Marijani{~e v Ver`eju. Zv. VII.

žSpisal

Martin Marosa sdb.

Ver`ej, november 2004.

žTincekova zgodba.

1

Tin~ekova zgodba.

2

3

Marijani{~e v Ver`eju. Zv. VII.

žTincekova zgodba.

Ver`ej, november 2004.

Spisal

Martin Maroša sdb,diamantnomašnik.

4

Martin Maro{aTin~ekova zgodba

Izdal Salezijanski zavod Ver`ejUredil Janez Krnc

Lektoriral prof. Stanislav DuhOblikoval Marko Suhover{nik

Zalo`il Salve d.o.o., Ljubljana

CIP - Katalo‘ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji‘nica, Ljubljana

929 Forjan T.

MARO[A, Martin Tin~ekova zgodba / spisal Martin Maro{a. - Ljubljana : Salve, 2004. - (Marijani{~e v Ver‘eju ; zv. 7)

ISBN 961-211-307-6

216505600

5

PRVI SPOMINI.

1. Rojstvo v tujini sredi viharne no~i.

Bila je tem na, vi har na no~ 2. no vem bra 1912. V majh ni a lepi hi {i ci ob Mic hi gan skem je ze ru v ame ri{ kem me stu Chi-ca gu mla da za kon ca [te fan Ma ro {a in Ma ri ja ro je na For jan iz vo gr ske ga Prek mur ja vzne mir je na pri ~a ku je ta rojs tvo otro ka. Zu naj raz sa ja hu dour je, v svo ji zi bel ki veka mali Feri, ro jen leto prej, v nju nih sr cih pa je ne mir, za skrb lje no pri ~a ko va-nje. Okrog treh zju traj, ko se je vi har tako raz div jal, da je v bli` njem pri sta ni{ ~u pre vr nil lad jo in so s te ̀ a vo re {i li ~la ne posadke, je pri ve kal na svet maj hen, sla bo ten, ne bog ljen de-~ek. Dala sta mu ime Tin~ek. Pri kr stu v `up nij ski cerk vi vo gr skih Slo ven cev (Prek mur cev) je 10. no vem bra slo ven ski du hov nik An ton So jar ta ko le vzklik nil: »Ta si ro ma ~ek ne bo do ~a kal kon ca ted na!« Pa se je zelo zmo til. Star {a, ki sta ga spre je la z ve li ko lju bez ni jo, sta po skr be la, da se pre rok ba ni ure sni ~i la; in Bog, ki vsa ke mu ~lo ve ku do lo ~i po seb no pot sko zi `iv lje nje, je za ma le ga Tin ~e ka pri prav ljal pre cej dela in za ni mi vih do go div{ ~in. Zato zdaj, ko je `e pri le ten, za~ ne na `e ljo pri ja te ljev pri po ve do va ti svo jo zgod bo in upa, da bo tudi za vas za ni mi va in pou~ na. V njej bo ste od kri li vsaj ne-kaj po tez “Bo` je ga na ~r ta”, ki je go to vo bil ve li ko lep {i, kot ga je Tin ~e ku us pe lo ure sni ~i ti. Kot mno gi dru gi tako tudi on ve~ krat ni znal pri sluh ni ti Bo` jim nav di hom. ^lo ve{ ka

6

sla bost je tudi nje ga te ̀ i la. Z opi som ne ka te rih do go div{ ~in iz svo je ga `iv lje nja `e li biti le pri ~a Bo` je do bro te in us mi lje-nja do vsa ke ga ~lo ve ka. Bog nas je us tva ril po svo ji po do bi in nas z brez mej no lju bez ni jo vzdr ̀ u je v `iv lje nju. Ob da ril nas je z ra zu mom in svo bod no vo ljo in `e li, da ga spoz na va mo, vzlju bi mo in se zanj po pol no ma svo bod no od lo ~a mo. ^e to sto ri mo, nam za go tav lja svo jo po mo~ in ve~ no sre ~o.

2. Revolvera{a pa ne! -Vrnitev v doma~e Prekmurje z mamo

Ti sti ~as je Chi ca go slo vel kot me sto re vol ve ra {ev. Na si-lja je bilo ve li ko. Feri in Tin ~ek sta se lepo raz vi ja la, star {a pa sta bila v skr beh, kaj bo iz nji ju, ~e bo sta odra{ ~a la v ta kem oko lju. Lah ko bi po sta la re vol ve ra {a in raz boj ni ka. Mama so pre je li od doma pi smo. Os ta re li o~e so v njem svo jo naj sta rej-{o h~er ko pro si li, naj pri de do mov, ker jo nuj no po tre bu je jo. Kaj sto ri ti? Za te kla sta se k do bre mu slo ven ske mu du hov ni ku An to nu So jar ju, ki je bil oba otro ka kr stil. Ko je sli {al za nju ne te ̀ a ve, jima je sve to val, naj se mama z otro ko ma vrne do mov, po ma ga o~e tu in lepo vzga ja otro ka, o~e pa naj os ta ne {e par let v Chi ca gu, da kaj ve~ za slu ̀ i in se nato pri dru ̀ i `e ni. Spre je la sta nas vet in ja nuar ja 1914 so se z ve li ko ̀ a lost jo v pri sta ni{ ~u po slo vi li. Vsi so jo ka li. Tri let ni Feri pa je po skr bel za raz ve-dri lo. Ko je vi del, kako so ca ri ni ki pre gle do va li do ku men te, ki so jih vsi pot ni ki dr ̀ a li v ro kah, je ma le ga na do bud ne ga Fe ri ja res zelo za skr be lo, ker je sam bil praz nih rok. Toda zna {el se je. Za gle dal je na tleh kos pa pir ja, ga hitro po bral in ga slo ve sno in re sno pred sta vil kot svoj do ku ment. Pov zro ~il je ve li ko sme ha in ni manj ka lo ~e stitk ma le mu ju na ku. Po to-va nje po mor ju je bilo dol go in utru dlji vo, ven dar je sre ~a nje s star {i in so rod ni ki v do ma ~i vasi ves trud bo ga to po pla ~a lo. Naj bolj sre~ ni so bili sta ri star {i, po seb no o~e, `e bo le hen in pri le ten, ter sta ra mati. Ve se la sta bila vnu~ kov, ki sta v

7

dru ̀ i no pri ne sla pra vo pom lad no raz po lo ̀ e nje. Kma lu nato se je za ~e la prva sve tov na voj na. Mo` je so mo ra li na fron to, tudi sin [te fan. Doma so os ta li le sta ri o~e in `en ske z otro ki. Pra ve ga po manj ka nja niso tr pe li, ~e prav so mo ra li od da ja ti ve lik del pri del kov za voj sko. Atek so se voj ne re {i li. Vr ni li so se po voj ni v je se ni leta 1919, ko je Prek mur je kon~ no bilo pri klju ~e no k ma ti~ ni Slo ve ni ji.

3. Na Forjanovi doma~iji - Opis hi{e in posestva -Ustna izro~ila.

Tin ~ek nam pri po ve du je: “Med pr vi mi do god ki iz ti stih ~a sov se spo mi njam ve se lja, ko sta mi sta ri o~e in ba bi ca da ro-va la belo jan ki co (kri lo), ki so jo te daj radi no si li tudi de~ ki. Uga ja la mi je po seb no za ra di lepe ko{ ~e ne spon ke. Pre cej ~a sa sem jo no sil z ve li kim po no som.

For ja no va hi {a je bila ena naj lep {ih na Me lin cih. Sta la je na kon cu Ma ro {e ve do ma ~i je, vzdol` meje in do bra dva me tra od da lje na od ce ste. Tam je bil lepo os kr bo van vr ti ~ek. Pro-stor na ve li ka soba je ime la le se ni pod, te daj {e red kost. Med pred nji ma ok no ma so vi se le na bo` ne sli ke, v sre di kri`, pod kri ̀ em miza, kjer smo mo li li vsa kod nev ne mo li tve in u`i va li hra no. V le vem kotu je sta la ve li ka kru {na pe~, na {e zim sko ve se lje, in okrog nje klo pi. Ku ri li so jo v ku hi nji. Glav na vra ta so vo di la v »pre klit« (ve ̀ o), od tam na levo v obo ka no ku hi-njo, na de sno ven na dvo ri{ ~e in za daj v »malo i`o«. Zu naj, pra vo kot no pro ti de sni, sta bila hle va: prvi za ko nje, dru gi za kra ve, nato gum no za vo zo ve, par ma, lep pro stran sa dov njak, poln sad nih dre ves, sre di dvo ri{ ~a pa go lob njak na vi so kem ste bru. Od zad nje ga kon ca so se do vih Du he ko vih, kjer je bila ob ce sti tr go vi na, in nji ho vih so se do vih, kjer je {e da nes Ku-ha ro va go stil na, je se gal de de kov grunt, ki so ga bili ku pi li leta 1900. Bra tra nec [te fan pa je ku pil grunt med go stil no in ka pe lo. Skup na meja med grun to ma je po te ka la le ka kih

8

se dem me trov, na kon cu Ku ha ro ve ga grun ta. Nato je v rav ni ~r ti pro ti vzho du ra sla dol ga `i va meja iz aka cij do Kuz mo ve hi {e in tam za vi la pro ti jugu do [tau so ve uli ce, prek ka te re se je raz pro sti ra la gro fi ~i na pri sta va (ma rof), ogra je na z vi so kim plo tom, glo bo kim jar kom in `i vo mejo iz aka cij. Se ver no od For ja no vih se je ~ez Mrz lo pole pro ti Bel tin cem raz pro sti ral tako ime no va ni Li pov ski ograd. Na se ver nem robu ogra da je bila Lu bo vi ja, nek da nja stru ga Mure. Tam so leta 1917 na{ li ve lik zo gle ne li mlin ski kump (~oln), mlin ske ve ri ge in kose mlin skih kam nov. To po tr ju je, da je tam ne ko~ te kla glav na stru ga Mure in so bili mli ni in brod ~ez Muro, kot za tr ju je sta ro ust no izro ~i lo. Moj “vüj~ek” (ujec) Mar tin so leta 1917 v Lu bo vi ji ko pa li stu de nec in na{ li star lo nec in dru ge sta ro-dav ne pred me te, ki smo si jih og le do va li. Na `a lost te daj ni znal nih ~e ovred no ti ti zgo do vin ske vred no sti teh pred me tov in so se iz gu bi li. Tudi naj de ni “kump” (~oln) so raz se ka li, ve ri ge in kose mlin skih kam nov pa od vr gli. Vred no je ome ni ti, da so tudi moj stric Pa vlek, ki so ime li hi {o ob ce sti v Bel tin ce na robu Lu bo vi je, ko so po prav lja li te me lje sta re hi {e, na{ li kose mlin skih kam nov in ve rig. Po do brih de vet de se tih le tih se je ve li ko spre me ni lo. Tudi lepa, pro stor na do ma ~i ja na {e ga de de ka je zdaj last treh dru gih gos po dar jev z no vi mi hi {a mi.

Ko se je leta 1914 za ~e la voj na, so mo{ ki mo ra li pod oro` je. Mi otro ci tega ni smo rav no ob ~u ti li, star {i pa zelo. Po seb no, ko so za ~e le pri ha ja ti no vi ce »o pad lih vo ja kih« iz na {e vasi, kar smo si mi raz la ga li po svo je; saj smo tudi mi ve~ krat »pad li«, pa nih ~e ni jo kal za ra di tega. Na bo ji{ ~ih je umr lo 34 me lin~ kih mo`.

4. Bunker - Tri ljubezni starega o~eta.

Neki dan so nama sta ri o~e uka za li, naj gre va v sa dov-njak in se ne vr ne va, do kler naju ne po kli ~e jo. Vr ni la sva se pred ~a sno in so po sta li hudi. Kmet je so mo ra li od da ja ti za

9

voj sko ve lik del pri del kov, zato so jih skri va li. Tudi sta ri o~e so pod po dom pri vho du v ve li ko sobo na pra vi li bun ker in vanj skri li ve~ vre~ p{e ni ce. Gor je, ~e bi otro ka kaj izb le be-ta la in bi vo ja{ ka ko mi si ja od kri la ti sti bun ker. Zato so bili hudi za ra di na ji ne pred ~a sne vr ni tve. Stre sli so me za ramo, mi po ka za li bun ker in vpra {a li, kaj je tam doli. Re kel sem, da p{e ni ca. Oni pa: »^e te kdo vpra {a, kje ima te p{e ni co, mo ra{ od go vo ri ti, da ne ve{. Si ra zu mel?« Jaz sem pri tr dil. Nato, {e bolj re sni: »Tin ~ek, po vej, kje ima te p{e ni co!« Jaz sem po ka zal na bun ker in re kel: »Tam doli!« Tri krat so me vpra {a li, vsa ko krat bolj hudi. Na zad nje sem za ~el jo ka ti. Te daj so me {e mo~ ne je stre sli in vpra {a li, za kaj no ~em po-ve da ti, da ne vem. Od go vor: »^e pa mama ved no pra vi jo, da ne sme mo la ga ti.«

Sta ri o~e so po leg lju bez ni do vnuk cev ime li {e dve dru-gi lju bez ni: lepe ko nje in ~e be le. Da le~ nao ko li ni bilo lep {ih konj in bolj prid nih ~e bel. Ve~ krat so me dali na ko nja in mi re kli: »Nau ~i se ja ha ti, to ti bo v `iv lje nju ko ri sti lo.« Res mi je ve li ko ko ri sti lo, ko sem mi si jo na ril na ko nju po Og nje ni zem lji in po oto ku Daw son. ^e be lam so zgra di li dva lepa ~e bel nja ka, ene ga s stol pi ~em, da smo lah ko vi de li, kam so od ha ja li novi roji. Med voj no ni bilo slad kor ja, mi smo se pa slad ka li z me dom ter ga tudi da ro va li in pro da ja li. Saj so nam prid ne ~e be li ce pri de la le medu za ve~ so dov. Brat ca sva rada ho di la pred ~e bel njak. Zde lo se je, da so naju ~e be le poz na le in naju no be na ni pi ~i la, ra zen en krat. Bilo je vro ~e in ~e be le so se pro ti ve ~e ru hla di le in v groz dih vi se le zu naj pa njev na po li cah. Za ~e la sva jih nad le go va ti s pa li co. Po sta le so hude in se vr gle na naju. Zbe ̀ a la sva. Na mojo sre ~o sem jaz pa del, ~e be le pa so se vsu le na mo je ga be ̀ e ~e ga bra ta in ga tako opi-ka le, da bi sko raj umrl. Nis va jih ve~ nad le go va la.

Ko bi la nam je da ro va la le pe ga ̀ re bi~ ka. Raz va ja li smo ga kot otro ka. Pri ha jal je v ku hi njo in se igral z nami. Zelo smo ga ime li radi. Pri{ lo pa je do tra ge di je. Vüj~ek Mar tin, pet-

10

najst let nik, je ste kel po dvo ri{ ~u, `re bi ~ek pa za njim. Mar tin je pre sko ~il »ran te« (ogra ja iz ko ni ~a stih lat) in `re bi ~ek se je pog nal za njim. Toda ob vi sel je na ogra ji. Ni smo mu mo gli po ma ga ti in je iz kr va vel. Dol go smo jo ka li za njim, kot za brat cem.

5. Smrt starega o~eta - Vera starih star{ev.

Ne dol go po tem smo mo ra li jo ka ti tudi za sta rim o~e tom. Ve~ krat so ga pri si li li, da je mo ral vo zi ti vo ja ke. Neki dan je bil pre cej bo lan. Vsee no je mo ral od pe lja ti na so{ ko fron to sku pi no vo ja kov. Vr nil se je ~ez te den dni zelo utru jen. Bilo je v je se ni 1916 ali 1917. Ne kaj dni prej je pri {el na do pust s fron te sin [te fan. Manj ka lo je drv za zimo, zato so {li v {u-mo (gozd) prek Mure po drva. Pro ti pold ne vu pri dr vi s ko nji do mov vüj~ek [te fan. Ste kel je v ku hi njo, ba bi ca so jo ka je na glas za ~e li pri na {a ti ode je in bla zi ne na ko le selj, [te fan pa je hi tro vpre gel ko nje in od dir jal. [e le poz ne je sem zve del, da je v goz du de de ka za de la kap, ko so dvi ga li na voz neko deb lo. Kma lu so ga pri pe lja li do mov umi ra jo ~e ga, ga od ne sli v hi {o in se vsi zbra li ob po ste lji, tam kle ~a li, mo li li in jo ka li. Moj brat je kle ~al po leg mame in se tako ~ud no spa ko val, da me je po si lil smeh. Mama so u`a lje ni pri{ li k meni in mi re kli: »Vsi jo ka mo in mo li mo, ker so de dek umr li, ti pa se sme je{.« Moj nev lju den od go vor je bil: »Za kaj pa so bili tak nori, da so umr li. Jaz ne bom umrl ni ko li.« Pre ki ni li so mo li tev in se ne ka te ri tudi be` no na smeh ni li. Ko so pri po gre bu od pr to kr-sto ne sli sko zi glav na vra ta, so se po sta ri na va di z njo tri krat do tak ni li pra ga, in pre den so pri tr di li po krov, smo do ma ~i po koj ni ka {e zad nji krat po ljubili. Mene so mama dvig ni li, da sem de de ka lah ko po lju bil. Ni sem pa mo gel brz da ti je zi ka in sem po po lju bu vzklik nil: »Joj, kako so mrz li!«

De dek in ba bi ca sta bila glo bo ko ver na. Leta 1900 sta na Me lin cih ku pi la lepo kme ti jo. De dek so bili iz li pov ske

11

Forja no ve dru ̀ i ne, ba bi ca pa iz bra ton ske [ka fa ro ve. S se boj sta pri ne sla lepo kr{ ~an sko na va do vsa kod nev ne mo li tve. Ne-delj ska ma {a je bila ne kaj sa mou mev ne ga. Vsak re ve` (re kli smo mu »kou di{«) je do bil hra no in pri nas lah ko pres pal. Pri jedi ni se del za pe~ jo, mar ve~ med do ma ~i mi pri mizi. Eden je bil pri nas zelo do ma~ in nas je u~il ve li ko le pih mo li tvic.

Zgo di lo se je ne ke ga ve ~e ra. De dek so po prav lja li sten-sko uro, med tem ko naju je ta re ve` u~il mo li ti. Mene je bolj za ni ma lo de de ko vo delo kot mo li tev. Zato me je za to ̀ il, ~e{ da no ~em mo li ti. Obr ni li so se k meni in me tako re sno po-gle da li, da sem ta koj skle nil roke in za ~el mo li ti. Zdi se mi, da {e zdaj gle dam ti sti o~i ta jo ~i obraz.

6. Smrt babice - Spomini na babico - Tin~ekovo

razo~aranje.

Kma lu so umr li tudi ba bi ca. O njej sta mi os ta la do-bro v spo mi nu dva do god ka. Ne ke ga dne sta pri{ la vo ja ka, eden Slo ve nec dru gi Ma d`ar. Prvi se je zu naj po go var jal s teto Fran co, dru gi pa je v ku hi nji od ba bi ce zah te val jaj~ ka. Niso jih ime li. Ma d`ar je na me ril pu{ ko na ba bi co in su ro vo zav pil: »Ta koj jaj ca ali smrt!« Zav pil sem od gro ze. Slo ven ski vo jak me je sli {al, sko ~il na Ma d`a ra in uda ril po pu{ ki, da je od jek nil strel. Nato ga je oz mer jal in pah nil iz hi {e. Dru-gi~ sem za sli {al, kako so ba bi ca zmer ja li teto Fran co. [el sem po gle dat. Ba bi ca so s {i bo udri ha li, ali bolj bo ̀ a li mla do teto po hrb tu in go vo ri li: »S tem fan tom se ne sme{ dru ̀ i ti, ker je ne po {ten in pi ja nec.« Ona je jo ka je od go var ja la, da je on si lil va njo in da mu tega ne bo do vo li la ni ko li ve~. ^ez par let se je za res po ro ~i la z dru gim zelo do brim fan tom in smo ime li lepo ve se lo po ro~ no slav je.

Ba bi ca so se na smrt do bro pri pra vi li in so pra vo ~a sno pre je li vse za kra men te za umi ra jo ~e. Mene so zelo radi ime li,

12

in ko so iz dih ni li, sem jim jo ka je za ti snil o~i. Poz ne je se jim je de sno oko malo od pr lo in mama so mi re kli: »Vi di{, ba bi ca so te ime li tako radi, da te {e se daj gle da jo.« Tudi to se mi je glo bo ko vti sni lo v spo min.

[e en pri mer kr{ ~an ske vzgo je. Pri so se do vih so ime li te` ke ga bol ni ka. Na pro si li so gos po da `up ni ka, da bi jim pri ne sel sv. po pot ni co in sv. ma zi lje nje. Za tak pri mer se je v va{ ki ka pe li og la sil zvon. Ko der so pe lja li du hov ni ka in Najs ve tej {e, so ljud je kle ~a li pred svo jo hi {o in mo li li. Ko sem zve del, da bo {el Je zus mimo na {e hi {e k so se do vim, sem ga ho tel na vsak na ~in vi de ti. Ko je za zvo ni lo, smo te kli pred hi {o in po klek ni li. Pa sem os tal ra zo ~a ran. Pri dir ja li so ko nji, v ko ~i ji je bil ob le ~en v lepo belo ob le ko g. `up nik, dvig nil je neki beli pa ke ti~ in nas z njim bla go slo vil. Je zu sa pa nik jer. Za ~el sem jo ka ti. Dol go je tra ja lo, pre den sem v svo ji otro{ ki pa me ti do jel ma mi no raz la go o Je zu so vi ne vid ni nav zo~ no sti pod po do bo majh ne ga ko{~ ka kru ha.

7. Ruski vojni ujetniki in italijanski begunci - Mura grozi.

Med spo mi ne ti stih let spa da jo tudi ru ski voj ni jet ni ki. Bivali so na ma ro fu (pri sta vi) in po ma ga li pri delu na po lju. Dva taka jet ni ka sta rada pri ha ja la k nam na delo. Eden, po ime nu To ma`, mi je ve~ krat pri ne sel kak {no da ril ce, me je-mal v na ro~ je in me ljub ko val. Za tr je val je, da sem men da bil zelo po do ben nje go ve mu edi ne mu sin~ ku, ki je os tal pri svo ji mami tam nek je da le~ v Ru si ji. Ti jet ni ki so bili sre~ ni, da so da le~ od fron te. Ime li so ve li ko svo bo de, se radi u~i li slo ven{ ~i ne in po vsod po ma ga li, saj so bili v svo ji do mo vi ni va je ni dela. Bili so ver ni in po {te ni. Pri nas je bi va la tudi neka pri mor ska dru ̀ i na, mama z dve ma otro ko ma. De dek so jih neki dan pri pe lja li s so{ ke fron te. Go vo ri li so ita li jan sko in malo tudi slo ven sko. Mamo sta sprem lja la dva otro ka. O~e

13

je pa del na fron ti in hi {o so jim po ru {i li. Os ta li so do kon ca voj ne. Nau ~i li so me ne kaj ita li jan skih be sed.

V meki (gozd) ob Muri smo ime li lepo se no ̀ et (trav nik). Na vzhod ni stra ni so [ka li ~o ve nji ve, ki so te daj se ga le vsaj do po lo vi ce stru ge se da nje Mure. Bile so vsaj en me ter vi{ je od meke, od ka te re jo je lo ~il maj hen po tok. Glav ni tok Mure je bil na {ta jer ski stra ni, v sre di ni pa pre cej {i rok kam nit prod, ki je se gal do kon ca na {e ga pa {ni ka. Med pro dom in le vim, prek mur skim bre gom je bil manj {i re~ ni ro kav, ob na vad ni vodi glo bok le okrog pol me tra in znat no to plej {i od vode v stru gi. Zato smo se otro ci radi ko pa li v njem. Ob so bo tah so gos po di nje tam pra le pe ri lo, kmet je pa ~i sti li ̀ i vi no. Ob kon cu pro da, na meji med meko in [ka li ~o vi mi nji va mi, je glav ni tok Mure za vi jal na levo in se z vso mo~ jo za ga njal v vi so ki breg [ka li ~o vih njiv ter jih v na sled njih le tih pre cej {en del od ne sel. Med nji mi na {o se no ̀ et in tako ime no va ni li pov ski ograd, od ka te re ga je os tal le ko{ ~ek. Dru ga na {a nji va, na ka te ri smo leta 1922 na re di li ope ko za novo hi {o, pa je zdaj goz di ~ek bli zu glav ne ga toka, kjer {e ̀ i vo ta ri sta ri me lin~ ki brod. Med li pov-skim ogra dom in Muro je bil ko lo voz, v sen ci vi so kih dre ves, in nato lepa Du ho va do ma ~i ja s hi {o in sa dov nja kom, ki je se gal do Mure. Ko je na ra sla Mura (leta 1917/18) po pla vi la meko in od na {a la vi so ki breg {ka li ~o vih njiv, je od ne sla tudi ves ta grunt s hi {o vred. S te ̀ a vo so re {i li ̀ i vi no in ne kaj hi {ne opre me. Gos po di nja je ti sti dan pri pra vi la peko kru ha in ko-la ~e rav no spra vi la v pe~. [e pre den so bili pe ~e ni, se je za ~el ru {i ti breg pred hi {o. Da si re {i `iv lje nje, je mo ra la po beg ni ti in je kruh s hi {o vred pre pu sti la po ̀ re {ni Muri.

