MIT Скопје

Проф.д-r Marijan Stevanovski

Teorijata na sistemite go objasnuva nastanuvaweto,

funkcioniraweto, odnesuvaweto i razvojot

na sistemite.

Kartezijanski-mehanisti~ki(prost zbir na elementi na

sistemot)

Sistemski- slo`ena celinaso sopstveni karakteristiki

koi nemo`at neposredno da se izvedat od karakteristikite

na nejzinite delovi

Sistem e zbir na objekti soedineti so pravilata na vzaemna interakcija.

Sistem e zbir od elementi koi so~inuvaat integralnacelina vo ~ija ramka se vr{at odredeni funkciiodnosno procesi i postoi odredena vrsta kontrola.

Sistem e formalna {ema so pomo{ na koja nekoi

elementi ili pojavi se sredeni po soodveten red.

Sistemot pretstavuva zbirod elementi koi me|usebno se

povrzani so~inuvaj}i ednacelina, soedineti so vrskime|u niv samite i nivnite

karakteristiki.

Vrskite mo`at da bidat: materijalni, energetski ili informaciski.

Brojot na mo`nite vrski vo sistemot se definira preku:

Najmal broj na potrebni vrski

Najgolem broj na potrebni vrski

N= broj na podsistemi

1min NV

)1(max NNV

Mehani~ki - vrskiteme|u elementite se

izvr{uvaat pod dejstvo na nekoja

sila,

Trofi~ki - vrskiteme|u elementite se

izvr{uvaat pod dejstvo na energija i

Signalni - vrskiteme|u elementite vo

sistemot se vospostavuvaat so

predavawe iprimawe na signali

odnosno informacii.

Sistemot crpi materija, energija i

informacii od opkru`uvaweto {to

ovozmo`uva negovo funkcionirawe i razvoj i

obratno.

Za da se definira objektot kako sistem

mora da ima najmalku dva elementa za da se

ispolni uslovot: vrska, stuktura, zbir od

elementi i interakcija.

Надсистем

Систем

Подсистем

1954-sostanokot na dru{tvoto za

unapreduvawe na naukata

Ludwig von Bertalanffy (biolog), KenntehBoulding (ekonomist), Anatol Raport(matemati~ar) i Ralph Gerard (fiziolog).

Vzaemna povrzanost izavisnost na

elementite, atributite, slu~kite, predmetite i

pojavite koi go so~inuvaat sistemot.

Elementite na sistemotvo svoeto

funkcionirawe ne se nabquduvaat odvoeno

tuku vo ramkite nafunkcioniraweto nacelinata- holisti~ki

pristap.

Elementite na sistemotse vo vzаemna

interakcija i se orientirani kon

postignuvaweto nacelta na sistemot -

teleolo{ko na~elo napostignuvawe na celta..

Sekoj sistem e vo interakcija so svoetoopkru`uvawe od koe crpi elementi neophodni zaopstanok i razvoj preku energija, materija iinformacii

Procesot na funkcijata na sistemot se izrazuvakako transformacija na vlezni golemini vo izlezni.

Entropijata e proces sprotiven od organiziranostai informacijata odnosno pretstavuva merka zanered i nefunkcionalnost.

Sekoj sistem gi postignuva svoiteceli so procesite na regulacija vrz

osnova na povratna vrska.

Sekoj sistem e element na nekoj pogolem sistem a i samiot se sostoi

od podredeni elementi.

Elementite na sistemot se diferenciraat i specijaliziraat za

poedini funkcii {to pretstavuvaintegracija vo ramka na celina.

Aristotel

“celinata e mnogu pove}e od brojot na

site nejzini delovi”.

So prika`uvaweto na sistemot se utvrduva

negovata struktura

Grafi~ko

Strelkite gi poka`uvaat vrskite vo

strukturata na sistemot, a nasokata na

strelkite tipot na odnosite pome|u

elementite.

A

B

C

D

E

F

G

X1

X2

Y2

Y1X1

2X

Y1

Y2

A B C D

AB C DX A B C C D D

A B C A D A YT:

Elementot koj go inicira procesot na

transformacija se narekuva operator, elementot vrz

koj se dejstvuva operand a rezultatot od

transformacijata transform.

A B C D

A 0 0 1 0

B 1 0 0 0

C 0 1 0 1

D 0 0 1 0

Po~etni sostojbi se prika`uvaat vo koloni a

sledni vo tabeli.

Sistemot se prika`uva so opisni

karakteristiki. Najblizok na~in na

pretstavuvawe vo koj od korisnikot se bara

dopolnitelni poznavawa za da mo`e da go

razbere ovoj na~in na prika`uvawe.

Spored na~in na nastanuvawe sistemite se klasificiraat vo: prirodni i ve{ta~ki

sistemi.

Realni-slika na realnosta

Apstraktni-nematerijalni(formalni, mislovni, idejni ili matemati~ki)

Aposlutni-opfa}awe na pogolem broj dimenzii nasistemot

Reducirani-eliminacija na nebitnite elementi

Postojan-stabilen sistem.

Promenliv-labilen sistem.

Hierahiski-odnos i polo`ba na elementi vostrukturata na sistemot.

Stati~ki-nepromenliva strukturana Dinami~ki-brzo menuvawe naelementite ili vrskite na sistemot.

Postojat: determinirani, stohasti~ki i nedeterminirani.

Ednostavni-sostaveni od mal broj na elementi

i mal broj na vrski.

Slo`eni-golem broj na elementi i golem broj

na vrski pome|u elementi.

Kompleksni-strukturata ne mo`e da se

identificira vo detali.

Stabilni-po dejstvuvaweto na faktorite japostignuvaat svojata stabilnost

Labilni-po dejstvuvaweto na faktorite ne mo`at da se vratat vo ramnote`a

Indiferentni-nemaat ~uvstvo spremanadvore{nite vlijanija.

Samoorganizirani-organizacionite vrski se determinirani od samiot sistem

Odnadvor organizirani-

opkru`uvaweto gi vospostavuva vrskite

Kombinirani-proces na samoregulacija iregulacija od nadvor.

Entropijata pretstavuva merka naneorganiziranost na sistemot.

Entropijata ne mo`e da se otstranidokolku ne se poznava samiot

sistem, negovite zakonitosti no ielementite koi doprinesuvaat za

{irewe na entropijata.