujoči

1.

Načr

t dela

sekr

etar

iata z

a 200

6

• ka

dri

• fin

ančn

i viri

febru

ar 20

06

V. Ž

labra

vec

člani

Sveta

2. Pr

ipra

va ko

mun

ikacij

skeg

a pro

gram

a teh

nolo

ške p

latfo

rme

• de

finira

nje po

treb

• ak

tivno

sti

• ka

dri in

finančn

i viri

janua

r 200

6 V.

Žlab

rave

c vo

dje

horiz

ontal

nih

skup

in in

vodje

de

lovnih

skup

in

2. Pr

ogra

m s

odelo

vanj

a v

drug

ih in

iciat

ivah

javno

zas

ebne

ga

partn

erst

va:

• Eu

ro-m

ed di

alogu

e on t

extile

s/clot

hing

• W

orkin

g gro

up on

Res

earch

and T

echn

ologic

al De

velop

ment

•

identi

fkacij

a dru

gih pl

atfor

m in

inicia

tiv

febru

ar 20

06

V. Ž

labra

vec

člani

sveta

Stra

tešk

i raz

vojn

i dok

umen

t in

SRA

po s

tebr

ih

Verz

ija n

ovem

ber 2

005

20

6.3

Hor

izon

taln

e sk

upin

e

Zap.

št.

Aktiv

nost

in n

amen

Ro

k

Nosil

ec

Sode

lujoči

1

Dogo

vor o

delu

hor

izont

alnih

skup

in

• čla

ni •

način

dela

•

akcij

ski n

ačrt

dece

mber

2005

F.

Lesja

k čla

ni sv

eta

Vera

Žlab

rave

c

2 Pr

ipra

va p

rogr

ama

• po

droč

ja de

la •

prog

ram

dela

febru

ar 20

06

vodje

horiz

ontal

nih sk

upin

čla

ni ho

rizon

talnih

skup

in

3 Im

plem

enta

cijsk

i nač

rt SR

A

junij 2

006

vodje

horiz

ontal

nih sk

upin

čla

ni ho

rizon

talnih

skup

in

6.4

Del

ovne

sku

pine

po

steb

rih

Zap.

št.

Aktiv

nost

in n

amen

Ro

k

Nosil

ec

Sode

lujoči

1

Optim

izacij

a in

finali

zacij

a delo

vnih

verz

ij SRA

po

steb

rih

febru

ar 20

06

vodje

delov

nih sk

upin

čla

ni de

lovnih

skup

in

2 Pr

ogra

m d

ela v

ETP-

FTP

• ide

ntifik

acija

inter

esnih

podr

očji s

odelo

vanja

v ET

P-FT

P

• pr

iprav

a pre

dloga

za S

vet

• ak

cijsk

i nač

rt

febru

ar 20

06

vodje

delov

nih sk

upin

ek

sper

ti

3 Pr

ipra

va im

plem

enta

cijsk

ega n

ačrta

SRA

po

steb

rih

• cil

ji in a

ktivn

osti z

a dos

ego c

iljev

•

nosil

ci

• fin

ančn

i viri

•

roki

junij 2

006

vodje

delov

nih sk

upin

čla

ni de

lovnih

skup

in

eksp

erti v

ETP

-FTP


21

7 VIRI in LITERATURA

1. GZS, Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo: Konkurenčnost tekstilne, oblačilne in usnjarsko predelovalne industrije in dvig le-te v luči predlaganih ukrepov iz Strategije razvoja Slovenije, Ljubljana, 30. januar 2005

2. GZS, Evropska tehnološka platforma za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije, Ljubljana, 2. november 2004

3. European Technology Platform for future of textile and clothing, A vison 2020, Eurotex, 2005 4. IRSPIN, Popis Slovenskih razvojno-raziskovalnih potencialov v najpomembnejših centrih

znanja na področju tekstila, ITEO, oktober 2005 5. Vlada Republike Slovenije, Enotni programski dokument 2004-2006, december 2003 in

Programsko dopolnilo, junij 2005 6. Interni dokumenti IRPSIN

Documents

tekstilna TEHNOLOŠKA PLATFORMA · Tekstilna in oblačilna industrija sta vodilni na področju uporabe tehnologij, inovacij na področju procesov in izdelkov, vključno z oblikovanjem