8. Mura odnese kravico - Grofica, posestvo, jagnjed.

Po prej{ njem opi su se la` je ra zu me na sled nji do go dek. Moj {est let ni brat Feri je do bil na lo go, da ~u va kra ve, ki so jih spu sti li na pa {o in jim gla vo pri ve za li k pred nji levi nogi. Kot

14

ved no sem bil z njim tudi jaz. Zelo so nama pri po ro ~i li, da ne bi pu sti la no be ne kra ve do tja, kjer se Mura za ga nja v breg. Ena kra vi ca tega ni ho te la ra zu me ti. @ej na se je prib li ̀ a la glav ni stru gi rav no tam, kjer ne bi sme la. Mid va sva za ~e la vpi ti nad njo in jo tep sti. Ubo ̀ i ca se je pre stra {i la, sto pi la malo na prej, zem lja se je zru {i la in voda je kra vi co od ne sla. Te kla sva po bre gu in kli ca la na po mo~. Hva la Bogu je sku pi na de lav cev po prav lja la na Muri neki mlin ski »kump« (ve lik ~oln) in so kra vo re {i li iz vode. Pri po ro ~i li so nama, naj jo hi tro od ̀ e ne va do mov. Zbra la sva {e dru ge kra vi ce in hi tro smo bili doma v hle vu. Teti in mami sva spo ro ~i la, da so kra ve zelo site. Za~udi li sta se, {li po gle dat in mo ra la sva po ve da ti re sni co. Po ma ga li sta kra vi ci, da je iz bru ha la vodo in jo re {i li. Tudi ta do go dek se je raz ve del po vasi in mid va sva po sta la kar slav na.

Tam, kjer je zdaj igri{ ~e in va{ ki dom, je bel tin ska gro fi ca ime la svoj ma rof. Nove vasi {e ni bilo, v [tri go vi le ne kaj hi{. Krog ma ro fa je bila vi so ka le se na ogra ja, glo bok ja rek, vi so ke aka ci je in med nji mi ne pre dir no gr mi ~ev je, da je bila vi de ti kot trd nja va. Tam so hlap ci re di li zelo lepe ko nje. Vsa zem lja med Me lin ci in Gor njo Bi stri co ter od rav ne ce ste iz Bel ti nec prek po to ka Dob la na Bi stri co pro ti jugu tja do Mure je bila nje na last. Zra ven me lin~ ke [tri go ve je ime la pa {nik za ko-nje. Okrog po ses tva so bili po sa je ni jag ne di (po na {e to po li), aka ci je, gr mov je in ob ce sti je bil glo bok ja rek. To zem ljo so mo ra li ob de lo va ti Me lin ~ar ji. Po prvi sve tov ni voj ni so jag-ne de, okras Prek mur ja, po dr li in nji ve raz de li li.

9. Vojaki odpeljejo zvon - Feri in Tin~ v mad`arsko {olo.

Ne ke ga ̀ a lost ne ga dne leta 1917 je sku pi na vo ja kov pri{ la po va{ ki zvon. Cela vas se je zbra la okrog ka pe le. Dva vo ja ka sta sple za la na zvo nik in zvon vr gla sko zi okno na tla. Za je ~al je kot otrok, ko pade. Z njim tudi ljud je. Vsi smo jo ka li. [e zdaj gle dam, kako so ga fant je na lo ̀ i li na voz, ki so ga de kle-

15

ta okra si la s cvet jem. Ko nji so po teg ni li in ga od pe lja li pro ti Len da vi. Ta koj po voj ni so va{ ~a ni ku pi li nov zvon. Do prve hi {e na gor njih Me lin cih so ga pri pe lja li z vo zom, od tam pa so ga fant je na okra {e ni no sil ni ci med pet jem vseh va{ ~a nov pri ne sli do ka pe le in ga po teg ni li v zvo nik. Med zvo nje njem je ga nje na mno ̀ i ca za pe la pe sem v ~ast Ma ri ji Sne` ni in nato zmo li la an gel sko ~e{ ~e nje.

V {o li sta gos po do va la u~i telj Hol cer in nje go va `e na. Vse je mo ra lo biti ma d`ar sko. Kdor se ni po ko ril, je bil te pen. Bo le ~e so bile »pac ke« na dlan, na ko nec pr stov ali na zad njo plat. Zah te val sem, da grem v {o lo z bra tom. Ku pi li so mi tab li co in vse po treb no. Vsi smo mo ra li sko zi vhod na vrat ca, kjer nas je spre je mal in pre gle do val u~i telj Hol cer. Ko sem se za svo jim bra tom prib li ̀ al, mi je za ~el go vo ri ti, se ve da po ma d`ar sko. Ni sem ga ra zu mel. Za ~el mi je ka za ti, da sem {e pre maj hen. Ker sem le si lil no tri, se je raz ko ra ~il med vrat ci. Vi del sem, da je edi na pro sta pot os ta la med nje go vi mi raz ko-ra ~e ni mi ko le ni in sem jo iz ko ri stil. Brat me je ob jel. U~i telj se je pre se ne ~en obr nil, za mah nil z roko in sem os tal v {o li. Poz ne je so me le pre pri ~a li, da sem os tal doma, ven dar sem se u~il od bra ta. Ko sem kon~ no je se ni 1918. leta bil spre jet, sem `e znal pi sa ti in bra ti, pa tudi ne kaj ra ~u na ti.

10. Tin~ v {oli tepen - Olga neni.

Ne ko~ sem po dru gih otro cih zve del, da se mo ra mo nau-~i ti ra ~u na ti od ena do de set. Mama so me nau ~i li. Na sled nji dan sem ko pr nel od `e lje, da bi u~i te lji ca vpra {a la. Dol go je go vo ri la, jaz sem jo gle dal, ra zu mel pa ni~. Ne na do ma je z le skov ko po ka za la name. Sko ~im k ra ~u nal ni{ ki tab li in za~-nem: »Egy, ket to, ha rum, negy, ot, hat, het, nyolc, ki lenc, tiz.« Zma go slav no sem jo po gle dal. Ona pa se je za ~e la je zi ti. Mi sle~, da sem se zmo til, sem za ~el zno va, bolj po ~a si. [e bolj jez na je za ~e la vpi ti in udri ha ti z le skov ko po mizi. Zme den

16

sem za ~el tret ji~. Ni sem mo gel kon ~a ti, ker so se udar ci z le skov ko kar usu li na moj hr bet. Ste kel sem po raz re du, u~i-te lji ca vpi jo~ za me noj, otro ci so se sme ja li, plo ska li in vpi li. Pra vi ba bi lon ski ne red. Pa so se sun ko ma od pr le glav ne duri. Pri ka zal se je u~i telj Hol cer, je zen, z le skov ko v roki. Grob na ti {i na! Le u~i te lji ca je so pro gu jez no ne kaj pri po ve do va la. Kaj, ni sem zve del ni ko li. Vem le, da je Hol cer ste kel za me noj, me zgra bil za ovrat ni co, vr gel na klop in oba sta udri ha la po meni, do kler se ni sta utru di la. Ves pre se ne ~en, ni sem ne jo kal ne vpil, le do do bra sem obr cal oba. Ve~ krat sem raz mi{ ljal o tem malo pe da go{ kem iz bru hu obeh vzgo ji te ljev. Ver jet no je u~i te lji ca zah te va la od mene ne kaj ~i sto dru ge ga in se ji je zde lo, da jo jaz iz zi vam. Njen mo` ji je se ve da ver jel. Na si lje in vsa ka kri vi ca pov zro ~i ta od por, so vra{ tvo in ma{ ~e va nje. Tako se je zgo di lo na Me lin cih in dru god po prek mur skih va seh. Ved no bolj je ra sla `e lja, da bi se os vo bo di li tuj cev in ~im prej pri dru ̀ i li slo ven skim bra tom on stran Mure. Za vest, da smo Slo ven ci in ne Ven di, je ra sla iz dne va v dan. Otro-ci pa se v~a sih kru to ma{ ~u je jo nad ne dol` ni mi. Hol cer je va otro ka Laci in Naci, na {ih let, sta bila do bra. Ven dar smo ju v~a sih ob ko li li in za ~e li peti: »Laci, Naci, vu dri ga po taci«, do kler ni sta za jo ka la in po beg ni la, ~e se ni pri ka zal u~i telj Hol cer z le skov ko.

Tudi to se zgo di. Neki dan sem ~u til po tre bo. Mo ra li smo pro si ti po mad`ar sko: »Olga neni, ke rem sze pem, szuk-se gre ...« (teta Olga, lepo pro sim na stran), pa sem te be se de po za bil. Po nu jal sem bli` njim so {ol cem ja bol ko, te daj pra vo bo gas tvo sre di zime, da bi mi kdo po ve dal, kako naj pro sim. Pa no be den ni znal. Sila je bila velika in sem se spom nil, da »fe jem faj« po me ni: gla va me boli. Za ~el sem ce pe ta ti in jo ka ti. U~i te lji ca je pri te kla k meni in ho te la ve de ti, kaj je z me noj. Jaz sem jo ka je po nav ljal »fe jem faj«. Po ti pa la mi je `i lo, po lo ̀ i la roko na ~e lo in re kla: »Nen, nen fe je faj.« Ker sem jaz vztra jal pri tr di tvi, mi je sti sni la tab li co pod paz du ho

17

in me po ri ni la sko zi vra ta. Po oprav lje ni po tre bi sem raz mi{-ljal, kam naj grem zdaj, saj v raz red ne smem. Spom nil sem se ba bi ce, o~e to ve mame, ki je bila zelo do bra z me noj in je `i ve la v mali sobi nji ho ve do ma ~i je. Ko maj sem po tr kal, mi je od pr la in vpra {a la, za kaj ni sem v {o li. Re kel sem, da so me po sla li do mov, ker me boli gla va. Kar po teg ni la me je v hi {o, me dala v svo jo po ste ljo, mi po lo ̀ i la hla den ob kla dek na ~e lo in nato {e pri pra vi la to pel ~a jek, go vo re~: »Oj, ti si ro tek, ne boj se, jaz te bom poz dra vi la!« Opold ne smo se otro ci vra ~a li iz {o le tako, da smo se dr ̀ a li za roke. Ko smo pri{ li do hi {e kak {ne ga so {ol ca, smo poz drav lja li: »Di ~ir te {e ka, fa len Je zu{ Kri stu{.« Po to plem ~a ju sem za dre mal. Kar za sli {im, kako se so {ol ci poz drav lja jo, saj je ba bi ~i na hi {a bila na kri` pot ju, sko ~im iz po ste lje, zgra bim tab li co in ste ~em ven. Ba bi ca me ni mo gla zau sta vi ti, saj sem ji za tr je val, da me je ona `e oz-dra vi la. Hva la Bogu, ni bilo no be nih sla bih po sle dic, jaz sem pa tudi mol ~al kot grob.

18

PRI SOBO^ANOVIH.

11. Sosedovi Brun~evi - Mi{ko in Agata - Vabljive ~e{nje.

Po ba bi ~i ni smr ti so mama na je li za sta no va nje dve sobi pri So bo ~a no vih na gor njih Me lin cih in smo se pre se li li tja. Spre je li so nas zelo pri jaz no. Tudi so sed je so bili ve se li »Ame-ri kan cev«. Bil sem {e maj hen, ko sem pr vi~ sli {al, da me je kdo kli cal »Ame ri kan ~ek«. Do solz u`a ljen sem ga to ̀ il mami. Oni so se na smeh ni li in mi od go vo ri li, da se ne smem je zi ti, ker sem res Ame ri ka nec, saj sem se ro dil v Ame ri ki. Mno go poz ne je sem do jel, kaj to po me ni. Je zil pa se za ra di tega ni sem ve~, tudi po na {al ne. Ved no pa sem se ~u til in imel za Slo-ven ca. Z bra tom sva rada pre pe va la: »Slo ve nec sem!« mama so se nama ved no pri dru ̀ i li z le pim gla som. S so se do vi mi Brun ~e vi mi smo po sta li ve li ki pri ja te lji, po seb no z Gej to (Aga to), {ti ri leta sta rej {o od mene, in z nje nim mlaj {im bra-tom Mi{ kom (Mi hae lom). Gej ta je v~a sih pre ̀ i ve la ves dan pri nas in se u~i la {i va ti. Poz ne je je po sta la re dov ni ca v Dru` bi h~e ra Ma ri je Po mo~ ni ce, ve li ko de la la in svet ni{ ko umr la na Ble du, sta ra 94 let. Os ta li smo si do smr ti do bri pri ja te lji in se pod pi ra li. Par dni pred smrt jo sem jo obi skal. Po ko pa na je na Ble du. Bila nam je kot rod na se stra. Tudi z Mi{ kom smo po sta li kot brat je: sku paj smo de la li, se u~i li in igra li; v~a sih tudi sku paj kak {no u{ pi ~i li. Do ma ~im smo po ma ga li, vsak po svo jih mo ~eh.

19

Ne ke ga vro ~e ga dne smo bili na po lju. Po sla li so me po pit no vodo. Na zaj gre de sem za gle dal lepe, vab lji vo zre le ~e{-nje. Les tvi ca je bila pri slo nje na, sku{ nja va ve li ka in kar hi tro sem bil na dre ve su. ^e{ nje so bile tako oku sne, da sem po za-bil na svo jo dol` nost. Ko sem kon~ no pri so pi hal na nji vo, je voda bila vro ~a. Nih ~e je ni mo gel piti. Pa so ven dar po tr pe li z me noj; niso me pre te pli, kot sem si za slu ̀ il. Mo ral sem jim pa po ve da ti vzrok za za mu do. Pri sr~ no so se na sme ja li in zbi-ja li {a le nad mojo po ̀ re {nost jo.

12. Zgodba s psom - Mura poplavlja - Morska bitkana jezer~ku.

Brun ~e vi so ime li le pe ga psa in majh ne sani. Bilo je po zi mi. Z Mi{ kom sva rav no bra la neko knji go o Si bi ri ji in vi de la na sli kah, kako se tam vo zi jo na sa neh, ki jih vle ~e jo psi. Do go vo ri la sva se, da jih bova po sne ma la, saj smo ime li psa za tak {no vpre go. Naj sta rej {i Brun ~ev brat Jo ̀ e, na mest-nik po koj ne ga o~e ta, je rade vo lje pre skr bel vle~ no opre mo za psa, ~e prav je ver jet no ve del, kaj se bo zgo di lo. Sne ga je bilo ve li ko, ce ste po vasi splu ̀ e ne in smo se od lo ~i li. Pes je mir no do pu stil, da smo mu na de li opre mo. Z Mi{ kom sva se us to li ~i la na sa neh in brat Feri je pog nal psa. Ta pa, na me sto na ce sto, je ste kel pro ti plo tu, ga pre sko ~il in ob vi sel na dru-gi stra ni, sani na na {i in mid va sva se lepo za ko ta li la v sneg. Ve li ko sme ha je bilo, ni smo pa psa ve~ mu ~i li.

Neko pomlad je Mura zo pet pre sto pi la bre go ve, po dr la na sip v meki in prek Je ri ~e ve ga in Brun ~e ve ga sa dov nja ka pri hru me la do glo bo ke mla ke pred So bo ~a no vo hi {o, se spre me ni la v je zer ce, nato pre~ ka la ce sto in na da lje va la svo jo zma go vi to pot po Lu bo vi ji do ce ste pri Za drav ~e vih, {la ~ez ce sto, na da lje va la pot do [tau so vih, za ma ro fom pre~ ka la ce sto in se vr ni la v glav no stru go pri me lin~ ki [tri go vi. Me lin ci so po sta li otok, kot ver jet no ob svo jem na sta ja nju; tako na mre~

20

trdi sta ro ust no izro ~i lo. Sre di vasi je na sta lo lepo je zer ce, ki ga je po let no son ce ogre va lo, da je to pla voda otro ke kar va bi la na ko pa nje. Z Mi{ kom sva ti ste dni v neki knji gi bra la zgod bo o bit ki med rim skim in kar ta ̀ an skim bro dov jem na je ze ru Tra zi me nu. Za kaj ne bi tudi mi, raz de lje ni med Rim lja ne in Kar ta ̀ a ne, upri zo ri li tako bit ko na na {em »Me lin~ kem je ze-ru«? Nav du {i li smo ne kaj o` jih pri ja te ljev, do lo ~i li dan in uro, pri vle kli vsak svo jo »lad jo«, ko ri ta, ki so jih do bre mame ra bi le za pra nje pe ri la. Med vri ska njem smo se vkr ca li na dveh nas-prot nih bre go vih. Nav du {e nih gle dal cev ni manj ka lo. Mi{ ka je s svo jim bra tran cem [~an ~a ro vim Ti ne kom re sno po ve lje val Rim lja nom, mid va s Fe ri jem pa Kar ta ̀ a nom. »Stra {ne boj ne lad je« so se med kri ki voj{ ~a kov in gle dal cev zag na le dru ga pro ti dru gi ... Toda v ne kaj mi nu tah so os ta le praz ne, vsi bo-jev ni ki pa so ~o fo ta je v vodi lo vi li vsak svo jo lad jo. Bit ka se je kon ~a la brez zma ge. Tudi mr tvih in ra nje nih ni bilo. Le za ne ka te re bo jev ni ke se je bit ka na da lje va la na domu, ko so svo jo lad ji co pri vle kli do mov po{ ko do va no in jim je mama su {i la hla~ ke s {i bo kar na te le su. Naj bolj sre~ ni so bili »gle dal ci«, saj so se do do bra na sme ja li.

13. Tin~ek ranjen - Mama zahtevajo pokor{~ino.

Med voj no in v pr vih le tih po voj ni, ka kor tudi po pri-klju ~i tvi Prek mur ja k Slo ve ni ji, je voj ni duh prev zel mla di no. Me lin ci so se raz de li li med gor nje in dol nje. Neki dan so se mla di do go vo ri li, da bodo upri zo ri li pri ja telj sko bit ko med gor nji mi in dol nji mi Me lin ci. Kma lu so ugo to vi li, da so take igre ne var ne, saj so pov zro ~i le ve~ ne na mer nih ra njen cev. Med nji mi je bil tudi Tin ~ek. Tako nam sam pri po ve du je o do go div{ ~i ni.

»Pri Du ho vih, za daj za {o lo, je pev ski zbor neko ne de-ljo po pold ne imel vajo. Mama so bili ~la ni ca zbo ra in so me vze li s se boj. Pev ci so lepo va di li, jaz sem se pa zu naj po {te no dol go ~a sil. Te daj sem za gle dal neke fan te, ki so te ka li drug

21

za dru gim, se te pli, ne ka te ri pa tudi s fra ~a mi me ta li manj {e kam ne. To je bil za ni miv pri zor za ma le ga de~ ka.Te daj ni bilo {por ta, ne ra dia, ne te le vi zi je ali kake dru ge za ba ve, ra zen ob ~a snih ple sov in si cer za ni mi vih, toda red kih gle da li{ kih pred stav v va{ ki {o li. Zato so se fant je po svo je za ba va li. Pri Du ho vih je bil pre cej vi sok kup gra mo za, in da bi bo lje sle dil fan tov ski igri, sem sple zal nanj. Ne na do ma sem opa zil, da me je neki fant vzel za tar ~o in ci ljal vame. Za ~u den sem gle dal, kako leti ka men pro ti meni. Na rav ni ~ut var no sti, da bi se kam nu izog nil, je od po ve dal. Za ~u til sem mo ~an uda rec v nos, krik nil in za gr ni la me je no~. Ko sem pri {el k sebi, sem bil ves kr vav, pev ci pa vsi okrog mene ... Po sle di ce ti ste ga ‘sre~ ne ga’ kam na ~u tim {e da nes, ~e prav so me poz ne je ope ri ra li. Dru ga po sle di ca je bila, da so se me lin~ ki o~a ki zbra li in pre po ve da li take za ni mi ve, a ne var ne igre mla dih. Na sled njo ne de ljo se je ne kaj sta rej {ih mo{ kih zbra lo sre di vasi pred ka pe lo, da bi za-go to vi li po kor{ ~i no mla dih. Za vsak pri mer so s se boj pri ved li svo je po slu {ne pse. Mla di na je ubo ga la, ver jet no bolj iz so ~ut ja do ra nje ne ga otro ka.

Pokor{~ina je kre post, ki so jo na {a do bra mama zelo zah te va li. Ne ke ga dne z bra tom nis va bila do volj prid na. Mama so mo ra li k so se do vim in so nama uka za li, naj kle ~i va, do kler se ne vr ne jo. Dol go jih ni bilo in ko le na so za ~e la bo-le ti. Mama so na me ra va li lu{ ~i ti ko ru zo, ki so jo su {i li v kotu pri pe ~i. Skle ni la sva, da jo zlu{ ~i va in tako od mame do se ̀ e va od pu{ ~a nje. Toda, kako pri ti do ko ru ze, ko pa nis va sme la vsta ti? Po ko le nih sva se spla zi la do ko ru ze in jo za ~e la lu{ ~i ti. Ne na do ma nek do po tr ka. Bili so stric Pa vlek. Vpra {a li so, kaj de la va in za kaj na ko le nih. Po ve da la sva, da mo ra va kle ~a ti, do kler se mama ne vr ne jo. Tin ~e ka so dvig ni li v zrak, da bi ga po sta vi li na noge, pa ni steg nil nog in je vre{ ~al. Mo ra li so ga spet dati na ko le na. Ko sva po ve da la, kje so mama, so {li ta koj po njo. Kma lu sta se vr ni la in mama so, vid no za do-volj ni, pre ki ni li ka zen.

22

14. Bolne koko{i - Razmi{ljanje o morilcih - Konec vojne.

Bilo je spom la di, ~u do vit, lep dan. Mama so s So bo ~a-no vi mi od{ li na nji ve. Mid va sva mo ra la ~u va ti ko ko {i, ki so bo le ha le. Pri po ro ~i li so nama, da ta koj, ko vi di va kak {no ko-ko{ ho di ti okrog, kot da je pi ja na, jo zgra bi va in ji od se ka va gla vo na ne kem tna lu v kotu dvo ri{ ~a. Bli ̀ a lo se je pold ne, son ce je pri pe ka lo. Kar za gle da va neko ubo go ko ko{, ki se je res zde la pi ja na. Zgra bi va jo, te ~e va k tna lu, Feri z levo roko sti ska ko ko{, jaz jo dr ̀ im za gla vo in on za mah ne s se ki ri co ... Ko sva za gle da la kri, sva za ~e la pre stra {e na jo ka ti in te ka ti po dvo ri{ ~u: on s ko ko{ jim te le som in se ki ri co, jaz s ko ko{ jo gla vo v roki. Po ~a si sva se po mi ri la, ven dar spo min na za kol ko ko {i (za mene edi na v ̀ iv lje nju) me vse ̀ iv lje nje ni za pu stil.

Ve~ krat ob no vi cah o umo rih, ki se mno ̀ i jo, mi slim na hu do del ca, ki je ubil ne dol` ne ga ~lo ve ka. Kak {na dra ma se mora do ga ja ti v nje go vem srcu! Ni ~ud no, da si ne ka te ri so-di jo sami in na re di jo sa mo mor, ne ka te ri zno ri jo, tret ji pa se za krk ne jo v svo ji hu do bi ji. Tak {ni so ne var ni, pa tudi vred ni po mi lo va nja, ra zu me va nja in brat ske po mo ~i. To so na vad no ne sre~ ne ̀ i, ki v otro{ tvu niso do bi li pra ve vzgo je, ne vedo, kaj je do bro ta in lju be zen o~e ta in ma te re. V nji ho vih sr cih vla da so vra{ tvo in ne vo{~ lji vost, ki vo di ta v hu do dels tvo. Po seb no te daj, ~e ti ljud je ni ma jo vere v Boga, ki je lju be zen, in jim za ra di tega vse `iv lje nje po sta ne ne smi sel. Manj ka jim edi na opo ra, »trd na ska la«, na ka te ro bi lah ko po sta vi li svo je ̀ iv lje nje. Zato i{ ~e jo na do me sti la v ma mi lih in v u`i va{ tvu vseh vrst, tudi v kru to sti in hu do dels tvu. Sami ne sre~ ni, one sre ~u je jo tudi mno ge dru ge lju di.

Sve te ga Ja ne za Bo ska je pri teg ni la uso da te mla di ne. Po Bo` jem nav di hu se je pos ve til nje ne mu re {e va nju in us ta no-vil sa le zi jan sko dru` bo. Ta na da lju je nje go vo delo z upo ra bo pre ven tiv ne ga vzgoj ne ga si ste ma, ki slo ni na treh te me ljih: vera, pa met in lju bez ni vost.

23

15. Prekmurje priklju~eno Sloveniji - Slavje v Beltincih.

Ve li ko ve se lje je za vla da lo 9. 7. 1919 ob pri klju ~i tvi Prek mur ja k ma ti~ ni do mo vi ni Slo ve ni ji. Ma d`ar ski vo ja ki so zbe ̀ a li pro ti Len da vi in pri ka za la se je voj ska nove dr ̀ a ve SHS, poz nej {e Ju go sla vi je. Od de lek te voj ske se je us ta vil v goz di~ ku pred So bo ~a no vo hi {o. Iz so sed njih hi{ so pri te kli mo` je z vr ~i do ma ~e ga vina ter `en ske in ra do ved ni otro ci s kru hom in dru gi mi do bro ta mi. Vo ja ki so se pre se ne ~e ni in hva le` ni go sti li.

Na {a mama tudi tu kaj niso mo gli za ta ji ti svo je do bro te. Za gle da li so za stra ̀ e ne ga jet ni ka, ki je milo gle dal, kako so se dru gi go sti li. S pri vo li tvi jo ofi cir ja so jet ni ku po nu di li ne kaj hra ne in pi ja ~e. Spre jel jo je z ve li ki mi zna ki hva le` no sti. Na-zad nje je, ga njen, Tin ~e ka po bo ̀ al po la seh. Ver jet no je imel tudi on na svo jem domu otro ka. [e ju go slo van ske ga ofi cir ja je ga ni la jet ni ko va hva le` nost in je sti snil roko nje mu in mami.

Ob pri klju ~i tvi Prek mur ja k ma ti~ ni do mo vi ni smo se z ve se ljem ude le ̀ i li ve li ke ga slav ja v Bel tin cih. Bilo je nav du-{u jo ~e: {te vil ni go vo ri, {e ve~ ob ljub in plo ska nja, vse po vsod slo ven ske za sta ve, ve li ko pri ~a ko va nje bolj {ih ~a sov, kar se je le de lo ma ure sni ~i lo. Po osem de se tih le tih lah ko vse to oce-nju je mo bolj ob jek tiv no. Ve li ka `e lja po slo ven ski neod vi sni in svo bod ni dr ̀ a vi Slo ve ni ji se je z ne majh ni mi `r tva mi in na po ri ure sni ~i la {e le v de setd nev ni do mo vin ski voj ni leta 1991. Vmes je dru ga sve tov na voj na in ̀ a lost na, trda dik ta tu ra ko mu niz ma, z vse mi nje ni mi stra ho ta mi, `r tva mi in hu di mi po sle di ca mi, ki jih {e ved no ~u ti mo. V Bo` jih na ~r tih je za nas ta ~as prav go to vo bil po treb na {o la, da bi bo lje ra zu me li in ce ni li pra vo svo bo do v neod vi sni do mo vi ni. ^e se je to res zgo di lo ali ne, naj si na to vsak sam od go vo ri po ve sti.

24

16. Zgodovina nas u~i. Ali jo poslu{amo - Te`ave,kam drvimo?

Tako je za pi sa no in to radi po nav lja mo. Toda, ali je to res v na {em pri me ru? Smo se mi res kaj nau ~i li ob stra hot nih do ga ja njih prej{ nje ga sto let ja, ki nam ra zo de va jo kru to po do bo brez sr~ ne ga ~lo ve ka, ki ne samo da ubi ja, mar ve~ se na sla ja ob trp lje nju bli` nje ga?

Po mi sli mo na na rav na nost da na{ nje ga mlaj {e ga ~lo ve-ka. Ali mu je kaj mar, ~e na te le vi zor ju gle da pri zo re stra {ne kru to sti: sa mo mo ril ce, ki se raz stre li jo in pov zro ~a jo smrt ne-dol` nih lju di, se stra da ne otro ke brez ob le ke in hra ne, dru ̀ i ne brez lju bez ni in v raz su lu, mla de star ce in star ke od vi sni ke, ki z iz mu ~e ni mi obra zi ter obu pa nim in iz gub lje nim po gle dom str mi jo v praz no, med tem ko se pro da jal ci ma mil, ki sla bost mla dih zlo ~in sko iz ko ri{ ~a jo, bo ga ti jo? Po mi sli mo tudi na to li ko po huj{ lji vih pri ka zov vseh ~lo ve{ kih sla bo sti, ki nam jih dnev no po nu ja te le vi zi ja. Po kak {nem kru tem zlo ~i nu pri de ve~ krat na vr sto kak spol zek pri zor. Kaj naj mi sli mlad ~lo vek, ko to gle da?

Kam drvi ~lo ve{ tvo? ^e se ne spa me tu je mo vsi, ki smo od go vor ni za vzgo jo ~lo ve ka, dr vi mo v go to vo po gu bo. Bog nas je us tva ril svo bod ne in ra zum ne. Pri hod nost, oseb na in skup nost na, je v na {i od lo ~i tvi. On spo {tu je to od lo ~i tev. Po pre ro kih, in po seb no po svo jem Sinu, nam je ra zo del svo jo vo ljo in svo je na ~r te. Ob ljub lja nam ze melj sko in ve~ no sre ~o pri sebi. Mo ra mo se za njo bo ri ti: z ra zu mom spoz na va ti nje ga in nje go vo vo ljo in se svo bod no od lo ~a ti. On nam je ved no pri prav ljen po ma ga ti, ~e mu to do vo li mo in ga pro si mo. Dal nam je tudi vo di te lje v svo ji Cerk vi, po ka te ri nam deli svo jo po mo~ in ka ̀ e pot. ^e ji pri sluh ne mo in to po mo~ po ni` no sprej me mo, bomo re {e ni mi in tudi na {i po tom ci, za sre ~o ka te rih smo vsaj del no od go vor ni.

Glav na te ̀ a va je v nas sa mih. Doz de va se mi, da vsa ka

25

nova ge ne ra ci ja mi sli, da je edi no ona zmo` na us tva ri ti kaj po seb ne ga in da ne po tre bu je lek cij od dru gih. Naj huj {a rana ~lo ve ko ve du {e je o{ab nost, gla va vseh hu do bij, vseh ne vo{~-lji vo sti in vse ga zla. Da nes to {e prav po seb no ob ~u ti mo. Saj da na{ nji ~lo vek mi sli, da tudi Boga ne po tre bu je, in na nje-go vo me sto po stav lja sa me ga sebe in svo jo zna nost. Po zab lja, da vsa ka zna nost pri ha ja od Boga.

Tako je iz po ve dal neki ve li ki ru ski znans tve nik, {e v Sta-li no vem ~a su, ko so ga hva li li: »Mi znans tve ni ki ni ~e sar ne us tvar ja mo; le tru di mo se, da bi z ra zu mom, ki smo ga tudi od Ne ko ga pre je li, od kri va mo ~u do vi te sile na ra ve, ki jih je ta Nek do v njo po lo ̀ il, in de la mo na to, da bi te skriv nost ne sile slu ̀ i le ~lo ve ku v do bro.«

Zna nost brez vere je »no rost«! Iz pol pre te kle zgo do vi ne vemo, kam vodi zna nost, ki ne upo {te va Stvar ni ka ve so lja, da ro val ca pra ve mo dro sti. Ven dar se mno gi ne spa me tu je jo. Ho ~e mo gra di ti lep {o pri hod nost za na {e po tom ce? Upaj mo, da bomo to do se gli. Toda Bog nam go vo ri: »Za man se tru di jo zi dar ji, ~e Bog ne zida hi {e!« Po slal je svo je ga Sina, da nam kot U~i telj ka ̀ e pra vo pot in nas kot Odre {e nik re {i gre hov in zab lod. Je zus pa trdi: »Brez mene ne mo re te ni ~e sar sto ri ti. Jaz sem pot, re sni ca in `iv lje nje!«

17. G. [tefan Kuhar - Drugi dobri voditelji - Posnemajmo jih - Delajmo, molimo in zaupajmo - Tarnanje ni~

ne pomaga.

[tefan Kuhar, naj prej ka plan in nato bel tin ski `up nik, se je izred no ve se lil pri klju ~i tve Prek mur ja k ma ti~ ni do mo-vi ni Slo ve ni ji. Bil je izre den bu di telj slo vens tva v Prek mur ju. Bla ge ga srca, do bro ho ten, ven dar tudi zah te ven. Vsa ke mu je rad pri sko ~il na po mo~. Ve rouk nas je pou ~e val ved no le v slo ven skem je zi ku. Po leg lju bez ni do Boga nam je s slo ven-ski mi pe smi mi vzbu jal lju be zen do last ne ga na ro da. Zato so

26

mu nas prot ni ki slo vens tva po vsod na ga ja li. Ve li ko je tr pel, so vra ̀ il pa ni ni ko gar. Na `a lost je v svo bo di pod udar cem bo lez ni ja nuar ja 1922 iz hi ral in od {el k Bogu po pla ~i lo. Po-greb je bil v Bel tin cih, ve li ~a sten in smo se ga po leg mno gih dru gih ude le ̀ i li tudi {te vil ni Me lin ~ar ji.

Delajmo, upajmo in molimo po zgle du teh na {ih ve li kih mo`. Kot oni znaj mo pri sluh ni ti Bo` je mu po slan cu Je zu su in se rav na ti po nje go vih be se dah. Le te daj bo na {a pri hod nost res za go tov lje na in Slo ve ni ja bo po sta la oaza miru in ve se lja ter bo edi no pra ve vred no te raz li va la na vse stra ni, ka kor je, se mi zdi, nje no pra vo po slans tvo. Te ri to rial no smo majh na de ̀ e la, ma lo {te vil ni, stis nje ni med dru ge Slo vane, La tin ce, Ger ma ne in Ma d`a re, ki nas ̀ e sto let ja ho ~e jo po tuj ~i ti. Pre ̀ i ve li bomo le, ~e bomo ra zu me li in se tru di li iz pol ni ti po slans tvo do bro te, miru in lju bez ni ter se od li ko va ti v zna no sti ter boju za mir in pra vi~ nost. Te daj bomo ce nje ni, spo {to va ni in ljub lje ni. Zdi se mi, da smo {e da le~ od tega. Ven dar bomo to do se gli, ~e nas bo sprem ljal op ti mi zem, med se boj no spo {to va nje in zau pa nje v vse mo go~ ne ga, vse ved ne ga in us mi lje ne ga Boga, ki po ni` ne in male iz bi ra za ve li ko po tez na dela, o{ab ne pa za vra ~a in po ni ̀ u je. Na{ na rod je v je dru ve ~i no ma {e ved no zdrav in poln ~vr ste vere v Boga in zau pa nja v Ma ri jo. Naj se v tem {e iz po pol nju je. »^uj te in mo li te,« nam pri po ro ~a Je zus. Delo, mo li tev, `r tve in zau pa nje v Bo` jo in Ma ri ji no po mo~ so na {e mo go~ no oro` je. Pro~ s stra hom in ne zau pa njem. S tak {nim oro` jem nam je zma ga za go tov lje na. Z njim bomo zgra di li sre~ no, ve se lo in spo {to va no do mo vi no. Saj bo sta z nami gra di la Ma ri ja Po mo~ ni ca krist ja nov in Je zus, vse mo-go~ ni, mo dri in mi lost lji vi odre {e nik. Zato, pro~ z dvo mi. Zau paj mo! … Da! »Ved no zau paj mo!« …

27

VAS MELINCI.

18. Gradnja kapele in {ole - Zapleti - Konec vojne in novo upanje.

Bilo je leto 1912. Me lin~ ki `u pan Ivan Oz mec je pred kri ̀ em in stol pi ~em sre di vasi sre ~al svo je ga o` je ga pri ja te lja in so de lav ca An dre ja For ja na. Po poz dra vu mu je po ka zal na kri` in re kel: “Lep je ta kri`, ki so ga na {i pra ded je po sta vi li pred ve~ sto let ji; po tre bu je pa po pra vi la.” For jan je bil mne-nja, da bi bilo mno go bo lje se zi da ti pro stor no ka pe lo, kjer bi se va{ ~a ni lah ko zbi ra li k mo li tvi tudi ob sla bem vre me nu; zvon iz stol pi ~a, kup ljen `e leta 1882, pa bi na {el lepo me sto v zvo ni ku nove ka pe le. Dol go sta se po go var ja la, poz ne je se od lo ~i la, nav du {i la so va{ ~a ne, us ta no vi la grad be ni od bor, ki je pri skr bel na ~r te in po treb na do vo lje nja, vo dil dela, is kal po tre ben ma te rial in de lav ce. ̂ la ni od bo ra so bili: ̀ u pan Ivan Oz mec, An drej For jan, Mar ko Duh, Mar tin Bru nec, [te fan Duh, Ivan Vo har in [te fan Maj cen. Na ~r te je iz de lal An ton Jandl iz Lju to me ra (isti kot za za ver ̀ ej sko Ma ri ja ni{ ~e), ope ko in dru ga dela so brez pla~ no na re di li do ma ~i moj stri in za ~e li so zi da ti. Za pa tro na so `e le li sv. Pe tra; kon~ no so z g. `up ni-kom skle ni li, da naj bi to bila MARIJA SNE@NA, ki je te sno po ve za na z me lin~ kim ust nim izro ~i lom. Ta za tr ju je, da sta bra ta Ci ril in Me tod na poti iz Mo rav ske v Rim os ta la dalj

28

~a sa v prek mur skem Tur ni{ ~u in Muro pre~ ka la na Me lin cih, kjer so bili mli ni, ~ol ni in brod. V Rimu pa sta sve ta bra ta s slo ven ski mi pr vi mi du hov ni ki s pa pe ̀ e vo pri vo li tvi jo ime la prvo slo ven sko slu` bo bo` jo v ~u do vi ti cerk vi Ma ri je Sne` ne. S pro sto volj no po mo~ jo pre bi val cev je zi da va hi tro na pre do-va la; pro ti kon cu leta 1912 je v gro bem ka pe la `e sta la, si cer pre cej manj {a, kot so `e le li Me lin ~ar ji. Pr vot ne mu na ~r tu je nas pro to val bel tin ski g. `up nik. Bal se je, da bi se Me lin ci od ce pi li od bel tinske `up ni je.

Za ple ti so na sta li z ma d`ar ski mi u~i te lji. Tr di li so, da je po slop je za {o lo bolj po treb no. Del no so ime li prav, saj so pou ~e va li v na je ti hi {i [te fa na Maj ce na. Grad be ni od bor je ra zu mel po tre bo in je skle nil zgra di ti tudi {o lo. Grad njo so kma lu za ~e li. Toda ko je iz bruh ni la prva sve tov na voj na, je ve ~i na mo{ kih mo ra la na fron to in 34 se jih ni ko li ni ve~ vr ni lo. Tudi gos po dar ska kri za je pri ti sni la. Zato so se dela za vle kla. Ka pe lo je vse ka kor lepo po sli kal sli kar Ju rij Ko {ar od Sv. Ju ri ja ob [~av ni ci. Na ste ni ob ol tar ju je na levi stra ni na sli kal sv. Bar ba ro in na de sni sv. Ja ne za Krst ni ka, na stro-pu pa 16 Ma ri ji nih slik in vzkli kov iz li ta nij. Na pro ~e lju je na sli kal Sve to Tro ji co ter sv. Pe tra in Pa vla, ob stra neh pa sv. Kri`, sv. Flo ri jana in sv. Ano. Ra zen zad njih treh so vse sli ke os ta le do da nes. Lepe kipe so pri pe lja li iz Ti rol ske. Mo` je so da ro va li kip Ma ri je Sne` ne in sv. Jo ̀ e fa, fant je in otro ci kip Srca Je zu so ve ga in kip sv. Aloj zi ja, ̀ e ne in de kle ta pa kip Srca Ma ri ji ne ga. Za ra di zi da nja {o le je bla go slov ka pe le bil {e le 7. no vem bra 1914; po de lil ga je ob mno ̀ i ci ve se le ga ljuds tva g. Flo ri jan [traus; pri di gal je g. Ka rel Zrim. [o lo so kon ~a li poz ne je in jo je bla go slo vil g. [te fan Deli sep tem bra 1917. Kle klov Ma ri jin list je leta 1917 pri ne sel sli ko in po drob no sti o me lin~ ki ka pe li. Lju to mer ski or ga nist in pe vo vod ja Franc Za hrl je za pri lo` nost na pi sal dve lepi pe smi Ma ri ji v ~ast, ki ju ljud je {e da nes radi pre pe va jo. @e od leta 1952 na prej so se po nav lja le po bu de, da bi po ve ~a li ka pe lo ali zgra di li novo

29

cer kev. Pre bi val ci so se na re fe ren du mu od lo ~i li za po ve ~a nje, dela za ~e li 1978 in g. {kof Franc Kram ber ger je raz {ir je no ka-pe lo bla go slo vil na praz nik sve tih slo van skih apo sto lov Ci ri la in Me to da 5. ju li ja 1981, do ma ~in Ci ril Je ri~, sa le zi jan ski so brat po mo~ nik, na dar jen sli kar in ki par, pa obo ga til z zgo-do vin ski mi sli ka mi.

19. Melinci 1919 - Ce pu dro vi in Ma ri ja Gori{ek,slovenski u~itelji.

Ob pri klju ~i tvi Prek mur ja k Slo ve ni ji je vas Me lin ci ime la ~ez ti so~ pre bi val cev. Otro ci smo z ve se ljem ho di li v slo ven-sko {o lo. Med u~en ci je vla da lo ve li ko ve se lje, pri ja teljs tvo in `e lja po u~e nju. V {o li smo se tudi radi u~i li ve rou ka, ki ga je pou ~e val du hov nik in tudi oba u~i te lja, g. Leo in ga. Ma ri ja Ce pu der. Pred in po pou ku smo ved no mo li li. Kri` je bil na spred njem glav nem me stu in u~i te lja se ni sta sra mo va la ho di ti k ne delj ski ma {i. [e bolj ver na je bila mla da u~i te lji ca Ma ri ja Go ri {ek, ki se jima je poz ne je pri dru ̀ i la. Bila je izred no do bra in po bo` na. Radi smo jo ime li.

Ne ke ga dne je raz la ga la snov in sto pi la tik pred mojo klop. Ne na do ma so se vsi za ~e li sme ja ti, ker sem ji jaz v `ep pred pa sni ka, ne da bi se ona za ve da la, spu stil ne kaj cu kr~ kov. Za ra di tega se ni je zi la. Dru gi~ sem, med za ~et no mo li tvi jo, li stal po zvez ku. Us ta vi la je mo li tev in me vpra {a la, ali res ho ~em po sta ti du hov nik. Pri tr dil sem. Te daj je re kla: »Kak-{en du hov nik pa bo{, ~e zdaj med mo li tvi jo li sta{ po zvez ku, na me sto da bi mo lil z nami? Ali si po za bil, da se v mo li tvi po go var ja mo z Bo gom?« Sram me je bilo, pa ji ni sem za me ril in tega tudi po za bil ni sem. Zelo lepo je igra la har mo nij. Ne ko~ sem se use del k har mo ni ju tudi jaz in sku {al igra ti. Vpra {a la me je, ali mi glas ba uga ja. Ko sem pri tr dil, je ob lju bi la, da mi bo rada po ma ga la, da se nau ~im do bro igra ti. Ko je od ha ja la na po ~it ni ce, me je na pro si la, da sem ji po ma gal no si ti kov-~ek do bel tin ske po sta je. Rad sem to sto ril. Med pot jo me je

30

nav du {e va la za u~e nje in izra zi la `e ljo, da bi res po stal do ber du hov nik. Na po sta ji mi je sti sni la v roke ban ko vec za 10 din. Ob od ho du vla ka je sto je pri oknu ma ha la v slo vo. Tudi jaz sem ji ma hal in ... jo kal.

20. U~itelj med odmorom - Pohvala Marijani{~a - Obisk leta 1952.

Med odmori smo se otro ci zelo ve se lo igra li, te ka li in se brez ne re dov za ba va li. Kot po na va di se je ne ko~ po ja vil med nami g. Ce pu der. Ne kaj ~a sa je opa zo val na {e igre, nato me je pa po kli cal in vpra {al, kje smo se jih nau ~i li. Od go vo ril sem, da v ver ̀ ej skem ora to ri ju. On je na sme jan vzklik nil: »Bom pa {e jaz mo ral ho di ti v ta ver ̀ ej ski ora to rij!«

Kma lu smo ga, na `a lost, iz gu bi li. Po stal je in{ pek tor in od {el v Len da vo. Sem ter tja je rad pri {el na obisk in nas ved no spod bu jal k u~e nju, prid no sti in po {te ne mu `iv lje nju. Tudi nje go va ̀ e na Ma ri ja je bila do bra vzgo ji te lji ca in nam je da ja la ne samo nau ke za ze melj sko `iv lje nje, mar ve~ tudi za ve~ no.

Gos pod Ce pu der in nje go va `ena sta bila zelo hva le` na mo je mu bra tu Fe ri ju, ker je nji ho ve ga sin~ ka re {il go to ve smr-ti. Na {ol skem vrtu je na mre~ bila neka ne za va ro va na jama in za ra di de ̀ ev ja pol na vode. U~i te ljev sin ~ek je pa del va njo. Pre vid nost no je to vi del moj brat in ga re {il. Ce pu dro vi so zna li biti hva le` ni in so to ve~ krat do ka za li.

Ko sem 1952. pri {el do mov, sem obi skal Ce pu dro ve v Ljub lja ni. Spre jel me je sin, zelo lju bez ni vo. Za dr ̀ al me je na ko si lu. Gos pa Ma ri ja je bila bol na, njen mo` pa `e po koj ni. Med ko si lom gos pa ni vzdr ̀ a la v po ste lji. Pri{ la je med nas, obu ja la spo mi ne na lepa leta, ki jih je na Me lin cih pre ̀ i ve la, in se za ni ma la za nek da nje u~en ce. Naj bolj je hva li la Mi hae-la Brun ca, kot nad pov pre~ no in te li gen co, in se ve se li la, da si je iz bral du hov ni{ ki po klic. Prav tako se je ve se li la, da sta Ig na cij Oz mec in [te fan Duh po sta la du hov ni ka. Se ve da se

31

je hva le` no spom ni la tudi mo je ga po koj ne ga bra ta in star {ev ter za vse Me lin ~ar je na ro ~i la pri sr~ ne poz dra ve.

21. Dru`ina in duhovni poklici - Na Melincih.

Neki dan nas je v {o li obi skal te da nji nad zor nik g. Leo Ce pu der. Go vo ril nam je o izo bra ̀ e va nju in o gim na zi ji, ki je `e de lo va la v Mur ski So bo ti. Kon~ no je vpra {al, kdo bi rad {tu di ral na prej. Dvig ni li smo roke: Bru nec, Oz mec, jaz in {e par dru gih. Vpra {al nas je, kak {en po klic bi si radi iz bra li. Od go vo ri li smo sko raj vsi, da du hov ni{ ki. On se je na smeh nil in re kel: »@e prav, saj je du hov ni{ ki po klic lep in po tre ben. ^e pa vsi po sta ne te du hov ni ki, kaj os ta ne za dru ge po kli ce, ki so nam po treb ni.«

Kako in kdaj se je za si dra la v na {ih sr cih `e lja po du-hov ni{ kem po kli cu? Tri je ime no va ni in {e [te fan Duh, ki se nam je poz ne je pri dru ̀ il, smo na mre~ po sta li prvi du hov ni ki na Me lin cih, kjer do te daj {e ni bilo du hov ni{ kih po kli cev. Pred nami je ho tel po sta ti du hov nik moj bra tra nec [te fan For jan, pa je ne na do ma umrl. Za njim so `a lo va li po seb no na {a dra ga mama, ki so se `e ve se li li, da bomo ime li du hov-ni ka v dru ̀ i ni. Se je mar te daj `e po ro di la v mo jem srcu `e lja po du hov ni{ tvu? Ne vem!

Spo minjam se le, da me je stric Pa vlek neki dan vpra {al, kaj bom, ko bom ve lik. Od go vo ril sem, da du hov nik. In tako sem od go var jal vsa ke mu, ki me je o po kli cu vpra {e val. Ne spo mi njam se, da bi me kdo na go var jal za ta po klic. Pa~ pa se do bro spo mi njam, kako so moji sta ri star {i spo {to va li du-hov ni ka in to spo {to va nje pre ne sli na svo je otro ke. Vsak dan smo mo li li za du hov ni ke, po seb no pri ve ~er nih mo li tvah, in na{ sta ri o~e niso do pu sti li ni ko mur, da bi kaj sla be ga go vo ril o du hov ni kih. Spo mi njam se tudi, s kak {nim spo {to va njem sem ne ko~ sprem ljal mamo k `up ni ku na po go vor. Ob sre ~a-nju sva mu oba po lju bi la roko in gos pod mi je po lo ̀ il roko na gla vo in me bla go slo vil.

32

22. Dru`ina je prva vzgojiteljica - Slabi vplivi - Te`ave.

To ra zu mem da nes, ko gle dam na zaj na svo jo dol go `iv-ljenj sko pot. Vzgaja pa bolj z zgle dom kot z be se do. Otrok, to ne` no bit je, vpi ja ozra~ je, ki vla da v dru ̀ i ni. Kjer je to ozra~ je pre ̀ e to z lju bez ni jo do Boga in do bli` nje ga ter z med se boj-nim spo {to va njem in ra dost nim po ̀ r tvo val nim slu ̀ e njem, ni po treb no ve li ko be sed. Zgled star {ev tako mo~ no na go var ja mla de, da jih po pol no ma pre pri ~a. ^e se kak {en ~lan tak {ne dru ̀ i ne za ra di sla bih vpli vov oko lja od da lji od do bre poti, ga na vad no spo min na do bre star {e v poz nej {ih le tih strez ni in vrne na pra vo pot. Pra vil na in to~ na je trdi tev ne ke ga pe da go ga v na slo vu knji ge Otro ci so po do ba svo jih star {ev.

Res je, da Bog sam iz bi ra svo je apo sto le. Toda v evan ge-li ju be re mo, da je ve li ko po kli ca nih in malo iz bra nih. Za kaj? Zato ker Bog ne sili ni ko gar. Dal nam je ra zum, da spoz na-va mo, kaj je do bro in kaj sla bo, in svo bod no vo ljo, da se vsak sam po pol no ma svo bod no od lo ~a za do bro ali za sla bo. Tudi kdor je po kli can za du hov ni ka, se mora ved no sam po pol no ma svo bod no od lo ~a ti. Na pra vil no od lo ~a nje pa ga, kot prva in ne na do mest lji va vzgo ji telji ca, mora pri pra vi ti dru ̀ i na.

Z be se do in zgle dom, pod pr tim z mo li tvi jo, mora dru ̀ i-na pou ~e va ti otro ka o Bogu, o nje go vi do bro ti, da ga vzlju bi in se na va di stal no spoz na va ti in iz pol nje va ti nje go vo vo ljo. Vzgo ja z be se do spod bu ja in je po treb na; ven dar, kar pre pri-~u je in os ta ne za ved no v pod za ve sti otro ka, je zgled star {ev.

Na Me lin cih je bilo lepo {te vi lo do brih dru ̀ in, ki so da-ja le Bogu prvo me sto in se tru di le `i ve ti v lju bez ni. Pre pri ~an sem, da je zato Bog v pre te klem sto let ju bla go slo vil to vas in ji dal kar 26 du hov nih po kli cev: 11 re dov nic, 13 du hov ni kov in dva re dov na po mo~ ni ka.

Ni pa dru ̀ i na edi na vzgo ji te lji ca, po seb no da nes ne, ko so sreds tva ob ve{ ~a nja tako raz {ir je na in ne ka te ra sla bo vpli va jo na otro ko vo vzgo jo. Po leg tega na {a {o la, kjer otrok pre bi je

33

ve~ ur dnev no, otro ka pred vsem pou ~u je in bolj malo vzga ja. Temu pri dru ̀ i mo vse mo go ~e vab lji ve po nud be oko lja in raz-li~ ne sku pi ne in kla pe, ki do sti krat na rav nost ru {i jo dru ̀ in sko vzgo jo in pe ha jo mla dost ni ke v po gub ne raz va de. Vzgo ji telj sko vlo go Cerk ve pa da na{ nji zma te ria li zi ra ni svet odri va in za vi ra nje no odre {il no vzgoj no delo. Zato sra mo te nje vere, {ko fov, du hov ni kov, za po stav lja nje ve ru jo ~ih krist ja nov, po seb no ~la nov ka to li{ ke Cerk ve. Iz {ol so od stra ni li vsa ko zna me nje Boga v ime nu la` ne svo bo de. Vse to vpli va na mno ge ne zre le krist ja ne, ki opu{ ~a jo svo je ver ske dol` no sti, mo li tev, ne delj-sko ma {o in se vda ja jo splo {ne mu valu po rab ni{ tva. Ne ka te re dru ̀ i ne po sta ja jo brez bri` ne do vere, do Boga, do vzgo je otrok. Dru ge jih niti ne ma ra jo in vemo, kako stra {no je, kar ne ka te re po ~e nja jo s svo ji mi otro ki, ki bi se mo ra li ro di ti, pa jih ne kaz no va no ubi ja jo pod krin ko svo bod ne od lo ~i tve in pod za{ ~i to kru te ga za ko na, ki jim to do vo li, na me sto da bi od lo~ no bra nil pra vi co ne ro je nih otrok do `iv lje nja. @a lost ni po ja vi so da nes raz dr te dru ̀ i ne, le ci vil no po ro ~e ni star {i in mla di, ki ̀ i vi jo »na ko ru zi«. Ne ka te re dru ̀ i ne si cer dajo kr sti ti otro ka, ga po {i lja jo k ve rou ku, same pa na vero ni~ ne dajo in `i vi jo kot po ga ni. Zato se ve ~a {te vi lo mla dih obu pan cev, vda nih ma mi lom, kri mi na lu in sa mo mo ru. Ali se za ve da mo na {e ve li ke od go vor no sti? ̂ e sar niso do se gli na {i ve~ ti so~ let ni so vra` ni ki, ved no na pre ̀ i, da bi nas uni ~i li kot na rod, to si zdaj za vest no in zlo ~in sko, za ra di se bi~ no sti in na pu ha, pov-zro ~a mo sami ... Groz no!

23. @alost in upanje - Bog ra~una na nas.

@a lost na je ta sli ka na {e do mo vi ne, nek daj glo bo ko ver-ne in da nes ob so je ne na pro pad, po kriv di last nih si nov, ~e se mi{ lje nja in de ja nja ne spre me ni jo. Ali si naj sami na ko pa mo to hu do dels tvo, ki nam ga niso mo gli pov zro ~i ti tuj ci, ~e prav so to `e le li?

34

Ne obu paj mo! [e je ~as, da se re {i mo! Na {e upa nje slo ni na trd nih te me ljih vere in dej stev. Opa ̀ a mo na mre~ z ve-li kim ve se ljem, kako na sta ja pod bi ~em nas pro to vanj novo kr{ ~ans tvo. Mla di po gum ni krist ja ni, pre ka lje ni v trp lje nju, za ni ~e va nju in boju, si uti ra jo novo pot. Po celi Slo ve ni ji ra-ste jo do mo vi du hov no sti, v ka te rih se zbi ra jo sku pi ne mla dih za kon cev, ve ru jo ~ih fan tov in de klet ter odra slih mo liv cev, `ej nih Boga; zra sle so {ti ri pri vat ne gim na zi je, ki vzga ja jo novi rod; ve ru jo ~i u~i te lji in ~a sni kar ji se zdru ̀ u je jo, po `up ni jah de lu je jo `up nij ski pa sto ral ni sve ti in se mno ̀ i jo or ga ni za ci je skav tov, mi ni stran tov …, ra ste delo za po mo~ mi si jo nom in se {i ri de lo va nje ka ri ta sa, or ga ni za ci je, ki skr bi za vse po treb ne. Nav du {u jo ~a je ra do dar nost ver ni kov pri ob nav lja nju cerk va in ver skih spo me ni kov ter pri grad nji no vih ver skih sre di{~. Vse to nas po tr ju je v pre pri ~a nju, da je v na {em na ro du vera v Boga {e ved no `i va, navz lic vsem nas pro to va njem. Da! Bog je {e ved no in bo ved no z nami in med nami. Tudi `e ja in la ko ta po Bogu bo ved no os ta la v srcu vsa ke ga ~lo ve ka, naj se tega za ve da ali ne. Ne boj mo se!

Ma lo du{ je je po sle di ca sla bot ne vere. Ko je ne ko~ Je zus s tre mi u~en ci od {el na goro, da bi jih utr dil v veri, dru gi apo sto li niso mo gli izg na ti hu di ~a iz ob se den ca, ker niso trd no ve ro-va li in tudi otro kov o~e ne, ven dar je ta vzklik nil: »Gos pod, po ma gaj moji ne ve ri.« Je zus je te daj uka zal hu de mu duhu, naj gre iz de~ ka. In de ~ek je bil zdrav (Mr 9,14-29).

Ve di mo pa, da Bog ra ~u na na nas, na na {e delo, na na {e po bu de, `r tve in mo li tve. On, ki je za ~e tek vse ga in naj ve~ ji de la vec, nima rad le nu hov, mar ve~ so de lav ce. Tru di mo se vsak po svo jih mo ~eh, da ga ne bomo ra zo ~a ra li. Zdru ̀ uj mo se! ̂ e smo kot po sa mez ni ki sla bot ni, bomo zdru ̀ e ni po sta li mo~ ni. Kjer je skup no delo in mo li tev in kjer je de jav na brat ska lju-be zen, tam je Bog nav zo~ s svo jo vse mo go~ nost jo. De laj mo in mo li mo, in Bo` ja po mo~ ne bo izo sta la. Nje go va bo zma ga!

35

24. Posnemajmo Slom{ka, Pre{erna - Vzorniki - Zgledi.

Bog nam daje Slom{ka za u~i te lja in vzor. Spoz na vaj mo `iv lje nje, spi se in nauk na {e ga bla ̀ e ne ga. Naj nas spod bu ja jo k bra nju tudi Sve te ga pi sma, Kri stu so ve ga `iv lje nja in nau ka, ter nas nav du {u je jo za skup no de lo va nje v brat ski lju bez ni.

Dal nam je Pre{erna in druge vzornike ter voditelje. Pri sluh ni mo jim, po sne maj mo jih in radi po ma gaj mo so dr-`av lja nom, da se re {i mo vseh spon sla bih in gre {nih na vad, bre zup no sti ateiz ma in se z zau pa njem vr ne mo k Bogu po Ma ri ji. Zdru ̀ e ni v lju bez ni bomo mo~ ni; raz dvo je ni po ne-zau pa nju, ne ra zu me va nju in so vra{ tvu, brez trd nih te me ljev vere gre mo v nei zo gi ben pro pad. Bog nas lju bi. I{ ~i mo in lju bi mo ga tudi mi!

Neki dan se mi pred sta vi fant iz dr ̀ av ne ga in ter na ta. Po ka ̀ e mi svoj ro` ni ve nec, ki si ga je bil sple tel iz ko ruznih zrn, in mi za go to vi, da ga moli vsak ve ~er, ko uga sne jo lu ~i, ker se boji za sme ho va nja treh so {ol cev, ki spi jo v isti sobi. Dal sem mu lep ro` ni ve nec, ki se sve ti v temi. Dru gi dan pri de s svo ji mi tre mi to va ri {i. Vi de li so, da mu je po no ~i v roki ne kaj `a re lo. Raz lo ̀ i ti jim je mo ral, kaj je to, in tudi oni so ho te li ime ti tak {en ro` ni ve nec. Na skri vaj so ve~ krat pri{ li k meni in mi za go tav lja li, da ga skup no mo li jo.

Dru gi~ me pet najst let no de kle na pro si, da bi jo pou ~il o Bogu. Na vpra {a nje, kako je pri{ la na to mi sel, mi od go vo ri, da je ve~ krat sli {a la go vo ri ti, kako je Bog do ber, in da ga zato `e li spoz na ti. Bila je si cer kr{ ~e na, o Bogu pa ni ve de la sko raj ni~. Na sve to bir mo se je lepo pri pra vi la in jo zelo po bo` no in vsa sre~ na pre je la.

Teo log Lan gers sen trdi, »da ~lo ve ko ve bo go po dob no sti ni mo go ~e ni ko li po pol no ma uni ~i ti!« In ima prav!

36

NARE[KA DRU@INA IN SVETA TROJICA.

25. Nazare{ka dru`ina podoba svete Trojice - Vzor kr{~anske dru`ine.

Pra va kr{ ~an ska dru ̀ i na je nuj nost. Njen vzor pa je sve ta na za re{ ka dru ̀ i na. Je zus se je ho tel ro di ti in biti ~lan ~lo ve{ ke dru ̀ i ne kot vsi dru gi otro ci. Ho tel je biti `iv ljenj ski zgled za vse: za otro ke, mla di no in za odra sle. Bil je po ko ren Jo ̀ e fu in Ma ri ji, ki sta edi na ve de la za skriv nost nje go ve ga bo ̀ ans tva. Vsem dru gim je bil le »sin te sar ja Jo ̀ e fa«. V na za re{ ki dru ̀ i ni je Bog bil res ved no na pr vem me stu. Jo ̀ ef in Ma ri ja sta bila po pol no ma pre da na iz pol nje va nju Bo` je vo lje. Je zus pa je v svo jem jav nem `iv lje nju ve~ krat po nav ljal: »Jaz ved no iz pol-nju jem vo ljo mo je ga O~e ta!« Vse tri pa je po ve zo val v eno isti Sve ti Duh, ki po ve zu je v eno tri Bo` je ose be z ve~ no lju bez ni jo!

Pra va kr{ ~an ska dru ̀ i na mora po sne ma ti na za re{ ko dru-`i no. Po sta vi ti mora Boga ved no in v vsem na prvo me sto, is ka ti in iz pol nje va ti le O~e to vo vo ljo, ki ved no ho ~e le to, kar je naj bolj {e za vsa ke ga dru ̀ in ske ga ~lana.

Bog ho ~e v svo ji brez mej ni do bro ti de li ti z vsa kim ~lo-ve{ kim bit jem svo je ve se lje, svo jo ve~ no sre ~o. Zato nas je us tva ril po svo ji po do bi, ne da bi nas po tre bo val zase, am pak da bi nam po da ril vsaj del ~ek svo je sre ~e. Za njo pa se mo ra mo svo bod no od lo ~a ti in bo ri ti.

37

Sve ta Tro ji ca je skriv nost no upo dob lje na v na za re{ ki dru-`i ni. Jo ̀ ef pred stav lja ne be{ ke ga O~e ta: vodi, dela, moli, bra ni in hra ni dru ̀ i no kot kru {ni o~e. Ma ri ja, pol na Sve te ga Duha, ki je o~e to va lju be zen in v njej de lu je, da je po sta la mati Je zu sa, ~lo ve ka in Boga, z vso ma te rin sko lju bez ni jo vzga ja svo je ga sina, ki ho ~e biti enak ~lo ve{ kim otro kom v vsem, ra zen v gre hu. Je zus, Bo` ji in Ma ri jin sin, pra vi Bog in pra vi ~lo vek, ubo ga O~e ta in rav no tako ze melj ske star {e kot nje go ve pred stav ni ke; u~i se de la ti in mo li ti ter se pri prav lja na svo jo ve li ko odre {enj sko na lo go.

Tudi v na za re{ ki dru ̀ i ni vi di mo tri ose be, po ve za ne z ve li ko lju bez ni jo; ta jih zdru ̀ u je v eno to. V njej je Bog O~e ved no na pr vem me stu. Je zus, Ma ri ja in Jo ̀ ef so pri prav lje ni iz pol nje va ti le nje go vo vo ljo. Je zus je O~e tu po ko ren vse do smr ti na kri ̀ u. Ma ri ja je ob da ro va nju Je zu sa v temp lju vsaj del no ve de la, da ga da ru je v `r tev, »in je o tem raz mi{ lja la«. Ver jet no je `e v duhu sta la pod kri ̀ em na Kal va ri ji. Star ~ek Si meon, nav dih njen od Sve te ga Duha, je to po tr dil: »Tvo jo du {o bo pre su nil me~!« Tako Jo ̀ ef, ved no de la ven in tih, po top ljen v Boga, skr bi le za iz pol nje va nje Bo` je vo lje, za nje go ve nav di he in za vse, kar je nje go va dru ̀ i na po tre bo va la.

To je zgled in vzo rec za pra vo kr{ ~an sko dru ̀ i no. Taka dru ̀ i na ve, da je otrok Bo` ji dar, in ~e ga Bog zah te va zase, se ~u ti po ~a{ ~e na, da mu ga sme da ro va ti. V ta na men rada skup-no moli, se po go var ja in dela z lju bez ni jo. Za tako dru ̀ i no res ve lja zna ni izrek: »Vsi za ene ga, eden za vse!« ^la ni take dru ̀ i-ne tek mu je jo v do ka zih med se boj ne lju bez ni, se ve se lo in radi po go var ja jo med se boj. Taka dru ̀ i na je Cer kev v ma lem, Bo` ji vr ti ~ek, v ka te rem zra ste jo du hov ni po kli ci, kre me ni ti in zna ~aj ni krist ja ni in do bri ljud je.

26. Sv. Pavel Kolo{anom o ljubezni - Molitev v na{i dru`ini.

Sv. Pavel je Ko lo {a nom pri po ro ~al: »Ob le ci te si ~im glob lje us mi lje nje, do brot lji vost, po ni` nost, krot kost, po tr pe`-

38

lji vost. Pre na {aj te drug dru ge ga in od pu{ ~aj te drug dru ge mu … Ka kor je Gos pod od pu stil vam, tako tudi vi od pu{ ~aj te. Nad vsem tem pa naj bo lju be zen, ki je vez po pol no sti.«

V na {i in v dru gih zna nih dru ̀ i nah so se za to tru di li. Dnev na mo li tev in ne delj ska ma {a sta bili lju bo opra vi lo. V~a-sih sem za ra na ga njen opa zo val, kako sta star {a po bo` no sku paj mo li la, ne da bi nas otro ke zbu di la. Po ti ho ma sta se ob le kla in od{ la na delo, mama v ku hi njo, atek v hlev. Ob pri mer ni uri so nas mama pri{ li bu dit, z nami zmo li li ju tra njo mo li tev in nam dali na ro ~i la. Brat je na vad no {el po ma gat v hlev, jaz pa v ku hi njo. Mlaj {i, dva brat ca in se stri ca, so spa li {e na prej. Pri zaj tr ku smo bili vsi sku paj, zmo li li »urad no ju tra njo mo li tev« in nato sva sta rej {a od{ la v {o lo. Po {o li sva po ma ga la pri vars tvu otrok in dru gih de lih, doma in na po lju. Ve ~er ja je bila pra vo dru ̀ in sko do ga ja nje, pol no ve se lja. Sle di la je skup na ve ~er na mo li tev, po go sto ro` ni ve nec, ki so ga vo di li atek, nato pa po-~i tek. Ve~ krat smo kaj za pe li in se po go var ja li ali bra li. Mama so na vad no pri{ li po gle dat, ali je po ste lji ca v redu, vsa ke ga na ~e lo po kri ̀ a li in vo{ ~i li lah ko no~. Ko neko no~ ni sem mo gel zas pa ti, sem za ~el kli ca ti mamo. Pri{ li so in vpra {a li, kaj mi je. Re kel sem, da me {e niso po kri ̀ a li. Ta koj so to sto ri li, me po bo ̀ a li, vo{ ~i li lah ko no~ in kma lu sem sa njal z an gel~ ki.

Prva ju tra nja mo li tev je bila: »Tebe lju bim, Stvar nik moj, ki si ohra nil me no coj, tebi delo pos ve tim, du {o in telo izro ~im ...« [e zdaj je to vsak dan moja prva mo li tev, in ko jo mo lim, ~u tim dra go mamo po leg sebe. Sle di le so mo li tve k Ma ri ji in sve te mu Jo ̀ e fu ter kon~ no k an ge lu va ru hu, ki nas vse `iv lje nje sprem lja no~ in dan.

27. Bogastvo lepih navad in znamenj - Kri`, molitev, ma{a.

Bila je zima. So sed je so se zbra li za lüpa nje (lu{ ~e nje) se me na. Jaz sem utru jen ob pe ~i zas pal. Mama so me pri{ li bu dit, da bi me spra vi li v po ste ljo. Jaz sem se pa za ~el na glas

39

kri ̀ a ti, kot smo bili va je ni. Nav zo ~i so bili ve se lo pre se ne ~e ni in ga nje ni. To na pra vi lepa na va da, ki nas osre ~u je od otro{-tva do sta ro sti; sla ba pa rav no tako one sre ~u je ti ste ga, ki je mlad ni pre ma gal.

Nedelja je bila za nas in za mno ge zna ne dru ̀ i ne praz-nik ve se lja in smo se na njo ~ez te den pri prav lja li. Mama so {li na vad no k prvi ma {i, o~ ka k dru gi: otro ci z enim ali dru gim. In to v vsa kr {nem vre me nu, ~e prav smo mo ra li pe {a ~i ti do bro uro. @e v so bo to smo ure di li vse oko li hi {e in po so bah, pri-pra vi li ob le ko in ~ev lje. Reka lju di se je pra vo ~a sno na po ti la pro ti cerk vi v ve se lem raz po lo ̀ e nju. Tam je bilo ne kaj klo pi za sta rej {e, dru gi smo sta li. Ma {a je bila res slav je Bo` je dru ̀ i ne, zbra ne krog Je zu sa, da z njim po ~a sti ne be{ ke ga O~e ta. Lju-be zen do Boga je vsem dala no tra njo mo~, da so se nam `rtve zde le lah ke in smo jih z ve se ljem pre ma go va li. Na {a star {a sta {la sko zi ve li ko trp lje nja. Rada pa sta mo li la in zau pa la v Boga. Ver jet no je moj po klic na gra da za nju no vero in zve sto bo.

28. Bog pomaga po Cerkvi, zglednih star{ih - Te`avne manjka.

Mamini star{i, kot sem `e ome nil, so bili glo bo ko ver-

ni. Taki star {i so pra vi za klad za dru` bo in za mla de dru ̀ i ne. Svo jih pet otrok: Ma ri jo, Ano, [te fa na, Fran~ ko in Mar ti na so vzgo ji li v pra vi lju bez ni do Boga in do bli` nje ga. Po vo lji sta re ga o~e ta je vsak be ra~, in med voj no jih ni bilo malo, do-bil pri nas hra no in pre no ~i{ ~e. Med jed jo ni se del za pe~ jo, mar ve~ med do ma ~i mi pri mizi. V ta kem oko lju se po ra ja jo in ra ste jo du hov ni po kli ci in tudi do bri, od go vor ni za kon ci, mo` je in `e ne, ki ohra nja jo ve li ke vred no te kr{ ~an ske dru ̀ i-ne, v do bro njim sa mim, nji ho vim otro kom in pri hod no sti na {e ga na ro da.

^ude`na dru`ina? Oh, ne! Pri{ le so v~a sih tudi sla be ure, kak {no pre re ka nje. Vse pa se je kma lu ure di lo z mi sli jo

40

na lju be ga Boga, ki je v dru ̀ i ni bil res zelo spo {to van. Je zus v evan ge li ju za go tav lja, da tudi svet nik gre {i se dem krat na dan. Kar po me ni, da vsi ima mo na pa ke, ki nas mu ~i jo in pro ti ka te rim se mo ra mo ne neh no bo je va ti. V tem je skri to na {e za slu ̀ e nje za ne be sa. Do kler se bo ri mo pro ti last nim na pa kam in jih ob ̀ a lu je mo, nam jih Bog rad od pu{ ~a in nam po ma ga, da se po bolj {a mo. Sla bo je, ~e se s kak {no na pa ko ali sla bo na va do spri jaz ni mo. Brez tru da in bo jev pa nih ~e ne pri de do zma ge, do us pe ha. Tudi do ne bes ne! Bog pa nam v teh bo jih pri sko ~i na po mo~, ~e ga pro si mo.

Je zus nam je s svo jim `iv lje njem v dru ̀ i ni po ka zal pra-vo pot. Sve ti Jo ̀ ef, kru {ni o~e, ga je u~il de la ti; na Ma ri ji nih ko le nih se je u~il mo li ti in spoz na va ti Bo` je za po ve di, ki so »ka ̀ i po ti v ne be sa«; sku paj so sla vi li Naj vi{ je ga ter se pri-prav lja li na ve li ko kal va rij sko `r tev. S svo jim trp lje njem nam je za slu ̀ il ne le odre {e nje am pak tudi sve te za kra men te, po ka te rih nam od rojs tva do smr ti do te ka Bo` je `iv lje nje, ki mu pra vi mo »pos ve ~u jo ~a mi lost Bo` ja« in ki nam po ma ga, da `i vi mo kot Bo` ji otro ci in sre~ no dos pe mo do mov. Kdor se dr ̀ i Bo` jih za po ve di, po bo` no in red no pre je ma sv. za-kra men te (du hov ne ~r pal ke mi lo sti) ter po leg tega {e zaup no moli, »ne hodi«, mar ve~ do be sed no »leti« v ne be sa. Du hov-ni ki, pod vods tvom {ko fov in pa pe ̀ a so »ser vi ser ji« (de liv ci za kra men tov) in »pro met ni ki«, ki nam ka ̀ e jo pra vo pot, nas vo di jo in nam po za kra men tih pri na {a jo po treb ni »du hov ni ben cin« (pos ve ~u jo ~o mi lost). Vsa du hov na sreds tva so nam po Bo` ji do bro ti na vo ljo od rojs tva do smr ti. K njim pa nas mora us mer ja ti do bra, ver na dru ̀ i na.

29. Sadovi: sre~ne dru`ine, po{teni otroci, duhovni poklici - Zgledi

Star{i so ved no prvi in ne po gre{ lji vi u~i te lji za svo je

otro ke. V tem je nji ho va naj ve~ ja od go vor nost. ^e sami niso

41

glo bo ko ver ni, jim pra va vzgo ja ne bo us pe la, ker je za njo nuj no po tre ben `iv ljenj ski zgled in Bo` ja po mo~.

Za tak {no vzgo jo sta se v na {i dru ̀ i ni naj bolj tru di li na {a dra ga mama in nje na se stra Ana. Obe sta vzgo ji li po dva du-hov ni ka: na {a mama Mar ti na in Ton ~e ka, oba don Bo sko va sa le zi jan ca, se stra Ana pa Ja ne za in Fran ~e ka, tudi sa le zi jan ca, in re dov ni co s. Ima ku la to, fran ~i{ kan ko Brez ma de` ne, mi si-jo nar ko na Ki taj skem.

Du hov ni po klic je naj ve~ ji dar in bla go slov za celo dru ̀ i-no. Bog pa na vad no ta dar po de li ne ka te rim star {em, ki spre-je ma jo z ve se ljem vsa ke ga otro ka kot Bo` ji dar in ga vzga ja jo v lju bez ni do Boga in do bli` nje ga ter so mu ga pri prav lje ni da ro va ti, ~e ga on kli ~e. V~a sih je ̀ r tev ve li ka, ker je sin edi nec.

Tako se je zgo di lo Ton ~e ku Ma ro {a, mo je mu ne ~a ku. O~ ka mu je umrl, ko je bil star le tri me se ce. Ko je bil v zad-njem let ni ku bo go slov ja, je mamo za de la del na kap. V ve li-kem dvo mu, ali naj skr bi za bol no in ov do ve lo mamo ali sle di po kli cu, se je za te kel k Ma ri ji. Do bra mama mu je raz pr {i la dvo me, ko je od lo~ no re kla: »Poj di in po sta ni du hov nik! Bog bo po skr bel za me ne!« Ubo gal je, se vr nil v bo go slov je in 29. ju ni ja 1969 bil pos ve ~en z dve ma dru gi ma du hov ni ko ma z Me li nec (mag. Jo ̀ e Poz de rec in dr. Jo ̀ e Sra ka). Vsi {e `i vi jo in prid no de la jo v Gos po do vem vi no gra du.

Za no vo ma {ne ga pri di gar ja je dos pel stric Mar tin, mi-si jo nar, z Og nje ne zem lje v ^i lu. Prvi obisk je na me nil bol ni Ton ~e ko vi mami. Po lo vi ca te le sa ji je bila ohrom lje na in jo-ka la je. Ne na do ma se je zdrz ni la in re kla: »Ne mi sli, da jo kam od `a lo sti za ra di bo lez ni. Ne zato, mar ve~ od sre ~e, da je moj dra gi Ton ~ek po stal du hov nik!« Go to vo se je Ton ~e ko ve ga pos ve ~e nja ve se lil v ne be sih tudi nje gov o~ ka, ki je bil da ro val svo je mla do ̀ iv lje nje za re {i tev pri ja te ljev v smrt ni ne var no sti, jih re {il go to ve smr ti, v te` ki bo lez ni pred smrt jo pa da ro val vse bo le ~i ne, da bi nje gov Ton ~ek po stal du hov nik. Do bri Bog take mo li tve zelo rad us li {i in bo ga to po pla ~a.

42

Prva leta je Ton ~ek de lo val v Ce lov cu, kot u~i telj slo ven-skih otrok. Nato je po stal `up nik in rav na telj na Tr ste ni ku. Po vo lji pred stoj ni kov se mu je pri dru ̀ i la mama, ki je pre cej okre va la. Po sta la je pra va po mo~ ni ca in ve se lje bol nih in os-ta re lih sa le zi jan cev. Na `a lost jo je Bog kma lu po kli cal k sebi, 11. 12. 1977. Vsta je nja ~a ka po leg gro bov sa le zi jan cev, ki jim je z ma te rin sko lju bez ni jo stre gla. Ton ~ek je nato de lo val kot ka plan ali `up nik na raz nih kra jih, s po seb no lju bez ni jo do mla dih, bol nih in tr pe ~ih, od Beo gra da in ^r ne gore do Ljub lja ne. Po {tirih le tih ̀ up ni ko va nja v Za bu kov ju je od leta 2003 ka plan v sta ro dav nem [en tru per tu.

Naj ome nim {e dva zgle da kr{ ~an ske zna ~aj no sti, ki vzbu ja spo {to va nje tudi dru ga ~e mi sle ~im.

Martin Forjan, najm laj {i brat na {e mame, je prvi tak {en zgled zna ~aj ne ga in ver ne ga krist ja na. Dol ga leta je de lal v grad be nem pod jet ju, ki je bilo pod pri ti skom in pri si lo urad-ne ga ateiz ma. Spo so ben, zna ~a jen in stro kov no do bro pod ko-van, si je za slu ̀ il spo {to va nje na dre je nih in so de lav cev, ~e prav svo je ga ver ske ga pre pri ~a nja ni skri val pred ni ko mer. Po ro ~il se je pri le ten z zelo do bro kr{ ~an sko `e no. Edi no h~er ko sta vzgo ji la v po {te no me di cin sko de lav ko in prak ti~ no ka to li ~an-ko, kar je tudi ona do sled no ostala. Taka ver ska do sled nost »im po ni ra« in za slu ̀ i spo {to va nje tudi pri ne ver nih.

Franc Mihel~i~, sa le zi jan ski du hov nik, je dru gi tak zgled. O njem pri ~a ka pe tan ~e te, v ka te ri je Franc slu ̀ il vo ja{ ki rok. ^e prav je ta po velj nik bil »urad no ateist«, je bil po srcu po-{te njak, kot jih je bilo ve~ v par tij skih or ga ni za ci jah. V svo ji ~e ti je naj bolj ce nil rav no tega du hov ni{ ke ga kan di da ta, ki ni skri val svo je ga kr{ ~an ske ga pre pri ~a nja. Neki dan mu je le sve to val, da bi ver jet no bilo pa met no, ~e bi po klic du hov ni ka za me njal z vo ja{ kim. Ob lju bil mu je po mo~. Mi hel ~i~ je pro sil ne kaj ~a sa za pre mi slek. Ni ga ve~ nad le go val. Le po kon ~a ni vo ja{ ki slu` bi ga je ob slo ve su vpra {al, za kaj se je od lo ~il. »Da po sta nem du hov nik,« mu je od go vo ril. Ka pe tan mu je sti snil

43

roko in vzklik nil: »^e bi iz bra li kaj dru ge ga, bi vam plju nil v obraz« (oseb no pri ~e va nje ka pe ta na za greb{ ke mu sa le zi jan-cu, ko je zve del, da je Mi hel ~i~ po stal du hov nik in plo do vit du hov ni pi sa telj).*

*(Ja nez J. o svo ji vo ja{ ki slu` bi): Ti ka pe tani in po ro~ ni ki so se mo ra li po-ko ri ti vi{ jim in de la ti, ka kor jim je bilo na ro ~e no. No be ne ga du hov ni{ ke ga kan di da ta niso pu sti li pri miru, tudi mene ne v Pi ro tu 1967. leta.

44

^ASI SE SPREMINJAJO.

30. Materialni napredek - Ateizem - Svet porabni{tva.

Ma te rial ni na pre dek je mno ge krist ja ne do be sed no po-grez nil v groz ni svet po rab ni{ tva, ma te ria liz ma in u`i va{ tva. De nar in ~ut ne, ma te rial ne do bri ne so za ve ~i no lju di edi na vred no ta. Mno gi, omam lje ni z na pred kom zna no sti in s po-ve ~a njem ma te rial nih do brin, mi sli jo, da jim Bog ni po tre ben. Po zab lja jo, da so tudi material ne do bri ne Bo` ji dar.

Bog na mre~ daje znans tve ni kom ra zum in vo ljo, vodi vsa nji ho va ra zi sko va nja, da od kri va jo na rav ne sile in bo gas tva zem lje ter jih dajo na raz po la go lju dem, da iz bolj {a jo ~lo ve-ko vo gmot no sta nje.

Pa sto ral na kon sti tu ci ja o Cerkvi v se da njem sve tu med mno gim dru gim pra vi: »Po Bo` ji po do bi us tvar je ni ~lo vek je do bil na ro ~i lo, naj si pod vr ̀ e zem ljo, z vsem, kar je na njej, in naj vla da svet v sve to sti in pra vi~ no sti, priz na va jo~ Boga za stvar ni ka vseh stva ri … Stva ri tve ~lo ve{ ke bi stro sti ne nas pro-tu je jo Bo` ji mo go~ no sti. Zma ge ~lo ve{ ke ga rodu so zna me nje Bo` je ve li ~i ne in sad nei zre klji ve ga Bo` je ga na ~r ta … Kr{ ~an-sko oz na ni lo ne `e ne lju di v za ne mar ja nje bla gi nje bli` nje ga, tem ve~ jih k tej dol` no sti te sne je pri kle pa.«

45

31. Kristus in Cerkev - Razum in svoboda - Vera in nevera.

Zato je na{ Odre {e nik Je zus Kri stus us ta no vil Cer kev, dal nje nim vo di te ljem ob last in na lo go, da na da lju je jo nje-go vo odre {enj sko delo, nas u~i jo in vo di jo, ~e prav po str mi poti, do ci lja, do ve~ ne sre ~e. Daje nam svo jo po mo~ po mo li tvi in po za kra men tih. Kdor sve te za kra men te red no in po bo` no pre je ma, je kot pa me ten {o fer, ki pri ~r pal ki pra vo ~a sno na to ~i po tre ben ben cin, saj ve, da brez nje ga ne bo dos pel do ci lja. ^lo vek, ki se za ra di ze melj skih do brin od vr ne od Boga, ni za res sre ~en. Ze melj ske do bri ne ga ne mo re jo po pol no ma osre ~i ti. Ve, da jih bo ob smr ti mo ral za pu sti ti dru gim. Vsak pa me ten ~lo vek, tudi ne ve ru jo ~i, si za stav lja vpra {a nje o ve~ no sti: ’Umrl bom go to vo in kaj po tem? … Ali Bog je ali ga ni? … Gor je mi, ~e je, ker mu bom mo ral da ja ti od go vor za svo je zgre {e no ̀ iv lje nje!’ In vse bolj mo~ na so pri ~e va nja, po seb no med naj ve~ ji mi znans-tve ni ki, da Bog je. Pra vi od go vor nam pa da Kri stus, ro jen iz De vi ce, ob ljub lje ni Odre {e nik, v ka te rem so se iz pol ni le ve~ ti so~ let ne pre rok be. On je pri {el ob na po ve da nem ~a-su, tr dil, da je ob ljub lje ni odre {e nik, s ~u de ̀ i pod prl svo jo tr di tev, umrl na kri ̀ u za gre he sve ta, vstal, {el v ne be sa in sedi na de sni ci Boga O~e ta vse mo go~ ne ga. Kdor vanj ve ru je, bo re {en, kdor vanj ne ve ru je, bo po gub ljen. Ve ru jo ~e, ki po veri `i vi jo, ~a ka ve~ na sre ~a, ne ve ru jo ~e ve~ na po gu ba.

32. Slaba nagnjenja - Mali in smrtni greh - Spoved -

Usmiljeni Bog.

Na{a star{a sta bila lju be ~a toda stro ga in zah tev na vzgo ji te lja. Vse je mo ra lo biti pre ̀ e to z mi sli jo na Boga, ki je po vsod in nas ima brez mej no rad, ki pa je tudi zelo zah te ven. Ker je on svet, ho ~e, da smo sve ti tudi mi, ~e ho ~e mo ime ti de le` pri nje go vi ve~ ni sre ~i. Po goj je, da mu damo v ̀ iv lje nju

46

prvo me sto, ga ubo ga mo in lju bi mo. On nas sprem lja na poti `iv lje nja, pri prav ljen po ma ga ti, ~e mu mi do vo li mo, ga pro-si mo in z njim so de lu je mo. Na{ lepi slo ven ski pre go vor nam pra vi: »Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se de la ti ne sme.« To vemo, pa ven dar gre {i mo, ker smo sla bot ni. Tudi sv. Pa vel je tar nal, da vidi, kaj bi mo ral sto ri ti, pa ven dar le sto ri ve~ krat rav no ti sto, ~e sar ne bi smel.

Slaba nagnjenja so na{ naj huj {i so vra` nik, ki ga no~ in dan no si mo v svo jem srcu. To so: na puh, la kom nost, ne ~i stost, ne vo{~ lji vost, po ̀ re {nost, jeza in le no ba. Zu na nji so vra` nik so sla bi zgle di in vpli vi oko lja. Hudi duh pa upo rab lja ene in dru ge, da nas za pe lju je. Zato po go sto pa da mo v greh iz sla-bo sti, ne iz hu do bi je. Bog to do bro ve in take gre he rad od-pu{ ~a. Dru ga ~e je z gre hi, stor je ni mi iz hu do bi je: ~e vem, da kak {na mi sel ali de ja nje zelo `a li Boga, pa ven dar po pol no ma svo bod no in za vest no pri vo lim, imam v srcu hu do bi jo. To je »smrt ni greh«, ker v nas uni ~i Bo` je ̀ iv lje nje, »us mr ti Bo` je ga otro ka«. Ven dar nam tudi te daj Bog po nu ja odre {e nje, ki nam ga je za slu ̀ il Je zus s svo jim trp lje njem: Za kra ment po ko re ali spo ve di je ~u de` no sreds tvo, ki umr le mu Bo` je mu otro ku po vr ne pos ve ~u jo ~o mi lost, to je »Bo` je `iv lje nje«.

Ob last od pu{ ~a ti gre he v nje go vem ime nu je Bog dal du hov ni kom pod tre mi po go ji:1. da je gre {ni ku `al, ker je `a lil do bre ga Boga;2. da na pra vi tr den sklep po bolj {a nja;3. da spo ved ni ku od kri to sr~ no iz po ve svo je gre he. Spo ved nik mu da ne kaj do brih nas ve tov in po ko ro, spo ve da nec nato ob-no vi ke sa nje in spo ved nik mu da sve to od ve zo v ime nu O~e ta in Sina in Sve te ga Duha.

Smrtni greh stori, kdor ve do ma in po pol no ma pro sto-volj no sto ri kaj ta ke ga, kar zelo ̀ a li Boga. Pra vi vzrok gre ha je ne po slu {nost Bo` ji po sta vi. To po sta vo, de set Bo` jih za po ve di, no si mo za pi sa no v svo jih sr cih, slo ve sno pa jo je Bog oz na nil po Moj ze su na Si naj ski gori izrael ske mu na ro du. Ko so Izrael ci

47

bili zve sti Bo` jim za po ve dim, jih je bla goslav ljal, ~e so jih opu{-~a li, je do pu{ ~al kaz ni, da jih je spreo br nil. Bog ima pra vi co zah te va ti od svo je stva ri po kor{ ~i no, saj smo vse, kar smo in kar ima mo, pre je li od nje ga v dar. Ka kor Lu ci fer, nato Adam in Eva, tako vsak ~lo vek gre {i, ka dar se upre Bogu ve do ma in po pol no ma pro sto volj no. Bog je brez mej no pra vi ~en in mora kr {il ca kaz no va ti tako, da mu od vza me svo jo mi lost. Ker pa je tudi vse ve den, poz na vse opro stil ne oko li{ ~i ne, ki so ~lo ve ka za ved le v greh in zmanj {a le nje go vo kriv do.

Zato je tudi BREZMEJNO USMILJEN in nje go vo naj ve~ je ve se lje je v tem, da spo kor je ne mu ~lo ve ku greh od-pu sti. Edi ni po goj je, da ~lo vek priz na svoj greh, ga ob ̀ a lu je in ob lju bi po bolj {a nje. Bog na mre~ lju bi ~lo ve ka, to svo jo umet ni no in `e li, »da se vsi ljud je zve li ~a jo in pri njem u`i va-jo ve~ no sre ~o«. Spre je ma Je zu so vo trp lje nje kot za do{ ~e nje za vse gre he sve ta, ven dar pa tudi zah te va od ~lo ve ka, da se z njim bori pro ti hu do bi ji in gre hu, v sebi in zu naj sebe, ter mu v tem boju ob ljub lja svo jo po mo~. On, naj ve~ ji de la vec, ki us tvar ja in vzdr ̀ u je vse stva ri, ne mara le nu hov. Pre go vor mo dro pri po ro ~a: »Po ma gaj si sam in Bog ti po mo re!«. Sto-ri mo, kar zmo re mo, in pro si mo, ~e sar ne zmo re mo, in bomo z Bo gom zma ga li! Prav za prav bo zma ga Bo` ja, ven dar bo on v svo ji brez mej ni do bro ti vse za slu ̀ e nje pre ne sel na ~lo ve ka in ga na gra dil z ve~ no sre ~o.

Neko ne de ljo, ko smo se pri prav lja li, da bi {li v Ver ̀ ej k sv. ma {i, ni sem ubo gal mame. Re sno so mi re kli: »Da nes ne za slu ̀ i{ iti k ma {i. Poj di pred Ma ri ji no po do bo, glej ji v obraz in ne kaj ~a sa moli.« [el sem. Kma lu sem za ~el jo ka je kli ca ti mamo. Pri te kli so in vpra {a li, kaj se godi. Re kel sem: »Ma ri ja me jez no gle da.« Re kli so: »Ne jez no, mar ve~ `a lost no, ker ne ubo ga{.« Pro sil sem za od pu{ ~a nje in smo {li sku paj k ma{i.

Poz ne je sem kot rav na telj {o le to ma mi no ka zen ve~ krat upo ra bil, ~e so mi u~i te lji po {i lja li ne po slu {ne ga u~en ca. Po slal sem ga v cer kev, da je ne kaj ~a sa mo lil pred Najs ve tej {im in

48

vpra {al Je zu sa, ali je za do vo ljen z njim. Ne ka te ri so se vra ~a li skesani in so se po bolj {a li.

33. Pogosto obhajilo - Feri in Tin~ pri prvem svetem ob-

hajilu - Atekova spoved.

Na {a star {a sta {la k ob ha ji lu vsa ko ne de ljo. Kma lu po pri ho du o~e ta iz Ame ri ke, ko {e jaz ni sem bil pri pr vem ob-ha ji lu, sem o~e tu sle dil. Ko sva se vr ni la na svo je me sto, sva po klek ni la. Ne na do ma so mojo gla vo ne` no pri ti sni li na svo je srce in mi pri {ep ni li: »Poz dra vi Je zu sa, ki ga imam v svo jem srcu!« Tak {ni zgle di se ne po za bi jo ni ko li.

Prvo sv. obhajilo je moj brat pre jel 1920. leta. Niso mi do vo li li, da bi sku paj z njim pre jel Je zu sa. Bog pa je vi del mojo ̀ e ljo. Bra tra nec Ig nac For jan, eno leto sta rej {i od mene, je zbo lel in ni mo gel z dru gi mi k pr ve mu ob ha ji lu. G. `up nik [te fan Ku har so do lo ~i li, da bo imel to sre ~o neko je sen sko ne de ljo 1920. leta. Do vo li li so, da sem se mu jaz pri dru ̀ il. Spo ved sem naj prej opra vil pri mami. Po ma ga li so mi, da sem se gre hov spom nil in ke sal; nato so mi pri po ro ~i li: »Ka kor si po ve dal meni, tako po vej tudi gos po du; oni ima jo ob last od-pu{ ~a ti gre he v Bo` jem ime nu, jaz ne.« Tako sem sto ril. ̂ u til sem se v ne be sih! …

Pri du hov nem `iv lje nju dru ̀ i ne so mama vo di li neki du hov ni nad zor. Kot ora to ri ja nec sem rad ho dil v Ver ̀ ej. Ne ko~ so mi mama na ro ~i li, da naj po va bim ate ka s se boj in jim pri skr bim spo ved ni ka. Opa zi li so na mre~, da ̀ e par ne delj niso pri sto pi li k ob ha ji lu. Pred spo ved ni ca mi je bilo ve li ko ~a ka jo ~ih. Smuk nil sem v za kri sti jo, na {el g. Kme ti ~a, ki so se pri prav lja li na ma {o, in jih na pro sil, da bi ga spo ve da li. Pri vo li li so in atek so bili pri ob ha ji lu. Ko sem to spo ro ~il mami, so bili zelo ve se li, {e bolj pa atek, ker sem jim pri skr-bel do bre ga spo ved ni ka. Tudi v ta kih pri me rih se ra zo de va za kon ska lju be zen.

49

34. Kmet s srcem - Dober vzgojitelj - Zdravakme~ka pamet.

Kmet s srcem, to so bili na{ o~ ka. Lju bi li so zem ljo in svoj kme~ ki po klic. Pet najst let nik so iz gu bi li o~e ta in kot naj-sta rej {i med dve ma se stra ma in tre mi bra ti so prev ze li vods tvo dru ̀ i ne. Leta 1908 so se po ro ~i li s so se do vo Ma ri jo For jan. Da bi pod pr li do ma ~i grunt, so se od pra vi li v baj no Ame ri ko kot to li ko dru gih. Ko maj so do bi li stal no slu` bo v ̂ i ka gu, so leta 1909 {li za nji mi {e mama in se kma lu za po sli li v neki to var ni. Ro di la sta se jim Feri in Tin~. Da se ne bi pok va ri la v sla bem oko lju, so se mama z otro ko ma spom la di 1914 vr ni li do mov, kjer so jih po tre bo va li in ~a ka li sta ri o~e. O~ ka so na me ra va li os ta ti v Ame ri ki le par let, pa je kma lu iz bruh ni la prva sve tov-na voj na in so se vr ni li {e le v poz ni je se ni 1919. Med tem so sta ra mati grunt pre pi sa li na mlaj {e ga bra ta Iva na. Raz de li la sta si do ma ~e po ses tvo in smo se od So bo ~a no vih pre se li li v »malo i`o« ate ko ve do ma ~i je. Osre di ni li so se v grad njo nove hi {e, ure di li vse po treb no, na ku pi li ma te rial in `e leta 1922 za ~e li grad njo, pri ka te ri smo vsi nav du {e no so de lo va li. Je se-ni na sled nje ga leta smo se vse li li v novo zi da no hi {o, si cer {e pre cej vla` no, ven dar lepo in »na {o«.

Dober vzgojitelj so bili na{ o~ ka. ^e prav so kon ~a li le os nov no {o lo, so ime li zelo do bro pod la go vere in zdra ve kme~ ke pa me ti. Mir ne ga zna ~a ja, ve ren, de la ven in po {ten, so se radi po go var ja li. Lju be zen do Boga se je raz li va la nad `e no in otro ke. Med se boj no zau pa nje in lju be zen med star {i ter med star {i in otro ki je dra go ce no vzgoj no sreds tvo. ^e tega ni, se eni in dru gi lah ko za pre jo v svoj svet in je vzgo ja neu ~in ko vi ta. La tin ska be se da za vzgo jo je edu ca tio, iz be se de edu ce re, kar po me ni po teg ni ti ven. S tem ho ~e po ve da ti, da vzgo ji telj mora od kri va ti, po teg ni ti ven (edu ce re) in raz vi ja ti otro ko ve spo sob no sti. Za to pa sta nuj no po treb na med se boj-no zau pa nje in po tr pe` lji vost. To sta na{ atek in mama ime la ter ve~ krat po ka za la.

50

35. Umirjen in potrpe`ljiv - Razprtije - Porednosti.

Nekega dne so pri ja te lji ate ka povabili v go stil no. @e le li so ime ti ~im ve~ no vic o Ame ri ki. Bilo je ̀ e poz no v no~, ko so naju mama, ro snih o~i, po sla li po nje ga. Pris pe la sva v go stil no (te daj pri [tau so vih) in ga za gle da la, da so ne kaj pri po ve do va li sku pi ni mo{ kih, ki so paz lji vo po slu {ali. Ko so naju opa zi li, so pri te kli k nama in vpra {a li, kaj se je zgo di lo. Re kla sva, da mama lepo pro si jo, naj pri de jo ta koj do mov. Oni so ku pi li li ter vina in se z nama na po ti li do mov. Lam pa{ je {e go rel in mama so bili v po ste lji. Atek so se jim prib li`ali in po nu di li vino. Mama so od lo~ no re kli: »Ne ma ram vina, am pak tebe, da os ta ne{ med nami doma in ne ho di{ po go stil nah.« Atek so ob lju bi li in res niso ve~ ho di li v go stil no.

Drugi~ bi se zve ~er sko raj skre ga la. Na sled nje ju tro sem po ma gal mami v ku hi nji. Pri{ li so o~ ka in ne kaj tre nut kov gle da li mamo, ki so po mi va li kro` ni ke. Mama so se obr ni li pro ti ate ku in re kli: »Kaj pri ha ja{ sem. Poj di, poj di na svo je delo.« Atek so `a lost no po ve si li o~i in po ~a si od{ li. @a lo sten sem bil tudi jaz in v srcu obsojal mamo. Kar za gle dam, kako so oni sto pi li pred og le da lo, si po gla di li lase, po pra vi li ob le ko in se na po ti li pro ti vra tom. Jaz pa, na skri vaj, za nji mi. Po-gle da li so v {ta lo. Tam je bil le moj brat. Atek so v de lav ni ci ne kaj za bi ja li s kla di vom. Na po ti li so se tja, po ti ho ma od pr li vra ta in po gle da li pro ti ate ku. Jaz sem bil ̀ e na pre ̀ i pri oknu. Atek so {e bolj udri ha li s kla di vom; ne na do ma so se obr ni li in na sme ja ni re kli: »Kaj pri ha ja{ sem. Poj di, poj di na svo je delo.« Oba sta se na smeh ni la, se ob je la in neur je je bilo preg na no. Ste kel sem v {ta lo in bra tu ve se lo zav pil: »Spra vi la sta se!« Pa-del mi je v ob jem. Mama so ti sti dan pri pra vi li tak {no ko si lo kot ma lok daj in zo pet je pri nas za vla da lo ve se lje.

Bil sem v ~e tr tem raz re du os nov ne {o le. Ne ko~, ob vr ni-tvi do mov, sem na {el ate ka ne kam re sne ga. Po kli ca li so me in mi re kli, naj jim pri ne sem bi~. Vpra {al sem, za kaj ga ra bi jo.

107 I

Martin (levo) in Ferdinand Maro{a. Fotografija je nastala v Marijani{~u maja 1916 na hodniku v pritli~ju (v ozadju zastor).

108II

Od desne proti levi: boter Franc Posedi, o~e [tefan Maro{a, Feri Maro{a (star {tiri leta), mati Marija Maro{a r. Forjan, Tin~ek Maro{a (star dve leti), botra Marija Posedi ter botrina sestra.

109 III

Doma~a hi{a po prenovi.

110IV

Cerkev na Melincih.

51

Od go vo ri li so: »Da te na {e{ kam, ker si se v {o li ste pel s so {ol-cem.« Bilo je res. Neki moj pri ja telj je rad na ga jal de kli cam z gr di mi be se da mi. Pro sil sem ga, naj tega ne dela ve~, kot so nam pri po ro ~i li v ora to ri ju, ker to `a li Boga. Nas ve ta ni ho tel upo {te va ti in je na la{~ `a lil mojo se stri~ no. Ste pel sem ga. De~ ki in de kli ce so mi plo ska li. On pa, pe nast od jeze, je re kel, da me gre to ̀ it »mo je mu sta re mu«. Res je {el. Ob vr-ni tvi se je zlob no re ̀ al in pred vse mi po nav ljal: »Tvoj »sta ri« te ~a ka in te bo do bro na kle stil s ko ro ba ~em.« Naj bolj me je je zi lo, da je ate ka ime no val »sta ri«, in sem ga zno va pre te pel. Ko sem ate ku to raz lo ̀ il, so re kli: »Ver ja mem ti. Go vo ril bom z nje go vim o~e tom.« Vse se je lepo ure di lo in smo si os ta li pri ja te lji. ^ez par dni mi je pri ne sel pa ket zre lih, slad kih sliv, ki sva jih sku paj po zo ba la in os ta la pri ja te lja do smr ti.

Drugi pri mer: Nek do me je po kri vem za to ̀ il. O~ ka so me po kli ca li. Ime li so bi~ v roki in mi za gro zi li, da me uda ri jo. Sto pi li so ko rak pro ti meni, jaz pa dva ko ra ka na zaj; oni dva ko ra ka, jaz pa {ti ri, oni so za ~e li hi te ti jaz pa sem po beg nil in sko ~il ~ez plot ter pa del v vi so ko tra vo, kjer sem ob le ̀ al. Atek so tre{ ~i li ob plot, da bi ga sko raj po dr li. Ven dar je prva be se da bila za skrb lje no vpra {a nje, alli sem se kaj po{ ko do val. Ko sem od go vo ril da ne, so me pro si li, naj jim po vem, kaj in kako je bilo. Ko sem raz la go kon ~al, so mi po ma ga li ~ez plot, me ob je li ~ez rame in mi re kli: »Ti ver ja mem in te pro sim le to, da si ved no od kri to sr ~en, tudi te daj, ko sto ri{ kaj sla be ga, mi ta koj po vej, da ti po ma ga mo iz te ̀ av.«

Ko so `e bili v 92. letu sta ro sti, sva se neki dan spre ha-ja la po do ma ~em dvo ri{ ~u in obu ja la spo mi ne. Ne na do ma so se na slo ni li na mojo ramo in za ~e li jo ka ti. Vpra {al sem, ali jim je po sta lo sla bo. Re kli so, da jo ka jo, ker so se spom ni li, da so me v~a sih pre te pli. Od go vo ril sem jim: »Za ra di tega ne jo kaj te. ^e ste to sto ri li, ko je bilo po treb no, se vam pri sr~ no zah va lju jem, saj brez tega ver jet no zdaj ne bi ime li po leg sebe sina du hov ni ka, am pak sina raz boj ni ka.«

52

Ime li so do bro srce. Ko smo zi da li novo hi {o, sem si pri delu ogu lil dla ni, da so kr vavele. Neki dan sem si jih sede za-mi{ lje no og le do val. Tiho so mi sto pi li za hr bet. Ko so vi de li ra nje ne dla ni, so re kli: »Ne bo{ ve~ de lal.« Od go vo ril sem: »Atek, saj zi da mo na {o hi {o!« Kma lu so mi na ba vi li neko ma-zi lo in ro ka vi ce. Dru gi~, smo se po ko{ nji p{e ni ce vra ~a li. Jaz, bos, sem zao sta jal, ker je str ni{ ~e bilo zelo os tro. Re kli so, naj po hi tim. Jaz sem jim je zen od go vo ril: »Vam je lah ko, ker ste v {kor njih, jaz pa bos!« Ni~ niso od go vo ri li. Vr ni li so se, me vze li v na ro~ je in od ne sli do kon ca nji ve. Kmalu sem tudi jaz do bil {kor nje. Ate ko va do bro ta nas je os va ja la.

37. Mama, polna dobrote - Bolezen - Marija jo ~ude`no ozdravi.

Tudi mama, ~e prav v~a sih stro gi, so bili pol ni do bro te, kar so po seb no do ka za li, ~e je ka te ri od do ma ~ih zbo lel. Ne ko~ sem ate ku po ma gal: pri ora nju sem vo dil kra ve. Bilo je spom-la di, son ce je `e pri pe ka lo in nji va je bila dol ga. V sre di ni, ob robu pa je sta la ko {a ta vrba z vab lji vo sen co. Atek so opa zi li mojo utru je nost in so me po sla li po ~i vat. Rad bi si na pra vil pi{ ~al ko in sem ate ka za pro sil, ali lah ko sple zam na vrbo. Re-kli so, da je ne var no. Zra ~u nal sem, da s po ~a sni mi kra va mi upo ra bi jo de set mi nut do kon ca nji ve, in sem hi tro sple zal na vrbo. Toda veja se je zlo mi la in pa del sem z vi {i ne ka kih pet me trov ter ob le ̀ al v tra vi. Ko je bilo ora nja ko nec, so me atek po kli ca li. Ni sem mo gel vsta ti, ker me je vse bo le lo. Od ne sli so me na voz in doma izro ~i li mami. Njim sem zau pal skriv nost vzro ka ne sre~ ne ga pad ca in pro sil, da naj ate ku ni~ ne po ve jo, saj je ne po slu {nost bila ̀ e do volj kaz no va na. Ve~ dni sem os tal v po ste lji. Skr be li so zame z ve li ko lju bez ni jo in skriv nost moje ne po slu {no sti ohra ni li v svo jem ma te rin skem srcu.

Kma lu po vr ni tvi ate ka iz Ame ri ke smo or ga ni zi ra li zah-val no ro ma nje k ver ̀ ej ski Ma ri ji Po mo~ ni ci krist ja nov. Tam so

53

atek ku pi li lep kip Ma ri je Po mo~ ni ce. Doma smo ga us to li ~i li na ~ast nem me stu, od ko der {e da nes kra lju je. Pred tem ki pom smo oprav lja li ve ~er ne po bo` no sti in v me se cu maju {mar ni ce. Na praz nik sv. Pe tra in Pa vla 29. 6. 1926 sem bil pri ma {i v Ver ̀ e ju. Neki no tra nji glas me je si lil, da sem se po ma {i ta koj vr nil do mov, kar je bilo pro ti moji na va di. Pred me lin~ ko ka pe lo sem sre ~al bra ta Fe ri ja, ki mi je jo ka je zav pil, naj te ~em do mov, ~e{ da mama umi ra jo. On je {el po du hov ni ka in zdrav ni ka, ki sta pri{ la {e le ~ez dve uri. Med tem so mama ̀ e omed le li in atek so obup no jo ka li. Ko je zdrav nik mamo pre gle dal, je vzklik nil: »Ne mo rem vam po ma ga ti, mr tvi so!« Atek so naju z bra tom po ti sni li pred Ma ri ji no po do bo in vzklik ni li: »Pro si ta Ma ri jo, naj vama vrne mamo, da ne bo sta os ta la si ro ti!« Kle ~e sva pro-si la in jo ka la. O~ ka so mamo bo ̀ a li, jo kli ca li, tudi udri ha li po li cih, na zad nje pa {e v obu pu stre sli za nos. Te daj so mama ne na do ma od pr li o~i in ate ku po to ̀ i li: »Za kaj me nisi pu stil tam, kjer sem bila: bilo je zelo lepo!« (»Za kuj si me nej ni hau tan, ge san bij la: bi lou je jaku li pou!«).Vsi nav zo ~i, in bilo nas je pre cej, smo os tr me li, naj bolj pa zdrav nik. Za vla da lo je ve li ko ve se lje in vsi smo bili pre pri ~a ni, da je Ma ri ja, mati `a lost nih in po mo~ ni ca krist ja nov, od Boga do se gla ~u de`. Mama so si kma lu opo mo gli in so poz ne je ro di li {e tri otro ke: Fran ~e ka, ki je umrl eno le ten, Ja ne za, ki je po stal `r tev dru ge sve tov ne voj-ne, in Dra {e ka, ki je da nes izre den glas be nik, or ga nist, vo di telj zbo rov in skla da telj mno gih le pih pe smi. Do se gli so sta rost 95 let in od{ li mir no k Bogu 26. 11. 1983, na ob let ni co Tin ~e ko-ve ga du hov ni{ ke ga pos ve ~e nja, ki se je te daj, ko je kle ~al pred Ma ri jo in pro sil, naj mu vrne mamo, njej po pol no ma da ro val.

38. Tin~ekova obljuba: ma{nik in misijonar - Delo ob obisku 1952.

Dva me se ca po do god ku je od po to val na {tu dij v Ita li jo, tam 1929. leta pre jel iz rok bla ̀ e ne ga Fi li pa Ri nal di ja ta lar (re-

54

dov ni{ ko ob le ko) in kot mi si jo nar od {el v ̂ i le. Tam je na da lje val {tu dij; leta 1933 je de lo val v glav nem za vo du me sta San tia go, v za ~et ku 1934 je od {el na Og nje no zem ljo, mi si jon sko po dro~ je, in tam s krat ki mi pre sled ki de lo val do kon ca leta l959. Du hov-ni{ ko pos ve ~e nje je pre jel v glav nem me stu San tia go 26.11.1939 in se je ta koj vr nil na Og nje no zem ljo. Tam so mu pri re di li ve li ko slo ve snost, po seb no ob po bu di dal ma tin skih {te vil nih pri se ljen-cev. Slo ve sna ma {a je bila v ve li ki cerk vi Ma ri je Po mo~ ni ce, bo ter mu je bil ju go slo van ski kon zul Ni ko laj Br zo vi~ in v cerk vi je pre pe val med ma {o dal ma tin ski pev ski zbor. Za ra di voj ne je pr vi~ obi skal do mo vi no {e le leta 1951. Prvo slo ve sno ma {o v do mo vi ni je imel 27. ja nuar ja 1952, po 25 le tih od sot no sti, in os tal {est me se cev v do ma ~i vasi. S {ko fo vim do vo lje njem je v va{ ki ka pe li vsak dan ma {e val, hra nil Najs ve tej {e, pou ~e val ve-rouk in otro ke pri pra vil na prvo ob ha ji lo, imel te ~a je, pri di ge, tudi mi si jon v ve li kem ted nu. Naj ve~ skr bi je pos ve til star {em in mla di ni. Pou dar jal je, da ima jo star {i glav ni de le` in dol` nost pri vzgo ji svo jih otrok, ki so jo od Boga pre je li. Vero in po {te nost, ki smo jo od na {ih pred ni kov po de do va li, naj skrb no, z be se do in zgle dom, pre ne se jo na otro ke. Vsa ka dru ̀ i na naj bo cer kev v ma lem, kjer se vsak dan za~ ne in za klju ~i z mo li tvi jo. Daj mo Bogu prvo me sto v svo jem `iv lje nju in ne boj mo se ni ko gar. V Sv. pi smu be re mo: »^e je Bog z nami, kdo je zo per nas?« Tako in po dob no je opo gum ljal pre sre~ ne Me lin ~ar je, ki so se zbi ra li v ka pe li vsa ko ju tro pri ma {i in vsak ve ~er pri ve ~er ni cah in pri bla go slo vu. Pre cej lju di je pri ha ja lo tudi iz I`a ko vec in z Bi stri ce.

Po sle di ce? Vas se je pre ro di la in zac ve te li so du hov ni{ ki in re dov ni{ ki po kli ci.

38. Pobo`ni star{i - Ljubitelji knjig

Na{i star{i niso ime li vi{ je izo braz be, lju bi li pa so knji-ge. Mo hor jev ke so bile pri nas doma. Knji gi Sve te ga pi sma in O `iv lje nju svet ni kov sta bili ved no pri roki in smo ju radi

55

pre bi ra li ter se o pre bra nem po go var ja li. Ate ka so dru gi radi vpra {e va li za nas vet, mama so bili ~la ni ca pev ske ga zbo ra, oba pa ak tiv na tret je red ni ka. Rada sta se ime la in rada sta ime la nas, svo je otro ke in vse lju di. No ben re ve` ni od {el od na {e hi {e praz nih rok in brez pri jaz ne be se de. To je med va{ ~a ni vzbu ja lo spo {to va nje. Mama so po zgle du `up ni ka Kneip pa zbi ra li ze li{ ~a in cvet je ter z nji mi spret no pri prav lja li zdra-vil ne ~a je, tudi za dru ge bol ni ke. Atek so bili do ber, vztra jen de la vec in so z ve se ljem pre na {a li te ̀ o kme~ ke ga dela. Radi so mo li li pred in med de lom ter po delu. Pred se tvi jo so pro si li za bla go slov, po ̀ e tvi se zah va lje va li. Ko so se od prav lja li z vo-zom na nji ve, so pred kra va mi z bi ~em na re di li kri` in se sami po kri ̀ a li. Edi na kle tvi ca nad ne po slu {no kra vi co je bila: “Ej, ti grda mrha!” @e jo so si radi po te {i li s ko zar~ kom do ma ~e ga vina. Upi ja ni li se niso ni ko li. Ne delj ska ma {a in ob ha ji lo ter dnev ne mo li tve so jim da ja le no tra njo mo~ in mil zna ~aj. Bili so res do bri ~i na! ... Kdo jih ne bi imel rad?

40. Brat Feri re{i skupino bujra{ev - Bolezen - Sin Ton~ek

duhovnik.

Moj brat Feri (Fer di nand), ki sem ga ve~ krat ime no val, za slu ̀ i ne kaj be sed v spo min. Ro jen v Chica gu 24. apri la 1911, je v pol no sti po de do val ate ko vo de lav nost in ma mi no do bro to. Za mene je bil v otro{ tvu pra vi an gel va ruh. ^u val me je bolj kot sebe in mi po vsod da jal pred nost, ker sem pa~ bil mlaj {i in bolj sla bo ten. ^e so mu kaj da ro va li, je to tudi on da ro val meni. ^e je bil sa de`, vsaj po lo vi co, naj ve~ krat pa ce le ga. No be ne ne vo{~ lji vo sti ali se bi~ no sti ni bilo v njem. V nje go vi dru` bi sem bil va ren, kar so na {a mama do bro ve de li. Ko sva odra{ ~a la, sva ve~ krat {la sku paj na kak {no delo in po poti “pre pe va la”, kot so naju mama u~i li. Tudi v {o li sva, na pro{ njo u~i te lji ce, ve~ krat kaj dvo gla sno za pe la. Bra ti in pi sa ti sem se nau ~il od nje ga. Ker sem rad bral, ko sva {la de lat na

56

nji ve, mi je na ro ~al, naj ne po za bim knji ge. Ko je opa zil, da sem utru jen, me je po slal po ~i vat in “brat”. Po tem sem mu mo ral pri po ve do va ti, kaj sem bral. Ne ko~ me je sta rej {i fant za ~el nad le go va ti. Feri se je pog nal kot lev v nje ga. Kdo ve, kaj bi se zgo di lo, ~e ju oko li sto je ~i ne bi pra vo ~a sno lo ~i li. Zelo je `a lo val, ko sem od {el v gim na zi jo in kma lu nato v Ita li jo.

Bil je zelo po gu men in po ̀ r tvo va len. Ja nuar ja 1939 je po div ja na Mura za ~e la po plav lja ti Me lin ce. Feri se je pri dru ̀ il “büjra {om”, ki so se tru di li, da bi pre pre ~i li huj {e zlo. Ko so z lad jo pri{ li do mli nov, jih je mo ~an tok za ~el za na {a ti pod mlin sko kolo. Feri, ved no pri se ben, je to opa zil in se hi tro od lo ~il: zgra bil je re {e val no vrv, si jo ovil okrog pasu, uka zal, naj jo po ~a si spu{ ~a jo in se pog nal v le de no mrz le be sne ~e va lo ve. Z ve li ko te ̀ a vo je pri pla val do bre ga, pri teg nil lad jo in v skraj nem tre nut ku re {il pri ja te lje go to ve smr ti. Na `a lost si je na ko pal plju~ ni co, ki mu je pov zro ~i la hude po sle di ce v or ga niz mu in ga ~ez tri leta spra vi la v pre ra ni grob. Bil je `e za ro ~en z Ani ko Zver, zelo do brim de kle tom iz I`a ko vec. Ko se mu je zdrav je malo iz bolj {a lo, sta se po ro ~i la 16. ja nuar ja 1941. Bila sta dve so rod ni du {i; ver na, de lav na in sta se zelo rada ime la. To~ no ~ez leto dni, 16. 1. 1942 mu je ro di la dvoj~-ka: Ton ~e ka in Mic ko. De kli ca je bila sla bot na in je kma lu umr la. Ton ~ek pa je po stal du hov nik. Toda o~e ta ni poz nal. Po sle di ce ju na{ ke ga de ja nja na Muri so mu pri pra vi le pre ra no smrt 27. 4. 1942; nje go vo ple me ni to du {o pa go to vo v ne be sa, saj je “dal `iv lje nje za pri ja te lje”. Ko je umi ral, je vse trp lje nje da ro val Bogu, da bi nje gov ljub lje ni sin ~ek po stal du hov nik. Nje go va pro{ nja je bila us li {a na.

41. Sedem otrok - Dra{ek glasbenik in `ena lekarnarka -

Sestra Micka zlata teta, doma~a vzgojiteljica.

Po vr ni tvi iz Ame ri ke so mama ro di li {e pet otrok: brat ce [te fa na (1920), Fran ~e ka (1924), Ja ne za (1928) in Dra {e ka

57

(1933). Edi na se stra Mic ka se je ro di la 23. ja nuar ja 1923. [te fan in Ja nez sta po sta la `r tvi zad nje voj ne, Fran ~ek nam je eno le ten od le tel v ne be sa, An drej pa je po stal us pe {en in zelo ta len ti ran glas be nik, vo di telj pev skih zbo rov in je `e, ~ez {ti ri de set let ja, or ga nist v Bel tin cih. Na pi sal je lepo {te vi lo zbo-rov skih skladb, ki mu jih je v pe tih knji gah za lo ̀ i la in iz da la bel tin ska ob ~i na. Za svo je po ̀ r tvo val no delo je pre jel ve~ od-li ko vanj. Pri vsem nje go vem delu ga vest no pod pi ra nje go va `e na Ma ri ja, r. Sra ka, upo ko je na ma gi stra far ma cevt ka. V sve tem pi smu be re mo: “Vrlo `e no, kdo jo naj de? Nje na cena pre se ga bi se re. Sre ~en mo` vrle `e ne!” Zdi se mi, da je to sre-~o v ve li ki meri imel moj brat. Sve to pi sem ske be se de po ve jo ve li ko. Ven dar si upam do da ti, da nju no sre ~o do pol nju je jo {tir je odra sli otro ci, vsi s po kli cem in tri je `e po ro ~e ni, ka kor tudi {est pri jaz nih vnuk cev in vnu kic, ki s svo jo na ga ji vost jo in vri{ ~em pri na {a jo upa nje, da na{ rod ne bo izu mrl.

Sestra Micka nas je s svo jim rojs tvom 23. 1. 1923 raz ve-se li la in osre ~i la. Po Pi {te ko vem rojs tvu sva s Fe ri jem pro si la Ma ri jo, da bi ~e tr ti otrok bila se stri ca. Ti sti poz ni zim ski ve ~er 23. ja nuar ja, ko so nama o~ ka naz na ni li, da bo rojs tvo otro ka in je `e pri{ la ba bi ca, da bi po ma ga la pri po ro du, smo {e ved-no `i ve li v sta ri hi {i. O~ ka so bili pri mami, mid va sva stra ̀ i la in mo li la pred dur mi v ve ̀ i. Ne na do ma sva za sli {a la ma mi no sto ka nje. ̂ ez par tre nut kov pa so o~ ka po ti ho ma malo od pr li duri in nama pri {ep ni li: “Do bi la sta se stri co”. Po sko ~i la sva in se ob je la. V njej nam je Bog res po da ril dra go cen za klad, za ka te re ga smo mu zelo hva le` ni. Kot “zla ta teta” je vse svo je `iv lje nje da ro va la dru ̀ i ni in bli` nje mu, ga ra la pri vsa ko vrst-nem delu in po seb no pri vzgo ji brat cev in ne ~a kov, to la ̀ i la star {e ob smr ti treh bra tov in za nje skr be la, ko so os ta re li. Ho te la je po sta ti re dov ni ca, pa Bog ni do pu stil, ker je bila bolj po treb na doma in v vasi; po ma ga la je po vsod, kjer ko li je bilo po treb no. Le vse ved ni Bog ve za vsa nje na do bra dela in jo bo go to vo bo ga to po pla ~al, ko pri de ~as. Cela na {a vas in

58

po seb no vsi ~la ni na {e dru ̀ i ne ji dol gu je mo spo {to va nje in ve~ no hva le` nost ter ji zdaj, ko sto pa v 81. leto sta ro sti, ̀ e li mo {e dol go let plod ne ga `iv lje nja.

Taki drob ni pa ven dar zna ~il ni dogod ki, po ve za ni med se boj, do pol nju je jo po mem bnost star {ev pri vzgo ji otrok.

Je na{a dru`ina bila kaj izrednega? Ne! ... Ni ka kor! ... Bila je ena od to li ko kme~ kih dru ̀ in, ver nih, de lav nih, po {te nih, v ka te rih so se star {i ime li radi, se hra ni li z molitvi jo in `i vo vero, da ja li Bogu prvo me sto, z ve se ljem iz pol nje va li nje go vo vo ljo in si bili zve sti do smr ti. Navz lic vsem te ̀ a vam, ki jih je 20. sto let je bilo pol no, se je pre cej ta kih dru ̀ in, hva la Bogu, ohra ni lo do brih do da nes. Imen ne bom na va jal, da ne bi koga iz pu stil in u`a lil.

59

KRIZA DRU@INE ALI ^LOVEKA?

O tem se ve li ko go vo ri, malo pa sto ri. Kri za je! ... V kri zi pa je ~lo vek: mo{ ki in `en ska! ... Kru ta re sni ca je, da ve li ko mo` in ̀ e na ne mara Boga, mar ve~ so ga za vr gli in na nje go vo me sto po sta vi li “sami sebe”. ^lo vek se mora vr ni ti k Bogu in kri za dru ̀ i ne bo kon ~a na ... Te ̀ a ve bodo os ta le, ven dar Bog, ki te ̀ a ve do vo li, za go tav lja za kon ce ma svo jo po mo~, da jih pre ma gu je ta.

42. Mladim zakoncem - Jezus, veliki Neznanec - Smisel `ivljenja

Mladi o~ka in mlada mama, ki sta ime la to li ko po tr pe`-lji vo sti, da sta pre bra la te spo mi ne do tu kaj; ne mi sli ta, da je to iz mi{ lje na pri po ved ka, ki je bila ver jet no mo go ~a nek daj, da nes, v tem na pred nem ~a su ~ud ne ‘svo bo de’ pa je kaj ta-ke ga ne mo go ~e.

Pre pri ~an sem, da je to mo go ~e in nuj no po treb no po seb-no da nes, ~e za res ho ~e mo osre ~i ti so~ lo ve ka in i{ ~e mo lep {o pri hod nost za na {o do mo vi no, ka te re te melj na ce li ca je bila, {e ved no je in upa mo, da bo tudi v pri hod nje do bra, ver na in po {te na dru ̀ i na, v ka te ri vla da pra va da ro vanj ska lju be zen in zve sto ba in v ka te ri je Bog ved no na pr vem me stu. Tru di mo se in mo li mo za do se go tega idea la in bomo kma lu spet vi de li ~u de ̀ e sre~ nih dru ̀ in.

60

Kdor ima ve li ko sre ~o, da je ve ren in v veri pou ~en, bo vsem tem raz la gam zlah ka pri tr dil. Dvom ljiv cu in ne ve ru-jo ~e mu bo te` je. Naj te` je bo go to vo ti stim, ki so se `e pre-pu sti li mo der nim fi lo zof skim ali ma te ria li sti~ nim teo ri jam in to ko vom, ki za ni ka jo Boga in po smrt no `iv lje nje ter si pri za de va jo le za de nar in bo gas tvo kot sreds tvo za u`i va nje. Ta kih je da nes ve li ko. Glav ni vzrok je ver ska ne ved nost. Po 2000 le tih Je zu so ve ga u~ lo ve ~e nja je on {e ved no za ve ~i no lju di ve lik nez na nec!

Ven dar navz lic vsem u~e nim raz pra vam, vse mu na pred ku zna no sti nam na{ ra zum ne neh no za stav lja vpra {a nja o na-stan ku ve so lja, `iv lje nja, po seb no pa ~lo ve ka in o vzro~ no sti nje go ve ga krat ke ga po to va nja po tej na {i lepi zem lji. Po seb no `i vo pa si vsak pa me ten ~lo vek za stav lja vpra {a nje o do ga ja nju po smr ti. Nas res ~a ka uni ~e nje? ... Temu se upi ra vse na {e bit je! … Po tem vpra {a nja gle de hu do bi je in zla, do bro te in na {e od go vor no sti pred Ne kom, ki je mor da vse mo go ~en, vse ve den in ti sti, ki do bro na gra ju je in hudo kaz nu je po vsej pra vi~ no sti, ki je ne naj de mo na zem lji.

Ve ru jo ~im krist ja nom kr{ ~an ska vera od gri nja za stor nad vse mi temi skriv nost mi. Ve ru je mo v Boga, ki se nam ra zo de-va po stvars tvu, po pre ro kih, po seb no pa po Je zu su Kri stu su, u~ lo ve ~e nem Bo` jem Sinu, ki nam ga je O~e po slal za u~i te lja in odre {e ni ka. On je po do ba O~e to va, kot je sam za tr je val z be se do in po tr dil z ve li ki mi ~u de ̀ i. Po ka zal nam je pot vr ni-tve k O~e tu, ki nas brez mej no lju bi, navz lic na {i ne zve sto bi. Za do stil je za na {e gre he s svo jim brid kim trp lje njem in smrt-jo na kri ̀ u. Toda tret ji dan je vstal od mr tvih, kot je to bil naz na nil, se 40 dni pri ka zo val pri ja te ljem, jih po tr dil v veri, {el pred nji mi v ne be sa in ~ez 10 dni nad nje po slal ob ljub lje-ne ga Sve te ga Duha, ki jih je raz svet lil, opo gu mil in nav du {il, da so, ~e prav pre pro sti ri bi ~i, ven dar {li po sve tu in po vsod pri di ga li ve se lo no vi co odre {e nja. Na {a vera nas u~i, “da nas Bog ima brez mej no rad in ho ~e, da se vsi ljud je zve li ~a jo”.

61

Vsa ke mu da vse po treb ne mi lo sti, da ga spoz na, se zanj od-lo ~i in se zve li ~a. Ven dar spo {tu je na {e svo bod no od lo ~a nje. Kdor v po pol ni svo bo di in od go vor no sti za vr ne vero v Boga in nje go vo po mo~, bo po nei zo gib ni smr ti in po pol no ma po svo ji kriv di vso ve~ nost po grez njen v ve~ no trp lje nje.

43. Kaj storiti? - Sami odlo~amo - Ne ~rnogledostmarve~ delo.

Znans tve ni ki, u~e ni in pre pro sti ljud je, ve ru jo ~i in ne ve-ru jo ~i ima mo to rej v svo jih ro kah sre~ no ali ne sre~ no ve~ nost. Res rav na ne raz sod no in noro vsak ~lo vek, ki o teh stva reh re sno in zav ze to ne raz mi{ lja. Saj gre za ve~ no sre ~o ali za ve~-no ne sre ~o, ki je po pol no ma v na {i svo bod ni od lo ~i tvi. Tudi v dvo mih o re sni~ no sti Boga je ven dar mno go bolj pa met no iz bra ti ti sto mo`nost, ki nam po nu ja bolj ugod no pri hod nost, to je pot vere.

Pred vsem mo ra mo pre ma ga ti ~r no gled nost in nje no pol se stro ma lo du {nost. Hu di~ z nji ma rad sku {a zve ste Bo` je slu ̀ ab ni ke. Bo di mo pre pri ~a ni, da je tudi da nes, ~e prav so se raz me re dela in mi{ lje nja ter oko li{ ~i ne, v ka te rih `i vi mo, zelo spre me ni le, mo go ~e do se ~i, da dru ̀ i na po sta ne zo pet oaza miru in ko ti ~ek sre ~e v pu{ ~a vi `iv lje nja, kar je nuj nost za sre ~o vsa ke ga ~lo ve ka od otro{ tva do sta ro sti, od rojs tva do smr ti. Te ̀ a ve so da nes res ve li ke. Mno gi ljud je se za pi ra jo vase, po sta ja jo vse bolj se bi~ ni, ne strp ni in ne za do volj ni, iz gub lja jo vero v Boga, v ~lo ve ka in v sa me ga sebe. @iv lje nje se jim zdi ve lik ne smi sel. Po sle di ce so nam zna ne, saj jih vi di mo in se nad nji mi zgra ̀ a mo ter se vpra {u je mo, kam drvi na {a do mo vi na.

44. Brezbo`ne ideologije - [ola brez Boga - Javno mnenje.

Dvaj se to sto let je je z dve ma sve tov ni ma voj na ma in z vsem, kar ju je sprem lja lo in jima sle di lo, vse ja lo v mno ga

62

srca so vra{ tvo do Boga in do bli` nje ga. To je mno ge pri ved lo do ob jest no sti, do nes po {to vanja ~lo ve ko vih svo bo{ ~in in do hu do del stev, za ka te re se {e da nes nih ~e od kriv cev ni opra vi-~il in ni bil kaz no van. Rav no nas prot no! Ne ka te ri hu do del ci so bili raz gla {e ni za na rod ne he ro je, dru gi so na ra ~un `r tev obo ga te li in za sed li po mem bna vods tve na me sta v na {i dru` bi. [o la, ka te re dol` nost je vzga ja ti ce le ga otro ka in ga pri pra vi ti na `iv lje nje, v ve li ki meri le pou ~u je, vzga ja pa ne, saj je atei-sti~ na in je Boga iz lo ~i la iz svo jih pro gra mov. Po zab lja (ali pa ne!), da ima otrok du {o in telo, ra zum in vo ljo in da je, kot za tr ju je jo mno gi ve li ki mi sle ci in ra zum ni ki, »~lo vek po svo ji na ra vi ve ru jo ~e bit je«. Zato ima vsak ~lo vek pra vi co do ver ske vzgo je, po seb no {e, ~e je otrok.

Na {i u~ ni pro gra mi tega ne upo {te va jo in so iz {o le iz-lo ~i li Boga in vsa znamenja o Bogu, pred stav ni kom Cerk ve pa se ne do vo li vstop v {o lo, da bi so de lo va li pri ver ski vzgo ji. Cer kev, ki je po svo jem bis tve nem po kli cu vzgo ji te lji ca, je tako pri kraj {a na za svoj po klic in do sti krat za sra mo va na in oma lo va ̀ e va na od ne ka te rih si cer redkih ne strp nih u~i te ljev. Tako je nje no bis tve no delo one mo go ~e no. K temu pri po mo-re jo ne ka te ra jav na sreds tva ob ve{ ~a nja, ki s pod po ro vlad ne atei sti~ ne us mer je no sti us tvar ja jo med ljud mi zgre {e no, v~a sih tudi so vra` no mne nje o Cerk vi in tako one mo go ~a jo v ve li ki meri nje no pre po treb no po mo~ pri vzgo ji otrok in mla dost-ni kov. Vse ve ru jo ~e in vse dru ge lju di do bre vo lje ~a ka to rej ve li ka in od go vor na na lo ga, da se se da nje te` ko in ne var no sta nje spre me ni. Po kli ca ni smo, da vsak po svo jih mo ~eh in spo sob no stih {i ri spoz na va nje Boga in nje go ve lju bez ni do ~lo-ve ka, ki ga je us tva ril po svo ji po do bi, ga odre {il po trp lje nju svo je ga Sina Je zu sa in ga {e ved no sprem lja, vodi in pos ve ~u je po Sve tem Duhu, ki `i vi in de lu je v sve ti Cerk vi.

Ne po za bi mo, da je na{ Bog, v ka te re ga ve ru je mo en Bog v treh ose bah. O~e nas je us tva ril, Sin nas je odre {il in Sve ti Duh, ki je lju be zen med O~e tom in Si nom, nam je po slan, da nas pos ve ~u je. In on to iz pol nju je po Cerk vi.

63

45. Skupno delo in molitev - Priprava mladih na zakon.

Na {a prva dol` nost je mo li tev, za seb na in dru ̀ in ska. Dru ga ne manj {a dol` nost je, da kot ~la ni ver ne dru ̀ i ne to jav no do ka ̀ e mo in se res tru di mo stal no `i ve ti po veri. Star-{i, ki ima jo otro ke v {o li, naj se dru ̀ i jo in zah te va jo pra vi ce otrok do spo {to va nja vere in do ver ske vzgo je, ki jim je tudi po us ta vi za go tov lje na. To so po ne kod `e do se gli. V po li ti~-nem ̀ iv lje nju ima mo vsi ve ru jo ~i ne samo pra vi co mar ve~ tudi dol` nost so de lo va ti. Kdor od kri je v sebi po li ti~ ne spo sob no sti, naj jih da na raz po la go svo ji do mo vi ni. Ne boj mo se oma lo-va ̀ e va nja za ra di vere. Naj nam bo spod bu da v iz pol nje va nju na {ih dol` no sti.

Po mem bno je, da pri teg ne mo k so de lo va nju vse lju di do bre vo lje, tudi ne ve ru jo ~e ali dru ga~ ne ga po li ti~ ne ga ali ver ske ga pre pri ~a nja. Saj je med nji mi do sti krat mno go do-bro mi sle ~ih oseb, ki so vra ̀ i jo zlo, so dobrega srca in `e li jo so de lo va ti pri vseh do brih po bu dah.

Zdi se mi, da je naj bolj ogro ̀ e na mest na dru ̀ i na, malo manj kme~ ka. Ver jet no bi mo ra li bolj ovred no ti ti kme~ ko dru ̀ i no, da po sta ne mest nim dru ̀ i nam za zgled in po mo~. Saj mno gi mla di od ha ja jo v me sta, ki se ne neh no {i ri jo, med tem ko se mno ge vasi po ~a si praz ni jo in izu mi ra jo. Na vasi je tudi la` ji stik med star {i, {o lo, Cerk vi jo in oko ljem, saj se vsi bolj ali manj poz na jo in se mla di la` je pri pra vi jo na za kon ski po klic.

Zelo pomembna in nuj na je do bra pri pra va mla dih na sve ti za kon. Slo ven ci se mno go krat raj {i rav na mo po sla bih zgle dih, ki nam jih po nu ja Evro pa, kot pa po do brih. Tudi pri nas `e po sta ja moda ci vil ni za kon ali zu naj za kon ska skup-nost in lo ~i tev skle nje nih za ko nov tako kot v Evro pi. Med glav ni mi vzro ki je na pr vem me stu ne pri prav lje nost mla dih za te` ki po klic sv. za ko na. Du hov nik se na svoj po klic pri-prav lja dol ga leta, mla di na svoj od go vor ni in te` ki po klic sko raj ni~. Tu je vzrok poz nej {ih ra zo ~a ranj. Ve de ti mo ra mo,

64

da za ljub lje nost {e ni lju be zen; ve~ krat je le se bi~ nost, is ka nje oseb ne ga za do voljs tva. Pra va lju be zen je od po ved sebi, spre-je ma nje koga, ka kr {en je, in da ro va nje sa me ga sebe ljub lje ni ose bi. Za kon ska lju be zen se tru do ma gra di vse `iv lje nje. Le lju be zen, ki se da ru je, je traj na in ro do vit na, otro ci so njen sad in se bodo ob taki lju bez ni pra vil no vzga ja li. Kjer ni take lju bez ni, ni trd no sti za ko na. Tam pre vla da se bi~ nost, sla po u`i va{ tvu, gro zi po lom.

46. [tudij in pogovor - Zaupanje v Kristusovo pomo~.

Mla dim za kon cem zelo pri po ro ~a mo, da se med se boj ve li ko po go var ja jo, da po tr pi jo s sla bost mi in na pa ka mi, ki jih od kri va jo pri so za kon cu. ^e na sta ne jo te ̀ a ve, naj i{ ~e jo nas ve ta pri do brem du hov ni ku ali pri ja te lju. Na vo ljo je da nes pre cej knji ̀ ic z nas ve ti, tudi me se~ na pri lo ga v ted ni ku Dru ̀ i-na in me se~ nik Og nji{ ~e. Vse `iv lje nje se mo ra mo u~i ti kako `i ve ti v lju bez ni, ki jo na vad no sprem lja jo te ̀ a ve, ven dar tudi ve li ka sre ~a, saj je ~lo vek us tvar jen za lju be zen. Sre ~en za kon se gra di vsak dan, z `r tvi jo, ra zu me va njem, od pu{ ~a njem. V mno gih ̀ up ni jah de lu je jo sku pi ne mla dih za kon cev. Vklju ~i te se v nje, so zelo ko rist ne. Po seb no pa dnev no pro si te Je zu sa, Ma ri jo in Jo ̀ e fa, da bo va{ za kon po do ba na za re{ ke dru ̀ i ne. Bog vas ne bo za pu stil.

Zdra mi mo se! [e je ~as, da re {i mo na {o dru ̀ i no in do-mo vi no pro pa da. V skup ni ne var no sti se mo ra mo vsi ljud je do bre vo lje bo ri ti sku paj. Zdru ̀ i mo se v skup ni fron ti pro ti skup ne mu zlu: ve ru jo ~i in ne ve ru jo ~i, dru ̀ i na, {o la, cer kev, sreds tva ob ve{ ~a nja, oko lje, v ka te rem `i vi mo. Dru ̀ i na naj zno va po sta ne os nov na vzgoj na ce li ca za nove ro do ve. To je po seb na dol` nost vseh ti stih, ki jih na rod iz vo li za od go-vor nost, da nam vla da jo, nas vo di jo in nam de li jo pra vi co. Naj ne iz da jo vo liv cev, ki so jim zau pa li slu` bo ne v nji ho vo oseb no ko rist mar ve~ v ko rist ce lot ne ga na ro da. Zato naj se s

65

pri mer ni mi za ko ni tru di jo, da za{ ~i ti jo dru ̀ i no, to bis tve no pod la go za sre ~o po sa mez ni kov in ce lot ne dru` be. Je to uto-pi ja, nora za mi sel? Oseb no sem pre pri ~an, da je to dol` nost in edi ni na ~in, da na{ na rod ne pro pa de pod to li ki mi stru pe-ni mi in ne var ni mi vpli vi oko lja, v ka te rem nam je do lo ~e no `i ve ti, se bo je va ti in ~ast no pre ̀ i ve ti, ne pa ne ~ast no iz gi ni ti iz zgo do vi ne na ro dov.

Kri stus je re kel: “Brez mene ne mo re te ni ~e sar sto ri ti.” Poti v ne be sa nam ni po sul z ro ̀ i ca mi, tem ve~ s kri ̀ i. Nje go ve so be se de: »^e ho ~e kdo iti za me noj, naj se od po ve sebi in vza me svoj kri` ter hodi za me noj (Mt 16,24). “Kdor me ima rad, naj vza me svoj vsa kod nev ni kri` na svo je rame in hodi za me noj!” Toda nje go va je tudi ob lju ba: “Pri di te k meni vsi, ki ste utru je ni in ob te ̀ e ni, in jaz vam bom dal po ~i tek “ (Mt 11,28).

Ve ru jo ~i to zlah ka ra zu me mo in ve ru je mo Kri stu su. Pro-sim pa z vsem spo {to va njem tudi ti ste, ki ima te te ̀ a ve z vero, ven dar ste do volj pa met ni in do bre ga srca, da raz mi{ lja te o teh Kri stu so vih be se dah, da se nam pri dru ̀ i te v go re ~i pro{-nji, naj nam on, Kri stus, po ma ga v tem boju za bla gor na {ih bra tov in se ster, ki so tudi nje go vi brat je in se stre. Z njim bomo us pe li, da bodo sre~ ni za kon ci in da bodo pod nji ho vim vars tvom in vods tvom ra sle in se lepo raz vi ja le naj lep {e ro ̀ i ce na {e do mo vi ne, otro ci.

66

SPO[TUJMO KME^KI POKLIC.

Do vo li te mi, da ome nim {e ne kaj krat kih mi sli, ki me kot sina kme~ ke dru ̀ i ne mu ~i jo. Do sti krat sem bil pri ~a, kako je kdo o{ vrk nil kak {ne ga kme ta z za ni ~e val ni mi be se da mi … To boli!

Ne ke ga dne smo se v os mem raz re du po go var ja li, kak {ne po kli ce so si `e iz bra li. Le eden je iz ja vil, da ho ~e biti kmet. Dru gi so se mu sme ja li. Po ka ral sem jih in jih opom nil, da je kme~ ki po klic nuj no po tre ben in da bi si ga mo ra li iz bra ti naj bolj in teligent ni ljud je, saj ta po klic zah te va da nes od kme ta ve li ko spret no sti in zna nja, od go vor no sti in po gu ma. Vstop v evrop sko skup nost, kot se jav no go vo ri in pi {e, bo po me nil za kme ta ve li ke spre mem be in se na nje mora pri prav lja ti. Kmet je ra zu me jo in se upirajo, ko vi di jo, da jih ob last ne pod pi ra. ^u ti jo se dru go ra zred ne.

47. Kmet v slovenski zgodovini.

V na {i te` ki zgo do vi ni je kme~ ka dru ̀ i na bila trd nja va na rod ne za ve sti in po {te no sti. Ta pa iz ha ja iz glo bo ke vere v Boga, »ki do bro pla ~u je in hudo kaz nu je«. Bog zah te va od nas, da smo pra vi~ ni in po {te ni. Ti dve kre po sti osre ~u je ta ~lo ve ka in skup nost, v ka te ri `i vi. Ko li ko pa pir na tih po godb je da nes la` ni vih in var lji vih. Nek daj je pri se ga in stisk roke za pe ~a ti la med kme ti vsa ko po god bo. Ga ran ci ja je bila trd na vera v pra-

67

vi~ ne ga Boga, ki ga da nes no ~e jo priz na ti, ne vlad ne in sti tu ci je, ne mno gi pri vat ni ki. Da nes mno gi jav ni de lav ci, vo di te lji in po li ti ki, ko prev ze ma jo kak {no ve~ jo od go vor nost, pri se ga jo “na svo jo ~ast”. Kak {na je pri ne ka te rih ta nji ho va ~ast, vi di mo vsi in se nad njo zgra ̀ a mo. Te` ko je ver je ti v ~ast ~lo ve ka, ki ve ru je le v sebe ne pa v pra vi~ ne ga Boga, ki edi ni poz na naj bolj in tim ne skriv no sti srca in na me ne vsa ke ga ~lo ve ka.

Lju be zen do Boga, do dru ̀ i ne in do na ro da je kme~ kim dru ̀ i nam da ja la mo~, da so klju bo va le sko zi sto let ja pro ti vsem so vra` ni kom, ki so nas ho te li uni ~i ti kot na rod. Zato so nam tudi dale {te vil nih in do brih vo di te ljev, du hov ni kov in ver nih na rod nja kov, ki so pri pra vi li trd no pod la go na {i se da-nji svo bo di in neod vi sno sti. Vsi jim mo ra mo biti hva le` ni, se jih spo mi nja ti in jih po sne ma ti. ^e se od po ve mo po {te no sti in pra vi~ no sti, na {a do mo vi na ne bo ime la sre~ ne in ve se le pri hod no sti.

48. Voditelji preganjani - Splo{ni odpor - @eljapo izobrazbi.

Na {i na rod ni vo di te lji so bili za po stav lje ni, v~a sih po kri vi ci kaz no va ni. V Prek mur ju je bila {o la ma d`ar ska. Od otrok so zah te va li, da smo go vo ri li tuj je zik, in so nas kaz no-va li, ~e tega ni smo sto ri li. To se je stop nje va lo pro ti kon cu prve sve tov ne voj ne tudi v {o li. Kri vi ca je nas prot je pra vi~ no sti in rodi od por. Tudi otro ci smo se upi ra li tako, da smo klju-bo val no pre pe va li slo ven ske pe smi in se na la{~ ni smo ho te li u~i ti ma d`ar{ ~i ne. Pre ga nja ne Mo hor je ve knji ge so na skri vaj kro ̀ i le od rok do rok in smo jih strast no pre bi ra li, po seb no ob zim skih ve ~e rih, ko so se po dru ̀ i nah zbi ra li {te vil ni so sed je in pri ja te lji za »lüpa nje« bu~ nih se men ali »~e sa nje« per ja. Ko maj sem se nau ~il bra ti, sem ob zim skih ve ~e rih sto je na klo pi ob vo ga lu za kur je ne kru {ne pe ~i in ob svet lo bi »lam pa {a« mo ral gla sno bra ti kak {no Mo hor je vo knji go. Dru gi so po slu {a li in

68

od ~a sa do ~a sa za pe li slo ven sko pe sem ali kaj zmo li li za mo{ ke na fron ti. V~a sih smo se tudi otro ci opo gu mi li in pod ok nom spal ni ce u~i te lja Hol cer ja, kot smo ̀ e ome ni li, za pe li »Slo ve nec sem, tako je mati dja la ...«. Ko nas je neko no~ sko zi okno ob lil z vodo, smo {e gla sne je za pe li isto pe sem. Sta rej {i fant je so se v po let nih ve ~e rih radi zbi ra li ter poz no v no~ pre pe va li slo ven ske pe smi. Ve~ krat so ob je ti in po jo~ {li gor in dol po vasi in se na la{~ us ta vi li pred {o lo, ~e prav jih je po li ci ja pre-ga nja la. Zato je ra zum lji vo, da je za vla da lo ve li ko ve se lje, ko smo zve de li, da je Prek mur je kon~ no re {e no tu je ga jar ma in 9. ju li ja 1919 pri dru ̀ e no slo ven ski do mo vi ni.

Go to vo je tudi to pris pe va lo, da smo si mla di za ̀ e le li ve~-je, vi{ je izo braz be. V bli` njem Ver ̀ e ju so sa le zi jan ci `e 1912. leta od pr li slo ven sko gim na zi jo, v Mur ski So bo ti pa je nova dr ̀ a va SHS sto ri la isto kma lu po voj ni 1919. leta. Gos pod Leo Ce pu der, prvi slo ven ski u~i telj na Me lin cih, nas je nav-du {e val za gim na zi jo. [li smo in us pe li. Me lin ci so tako dali do mo vi ni in Cerk vi v pre te klem sto let ju 26 du hov nih po kli cev in lepo {te vi lo in te lek tual cev. Te da nja skrom na in do sti krat za po stav lje na vas je da nes lepa, ure je na, pri jaz na va si ca ve se lih, do brih in de lav nih lju di. @e lim mo jim dra gim so va{ ~a nom, da bi ohra ni li sve ti nje lju bez ni do Boga, do do mo vi ne in do dru ̀ i ne, ki so jih na {i pred ni ki glo bo ko do ̀ iv lja li ter nam jih pu sti li za zgled in opo ro ko. Kmet je, bo di te po no sni na svoj kme~ ki po klic. Ti sti, ki ste si iz bra li dru ga ~en po klic, bo di te hva le` ni svo jim kme~ kim star {em in po skr bi te, da bodo spo-{to va ni. Nek daj smo mla di gle da li na sta re ga ~lo ve ka z ve li kim spo {to va njem. Da nes gle da jo prem no gi nanj kot na bre me. Vi ne de laj te tako.

Spo {to va nje in skrb za os ta re le in bol ne naj bi bila ena ka skr bi za otro ke, ~e ne {e ve~ ja, za ra di hva le` no sti, ki jo dol-gu je mo star {em in sta rej {im lju dem nas ploh. Mla di rod u`i va sad `r tev sta rej {e ga rodu. Ko se bo pa po sta ral, bo pa on sam v is tem po lo ̀ a ju do mla de ga rodu, ki bo pri {el za njim. Tudi

69

v tem pri me ru se ure sni ~i zna na be se da: »Kar se je{ v mla do-sti, to bo{ `el v sta ro sti!« Kdor seje lju be zen, bo `el lju be zen.

49. Ve~ skrbi za kmeta in dru`ino.

V se da njem ~a su po eni stra ni ~u do vi te ga ma te rial ne ga na pred ka in raz ve ja ne in du stri je, ki pa nam tudi gro zi z ne var-nost jo uni ~e nja, bi vse vla de mo ra le bolj skr be ti za kme ta in za kme tij ske po kli ce, jih ovred no ti ti in jim po ma ga ti, ne pa, kot se v~a sih do ga ja, kme ta za po stav lja ti in ga oma lo va ̀ e va ti. Ve~ jo skrb bi mo ra li na me ni ti dru ̀ i ni, po seb no kme~ ki, {e ved no po gla vit ni ce li ci dru` be. Brez zdra ve dru ̀ i ne ni zdra ve dru` be, ne zdra ve ga na ro da, ne pra ve vzgo je, ne lep {e na rod-ne pri hod no sti. Me sta da nes ra ste jo, vasi izu mi ra jo, {i ri jo se za pu{ ~e ne, neob de la ne kme ti je, praz ne zi bel ke, raz pa da jo ~i kme~ ki do mo vi. Kam to vodi na {o dra go do mo vi no? Za mi-sli mo se in vzga jaj mo mla de v lju bez ni do dru ̀ i ne, do do ma ~e gru de, do Boga in do ovred no te ne ga kme~ ke ga po kli ca.

S tem no ~em oma lo va ̀ e va ti mest nih dru ̀ in ne raz vred-no ti ti dru gih po kli cev, saj so nam vsi po treb ni. Udje smo ene ga te le sa, ene dru ̀ i ne, ene do mo vi ne in vsak ud, vsak po klic je dra go cen za ugod je te le sa. Za kaj bi to rej oma lo va ̀ e va li kme~ ki po klic? Vla dar nas vodi, vo jak nas bra ni, zdrav nik nas zdra-vi, du hov nik nas pos ve ~u je in ka ̀ e na ve~ nost ni cilj, u~i telj nas pou ~u je, kro ja~ in ~ev ljar nas ob la ~i ta, ku har in pek nam pri prav lja ta hra no, toda kmet nam s svo ji mi `u lji vse pri de la. Spo {tuj mo ga! V raju je Bog Ada mu in Evi na ro ~il, naj ob-de lu je ta zem ljo, da pre ̀ i vi ta. Zdi se mi umest na mi sel, da je rav no kmet ti sti ~lo vek, ki je Bogu najb li` ji, ~e svo je kme~ ko delo oprav lja, ne samo za de nar, am pak iz lju bez ni do vseh, ki bodo u`i va li sa do ve nje go vih ̀ u ljev. Ta ke mu delu pra vi mo “pos ve ~e no delo”, ali “delo iz lju bez ni”. Pri po ro ~a mo ga vsem de lav cem. Ime li bodo ma te rial no in du hov no ko rist. Tak {no pos ve ~e no delo spod bu ja in osre ~u je.

70

50. @elja po duhovnosti - Iskanja - Zgodovina nas u~i.

O vzgo ji smo `e pre cej na pi sa li. Ven dar je vred no, da ne kaj idej po no vi mo. Saj so `e sta ri Rim lja ni ime li lep pre-go vor: “Re pe ti ta ju vant” (po nav lja nja so ko rist na). Po ve dali smo, da mla di no vzga ja tudi {o la, oko lje, skup nost, kla pa in mno gi dru gi de jav ni ki, po seb no vsa mno ̀ i~ na sreds tva jav ne ga ob ve{ ~a nja. Ven dar dru ̀ i na os ta ne neiz pod bit no prvi in naj po-mem bnej {i vzgo ji telj. @i vi mo v ~a su, ko se mno go du hov nih vred not iz gub lja, tudi spo {to va nje do star {ev, do u~i te ljev, do ob la sti, do bli` nje ga, do ver skih vred not. Da na{ nji ~lo vek te ̀ i po ma te rial nih do bri nah, po za ba vi, po u`i va{ tvu. To pa ne po me ni, da ne bi hre pe nel po du hov no sti.

Is ka nje du hov no sti je da nes za ni miv po jav. Vzhod na vers tva, raz ne fi lo zo fi je in nova ver ska gi ba nja kot npr. new age ter sek te se mno ̀ i jo. ^lo vek ~u ti po tre bo po Bogu. I{ ~e od go vo re na skriv no sti ze melj ske ga in po smrt ne ga `iv lje nja. ^lo vek je res “ve ru jo ~e bit je, is ka lec Boga”. Ne ka te ri po stav-lja jo sebe v sre di{ ~e `iv lje nja. Dru gi last no ugod je, de nar, u`i va{ tvo. Tret ji i{ ~e jo sla vo, ob last, ~ast ali pa so za ve ro va ni v zna nost, ki jim na do me{ ~a Boga. Z njo upa jo raz voz la ti vse skriv no sti te le sa in du {e. Za vse mi ta ki mi strem lje nji in is ka nji pa ved no sto ji Bog, ven dar za mno ge kot “Ve li ki nez na nec”. Na {a dol` nost je, da ga damo spoz na ti. “Vi bo ste moje pri ~e do zad njih mej sve ta!” je re kel Je zus apo sto lom in u~en cem (prim. Apd 1,8). To je da nes dol` nost ve ru jo ~ih. Mi mo ra mo biti Je zu so ve pri ~e v dru ̀ i ni in {o li, v za seb nem in jav nem `iv lje nju, kjer ko li `i vi mo, de la mo in smo. Prva na lo ga star {ev je, da drug dru ge ga de jav no lju bi ta, se ra zu me ta, si zau pa ta in si po ma ga ta ter te vr li ne z be se do in zgle dom pre ne se ta na otro ke. Tako mora pri ~e va ti: u~i telj v {o li, de la vec na svo jem delu, du hov nik in vsak ~lo vek po vsod, kjer `i vi.

Zgodovina nas u~i, da kar se do ga ja da nes, se je do ga ja lo bolj ali manj v vseh ~a sih. Kje so zdaj vsi na sil ne ̀ i, po ̀ re {ne ̀ i,

71

bo ga ta {i? S se boj niso od ne sli ni ~e sar ra zen od go vor no sti za svo ja sla ba de ja nja. Kaj jim po ma ga, ~e so jim ljud je po sta vi li spo me ni ke? Prav je na pi sal neki ve li ki mi slec: »Edi ni pa met ni ljud je so svet ni ki!” Noro je ne mi sli ti na ve~ nost, ki bo tak {na, ka kr {no si jo mi sami pro sto volj no iz be re mo in za slu ̀ i mo. Za pa met ne ga ~lo ve ka je ve~ nost prva skrb. Star {i so po kli ca ni k so de lo va nju z Bo gom, ne samo pri us tvar ja nju otro ka, mar ve~ da ga vzga ja jo za ve~ no sre ~o in ga to rej z zgle dom in be se do us mer ja jo k Bogu, ki je edi na pra va in ve~ na sre ~a. Res je, da vzgo ja ter ja ~a sa in `r tev. Kon~ ni vzgoj ni us peh pa vse `r tve bo ga to po pla ~a. Da nes ne manj ka pri ro~ ni kov za star {e in vzgo ji te lje otrok. Vze mi mo jih radi v roke. Po treb ni so nam. Ven dar ne kaj nuj nih stva ri, ki smo jih do ̀ i ve li v do ma ~i ver ni dru ̀ i ni, na vad no ne naj de mo v teh pri ro~ ni kih.

51. Veselo ozra~je vere, ljubezni in zaupanja

Veselo ozra~je vere, ljubezni in zaupanja je, ka kor smo `e za pi sa li, v dru ̀ i ni nuj no po treb no za pra vo vzgo jo. Pri nas smo bili de le` ni tega ozra~ ja. V~a sih sem opa zo val star {a, kako sta pred de lom mo li la, se zaup no po go var ja la in se v te ̀ a vah Bogu pri po ro ~a la. Otro ci smo ~u ti li, da sta mo li tev in ne-delj ska ma {a po treb ni za sre ~o. Za to nam je za do sto val zgled star {ev in nju na ve li ka lju be zen do nas. Tak {no ozra~ je je prva trd na pod la ga za vzgo jo do brih, po {te nih in od go vor nih lju di v za seb nem in jav nem `iv lje nju. Cer kev, {o la in oko lje mo ra-jo pod pre ti dru ̀ i no v tej ~u do vi ti, toda te` ki vzgoj ni na lo gi, dr ̀ av na ob last pa jo pod pre ti s pri mer ni mi za ko ni. Brez tega bodo odra{ ~a jo ~i otro ci ved no v ne var no sti, da jih pokva ri jo stru pe ni vpli vi oko lja.

U~i telj in du hov nik sta prva po kli ca na, da sta zdru ̀ e na ter da do pol nju je ta in pod pi ra ta vzgoj no delo star {ev. Toda na {a {o la je urad no atei sti~ na in du hov nik je v {o li ne za ̀ e len. V ime nu svo bo de (kak {na zab lo da!) so iz {o le in iz urad nih u~-

72

be ni kov mi sel na Boga iz lo ~i li. Ven dar, ~e prav po ~a si, se stva ri le spre mi nja jo. Re li gi ja se uva ja po ne kod kot iz bir ni pred met. Ve ru jo ~i in do bro mi sle ~i u~i te lji, pro fe sor ji in ra zum ni ki se or ga ni zi ra no tru di jo,da bi re {i li, kar se re {i ti da. Ve rouk po `up ni{ ~ih ne more do volj na do me sti ti vse ga, kar bi mo ra li otro ci do bi ti za go ji tev svo je du hov no sti. Do kler dru ̀ i na, Cerkev in {o la ne bodo dou me le svo je ga vzgoj ne ga po slans tva in si nas pro to va le ali si na ga ja le ali se ob to ̀ e va le na me sto da bi spo ra zum no in z med se boj ni mi po go vo ri in spo {to va njem po ma ga le pri vzgo ji otrok, od vrt ca na prej tja do uni ver ze, bo vzgo ja mla dih gene ra cij ved no ne po pol na. Vpli vi oko lja, v ka te rem na {i mla di da nes `i vi jo, so tako mo~ no pre ̀ e ti in obar va ni z ateiz mom, s svo bod nja{ tvom, u`i va{ tvom, ma te-ria liz mom in s ~ut nim u`i va njem, da se jim mla di ne mo re jo sami upi ra ti in mno gi po to ne jo v mo~ vir ju obu pa. Zato se mno ̀ i jo sa mo mo ri mla dih.

To vsi vi di mo in se zgra ̀ a mo, toda ne nad pra vi mi kriv-ci. ^e v tem boju le ob to ̀ u je mo drug dru ge ga in ne sto pi mo sku paj, da bi is ka li pra ve re {i tve, smo kriv ci vsi: dr ̀ a va, {o la, dru ̀ i na in Cer kev. Naj bolj pa ti sti bre zvest ni ljud je, ki si ko-pi ~i jo mast ne za slu` ke z iz zi val ni mi in ne sram ni mi sreds tvi ob ve{ ~a nja, fil mi in re vi ja mi, v ka te rih iz zi va jo in dra ̀ i jo sla ba nag nje nja, ki so po seb no mo~ na v mla dih in jih na va ja jo k sla bim na va dam, kot so: ka je nje, al ko hol, ma mi la in po dob no. Pa teh iz ko ri{ ~e val cev mla dih nih ~e ne kaz nu je.

Skraj ni ~as je, da sto pi mo sku paj vsi do bri ljud je in pre-pre ~i mo pro pad na {e mla di ne. ^e tega ne sto ri mo ~im prej, bomo od go vor ni pred Bo gom, svo jo vest jo in pred pri hod-nji mi ge ne ra ci ja mi, da smo po sta li »gro bar ji do mo vi ne in mla dih«. ^e vsi do bro mi sle ~i ljud je sto pi mo sku paj, bomo vsaj omi li li ske le ~o rano raz dr tih, neu re je nih dru ̀ in in jim dali vsaj mo` nost, da bi so de lo va li z nji mi pri vzgo ji nji ho vih otrok. [ol ska ob last se mora pre pri ~a ti, da je tudi nje na naj-po mem bnej {a na lo ga vzgo ja in {e le po tem pou ~e va nje. Zato

73

je ne pra vi~ no pre pre ~e va ti de lo va nje Cerk ve pri vzgo ji otrok v {o li, saj je vzgo ja nje no prvo po slans tvo in nje na po mo~ pri vzgo ji je ne pre cen lji va. Ne slo ga vodi v po lom, slo ga pa k us-pe hu. Kaj bomo iz bra li mi? Od lo ~i mo se! Radi po nav ljaj mo na{ sta ri slo ven ski pre go vor: »[o la in Cer kev se stri sta dve, ena brez dru ge biti ne sme!«

52. Nujnost privatnih vzgojnih ustanov - Sodelovanje

Red ke so de ̀ e le, kjer ni ta kih us ta nov. V Slo ve ni ji jih ima mo tri {ko fij ske: Ljub lja na, Ma ri bor in Vipava, in eno sa-le zi jan sko (@e lim lje). Ve~ ji del stro{ kov pla ~u je dr ̀ a va, dru go pa dru ̀ i ne go jen cev, ki pa ̀ e pla ~u je jo {ol ski da vek dr ̀ a vi. Bolj pra vi~ no bi bilo, ~e bi dr ̀ a va ime la enak od nos do dr ̀ av nih in do pri vat nih {ol. Pri nas so do vo lje ne pri vat ne gim na zi je in vrt ci, os nov ne {o le {e ne. Dr`avne {ole pa so atei sti~ ne in otro ci, ki pridejo iz privatnih vrtcev, v njih zlah ka izgubijo vero. Pra vi~ nost zah te va, da se do vo li jo pri vat ne os nov ne {o le ali pa da se ve rouk za~ ne pou ~e va ti v vseh dr ̀ av nih in za seb nih {o lah za vse, ki ga `e li jo.

Pre pri ~an sem, da bi to bilo pra vi~ no in v ko rist otro kom in star {em ter tudi neo gib no po treb no, da mla de ge ne ra ci je vzgo ji mo v od go vor ne, po {te ne in spo sob ne dr ̀ av lja ne.

53. Prihodnost je v mladini - Kaj bo, ~e so nevzgojeni?

“PRIHODNOST JE MLADIH,” sli {i mo ve~ krat po-nav lja ti. Gor je odra slim in vsej na {i do mo vi ni, ~e pri de jo na ob last bre zob zir ni, nes po sob ni, brez sr~ ni, o{ab ni, nevz go je ni ljud je. Neki mi slec je za pi sal: “Svet nik in raz boj nik se vzgo ji ta na ko le nih ma te re!” Jaz bi re kel: “Po {te njak in bre zvest ne` se vzgo ji ta v dru ̀ i ni.” Zato jo mo ra mo pod pre ti vsi: Dr ̀ a va, jo mora z us trez ni mi za ko ni {~i ti ti, da bo res de lo va la kot os nov-na vzgoj na us ta no va. [o la in Cer kev, ki sta po svo jem bis tvu

74

po kli ca ni, da vzga ja ta in pou ~u je ta odra{ ~a jo ~e ga otro ka, mo ra ta sku paj na da lje va ti dru ̀ in sko vzgo jo in mla de sku paj z dru ̀ i no pri pra vi ti na `iv lje nje ter na od go vor ni in zah tev ni za kon ski po klic. Dr ̀ a va mora tudi po skr be ti, da bo ko li kor mo go ~e vzgoj no vsa ko oko lje, v ka te rem se gib lje mla di na.

Ali je to mo go ~e? Mno gi dvo mi jo, ker te ̀ a ve so res ve li-ke. Dru gi smo pre pri ~a ni, da je to mo go ~e do se ~i, vsaj del no in po sto po ma. Po goj je, da se zdru ̀ i mo in de la mo skup no. Tar na nje ni~ ne po ma ga. Ko vi di mo, kako mla di na drvi v po gu bo, nam ni do vo lje no dr ̀ a ti kri ̀ em rok in be se di ~i ti ter se med se boj zmer ja ti in to ̀ a ri ti za ra di raz li~ nih ver skih, po-li ti~ nih ali kak {nih sve tov nih na zo rov. Ko gori, je po mem bno le, da vsi po ma ga jo ga si ti. In po lo ̀ aj na {e mla di ne in mno gih dru ̀ in je zelo slab in se spre mi nja v ne va ren sne` ni plaz, ki bo po ko pal pod se boj na {o do mo vi no, ~e ga ne zau sta vi mo. Kri vi pa smo vsi, ker ni smo slo` ni, se pre re ka mo in ni~ ali pre ma lo sto ri mo. Spreo br ni mo se, de laj mo in upaj mo in bomo kma-lu vi de li lepe us pe he, po seb no {e, ~e damo malo ve~ pro sto ra mo li tvi ter res zau pa mo v Je zu so vo po mo~, ki je ob lju bil: »Vse, kar bo ste pro si li O~e ta v mo jem ime nu, vam bo dano!«

Zgo di lo se je na ne kem star {ev skem se stan ku, kjer so se mno gi star {i zgra ̀ a li nad da na{ njo mla di no, ~e{ da je ne mo-go ~a in hu dob na. Pa pro si za be se do neki mla di fant in pove bo le ~o re sni co: “Res je, da mla di ni smo tak {ni, kot bi vi ho te li, smo pa tak {ni, ka kr {ne ste nas vi vzgo ji li!” Star {i so sklo ni li gla ve in se za mi sli li.

Za mi sli mo se tudi mi. Kon struk tiv na kri ti ka po ma ga, de struk tiv na pa ru {i in uni ~u je. Po ro ~e ni, vpra {aj te se, kak {en je va{ med se boj ni od nos in kak {ni ste do svo jih otrok. Du hov-ni ki, u~i te lji, vla da jo ~i in vsi se vpra {aj mo o svo jih od no sih do bli` nje ga, po seb no do otrok in do mla dih. ̂ a sni kar ji in vsi, ki ima te v ro kah mo go~ na sreds tva jav ne ga ob ve{ ~a nja, vpra {aj te se, ali za res vzga ja te mla de za vse, kar je do bro, vzvi {e no, pra-vi~ no, ali pa ru {i te ti sto, kar so ne ka te ri pre je li v do bri dru ̀ i ni.

75

U~i te lji, pro fe sor ji, vpra {aj te se, ali vzga ja te ali le pou ~u je te. Bo le ~a je nav zo~ nost var nost ni ka v ne ka te rih {o lah, da se pre-pre ~i jo pre te pi, na si lja, hu do dels tva, pi jan ~e va nje in dro ge. »Var nost nik, da: du hov nik, ne!« Ali ni to kri vi ca do otrok?

54. Mladi in javnost - Cerkev je lu~ in nosilka ljubezni.

Na {a sreds tva jav ne ga ob ve{ ~a nja: ra dio, te le vi zi ja, ~a so pi si, plo ha raz nih re vij nas ob si pa jo z dnev ni mi no vi ca-mi. Ra zen red kih iz jem pa niso vzgoj na. Ne ka te re re vi je so na rav nost po huj{ lji ve, bo di si za ra di pi sa nja ka kor za ra di ne-sram nih fo to gra fij. Bla te nje Cerk ve in nje nih pred stav ni kov se na da lju je. Vera je ve~ krat za ni ~e va na ali os me {e na, ver ski ljud je po ni ̀ a ni. Po ve li ~u je jo pa se us tvar je ni ido li, spor ni fil-mi in vse, kar v mla dem ~lo ve ku vzbu ja in dra ̀ i sla be na go ne in stra sti ter ga vodi v mo ral ni raz kroj. In kdo sto ji za vsem tem? Odra sli do bi~ kar ji, ki jih nih ~e ne kaz nu je, ne vabi na od go vor, v ime nu la` ne svo bo de. Do kdaj bomo mi ̀ a li.

Ma lo du {nost, ne; delo in mo li tev, da! Kri stu so va Cer kev in vsi ti sti, ki se bo ri jo za pra vi~ nost, so v vseh ~a sih bili o`i-go sa ni kot na zad nja ki in da ne gre do z raz vo jem ~a sa. Prej ali slej pa je zgo do vi na dala prav Cerk vi in tem ‘na zad nja kom’.

Kaj ho ~e Cer kev? Ho ~e biti lu~ in zna me nje Kri stu so ve lju bez ni, mla di no re {i ti pro pa da ter jo do bro pri pra vi ti na ze melj sko in na ve~ no `iv lje nje. Za do se go tega ci lja se tru di ter upo rab lja vse svo je mo ~i in spo sob no sti. Sreds tva, ki jih upo rab lja, so vsem zna na. Naj zo pet ome nim vsaj ne ka te ra: Ra dio Og nji{ ~e, ted nik Dru ̀ i na z me se~ no pri lo go, sa le zi jan-ske knji ̀ i ce in vsa ko vrst ni pri po mo~ ki za ve rouk, za utr je va nje in rast v veri, ki jih iz da ja jo {ko fi je, raz ne re dov ne skup no sti in `up ni je. Po seb no skrb na me nja `up nij ske mu ve rou ku in se stan kom star {ev, mla di ne, za kon cev, pri pra vi na za kra men te in lju be ~e skr bi za bol ne, os ta re le, rev ne, za pu{ ~e ne, tr pe ~e in za po stav lje ne. Ka ri tas je zelo de jav na v mno gih `up ni jah.

76

Pos ve ~a se tudi vo ja kom, za por ni kom, zas vo je nim od ma mil, ma te ram v te ̀ a vah. Za vse te lju di je Cer kev za nes lji va, vo dil-na lu~ in do kaz Bo` je lju bez ni, ki jo nav di hu je. Po Slo ve ni ji se mno ̀ i jo hi {e du hov no sti in tudi do mo vi za zas vo jen ce z mamili.

Na {a kr{ ~an ska dol` nost je, da se vklju ~i mo vsi v to ve li-ko re {e val no voj sko. Po va bi mo tudi vse dru ga ~e mi sle ~e, tudi take, ki {e niso na{ li Boga, pa ga i{ ~e jo. Med nji mi je mno go do brih lju di, ki so pri prav lje ni po ma ga ti v vseh le pih na ~r tih za re {e va nje mla di ne, saj ~u ti jo v svo jem srcu iz ziv do bro te in ~a ka jo le pri lo` no sti, da kaj do bre ga sto ri jo iz lju bez ni do bli` nje ga. To je klic Sve te ga Duha, ki de lu je v nji ho vih sr cih, ne da bi se oni tega za ve da li. Do bra dela jim bodo go to vo za-slu ̀ i la ve lik Bo` ji dar vere, saj se Bog ne da pre ko si ti v do bro ti.

77

VPLIV MARIJANI[^A NA POMURJE.

Vr ni mo se v na {e po ni` no in lepo Po mur je, na ka te ro se je do bri Bog ozrl, ko je do ̀ iv lja lo naj te` je in naj po mem-bnej {e tre nut ke v svo ji zgo do vi ni. Pod pri ti skom ve~ sto letne nem{ ko-ma d`ar ske nad vla de, hude po seb no na Ma d`ar skem, so slo ven ski Po mur ci bili v ne var no sti, da iz gu bi jo svo jo na-rod nost in vero.

Slo ven cem je leta 1800 Bog da ro val dva pra va ve li ka na, ki sta po sta la in sta {e ved no trd na ste bra slo vens tva. To sta Fran ce Pre {e ren in zdaj `e bla ̀ e ni An ton Mar tin Slom {ek.

Ni pa po za bil Po mur ja. Sre di 19. sto let ja sta se v Ver ̀ e ju ob Muri ro di la: An ton Pu{ ~e njak in Franc Ko va ~i~, poz nej {i dok tor bo go slov ja, u~e njak, pi sa telj in iz vr {i telj da ro vanj ske Pu{ ~e nja ko ve opo ro ke. Ta dva sta po sta la za Po mur je Bo` ja pre ro ka, ve li ka do brot ni ka in ure sni ~e val ca Bo` jih na ~r tov. Oba izhajata iz globoko vernih dru`in.

55. Anton Pu{~enjak - Dr. Fran Kova~i~ - Alojz Kova~i~ - [kof Mihael Napotnik

Anton Pu{~enjak se je ro dil v bogati kme~ki dru`ini 4. 1. 1848. Od petero sester sta dve kmalu umrli. Pred svojo smrtjo ga je o~e postavil za glavnega dedi~a vsega imetja. Ko je umrla {e mati, je po Bo`jem navdihu in po dogovoru s tremi `ive~imi sestrami vse imetje daroval mariborski {kofiji, da bi v

78

Ver`eju zgradila samostan ter priklicala kak{ne redovnike, ki bi ustanovili kmetijsko {olo za mladino. Po nasvetu mariborskega {kofa dr. Mihaela Napotnika in ver`ejskega prijatelja teologa dr. Frana Kova~i~a so se odlo~ili za don Boskove salezijance, ki so leta 1901 pri{li na Rakovnik v Ljubljani in se izkazali kot dobri vzgojitelji.

Rakovni{ki ravnatelj Alojz Kova~i~ in salezijanski pred-stojnik Emilij Manassero sta bila povabljena na pogovore in ogled Ver`eja. Slednji je pisal vi{jim predstojnikom v Turin, toda od tam je pri{el negativni odgovor, ker ni bilo slovenskih vzgojiteljev. Prosili so, naj jim po{ljejo dobrih fantov, da jih pripravijo za vzgojitelje, {ele potem bodo lahko prevzeli delo v Ver`eju.

Ker se je Pu{~enjakovo zdravje hitro slab{alo, je konec leta 1908 z oporoko vse imetje daroval mariborski {kofiji pod pogojem, da bi za~ela graditi zavod in priklicala salezijance ter jim izro~ila vse imetje. Ko je Pu{~enjak 28. avgusta 1909 umrl, je postal dr. Fran Kova~i~ izvr{itelj oporoke.

V je se ni 1911 so za ~e li gra di ti, sa le zi jan ci so za vod spre-je li 28. mar ca 1912 in g. {kof je 27. ok to bra is te ga leta novi za vod ̀ e slo ve sno bla go slo vil. Is te ga dne so se sa le zi jan ci vse li li in za ~e li svo je delo.

Prva ni` ja gim na zi ja v Po mur ju je tako na sta la v Ver ̀ e ju, pod vods tvom sa le zi jan cev. Tr ̀ a ni Ver ̀ e ja, oko li ~a ni in mno-gi do brot ni ki so grad njo nav du {e no pod pr li, bo di si z da ro vi, bo di si z oseb nim pro sto volj nim de lom.

Dr. Fran Kova~i~, {kofov in Pu{~enjakov svetovalec in sodelavec, se je rodil 25. 3. 1863 v skromni ver`ejski dru`ini. Bil je zelo nadarjen in je {tudiral v Zagrebu, Mariboru in Rimu. Po vrnitvi je postal profesor v mariborskem bogoslovju, ustanovil je Zgodovinsko dru{tvo, napisal veliko ~lankov in zelo cenjeno zgodovinsko knjigo o Ljutomeru in okolici. S salezijanci je ostal povezan vse do svoje smrti leta 1938.

Dr. Mihael Napotnik, mariborski knezo{kof, je tretji

79

zaslu`ni mo` za Marijani{~e v Ver`eju. Komaj je po dr. Kova~i~u zvedel za Pu{~enjakovo bonudbo, jo je sprejel za svojo. Poznal je don Boskovo delo in salezijance na Rako-vniku ter se odlo~il zanje. Ljutomerskemu dekanu g. Martinu Jurkovi~u je zaupal, “da je njegova najve~ja `elja, da bi pred njegovo smrtjo pri{li salezijanci v mariborsko {kofijo”. ^e njega ne bi bilo, verjetno tudi salezijanci ne bi pri{li v Ver`ej.

56. Don Bo sko, Bo`ji prerok - Bog ga vzgajain nam ga daruje.

V Svetem pi smu sta re za ve ze be re mo, kako je Bog iz vo-lil mla de ga de~ ka Sa mue la za bo do ~e ga pre ro ka. Tako je leta 1815 iz bral tudi ne ke ga rev ne ga de~ ka, po ime nu Ja ne zek Bo sko, in ga do lo ~il, da po sta ne o~e in u~i telj mla di ne, po seb-no naj bolj rev ne in za pu{ ~e ne. Ro dil se je 16. av gu sta 1815, prav za prav dan prej, malo pred pol no~ jo, kot je za tr je va la nje-go va mama Mar je ta. Lah ko to rej tr di mo, da je Ja ne zek Bo sko da ri lo, ki ga Ma ri ja daje vsem mla dim sve ta na dan svo je ga slav ne ga vne bov zet ja. Bog ga je na nje go vo te` ko po slans tvo pri prav ljal s preiz ku{ nja mi od rojs tva na prej. Star {i so bili zelo rev ni in {e ne tri le ten je iz gu bil o~e ta; sta rej {i pol brat ga ni ma ral in ga je te pel; dva najst le ten je za mir pri hi {i mo ral odi ti k ne ke mu kme tu in tri leta slu ̀ i ti kot hla pec. Kon~ no je stric Miha do se gel, da je lah ko {el {tu di rat. Za hra no in sta no va nje je mo ral de la ti pri raz nih gos po dar jih in tako se je nau ~il raz li~-nih obr ti, kar mu je poz ne je zelo ko ri sti lo. Imel pa je so lid no ma te ri no kr{ ~an sko vzgo jo, bi ster ra zum in trd no vo ljo. Ker je rad po ma gal, so ga vsi spo {to va li in ime li radi. Kot otrok je rad za ha jal med otro ke, da bi jim po ma gal biti do bri. To de lo va nje je na ra{ ~a lo z leti. Na gim na zi ji je us ta no vil dru` bo ve se lih fan tov, da bi jih spod bu jal k ve se le mu iz pol nje va nju dol` no sti. Ko je 5. 6. 1841 kon~ no po stal du hov nik, je svo je `iv lje nje pos ve til rev ni in za pu{ ~e ni mla di ni.

80

Te` ki so bili za ~et ki, te ̀ a ve ogrom ne. Toda Bog je bil s svo jim iz vo ljen cem. Ko je bil star de vet let, se mu je pri ka zal Je zus, mu na ka zal pot in mu dal Ma ri jo za vo di te lji co, u~i te-lji co, po mo~ ni co in ma ter. Ona ga je ~u de` no in z ma te rin sko lju bez ni jo sprem lja la vse ̀ iv lje nje. Da nes je priz nan kot apo stol po bo` no sti do Ma ri je Po mo~ ni ce. Z nje no po mo~ jo je urad no za ~el svo je delo s pre pro stim ve rou kom za za pu{ ~e ne ga otro ka na praz nik Ma ri je Brez ma de` ne, 8. de cem bra 1841. Kma lu se je temu pr ve mu ve rou ~en cu pri dru ̀ i la {te vil na ~e ta za pu{ ~e-nih in na ga ji vih otrok. Ker so bili bu~ ni, so jih od vse po vsod od ga nja li. Kon~ no je s po mo~ jo {ko fa Fran sonija v pred mest ju Tu ri na ku pil sta ro hi {o, ki je po sta la seme ve li ke ga se da nje ga don Bo sko ve ga me sta in je zdaj spre me nje na v majh no, toda lepo, spo min sko ka pe li co.

57. Marija Pomo~nica - Salezijanska dru`ina

Pod Ma ri ji nim vods tvom je za ~el us ta nav lja ti ora to ri je (hi {e mo li tve), kjer so se ob ne de ljah zbi ra li fant je, se u~i li, za ba va li in mo li li. Po sto po ma je s po mo~ jo do brih lju di za vzgo jo in izo braz bo mla di ne us ta no vil vsa ko vrst ne obrt ne in dru ge {o le. Za iz pol nje va nje vzgoj ne ga po slans tva je us ta no vil dve novi dru` bi: sa le zi jan ce in h~e re Ma ri je Po mo~ ni ce ter obo jim v po mo~ so trud ni ke. On, ki je bil tako re ven, je zgra dil ve~ za vo dov, cerk va in po slal svo je mi si jo nar je po sve tu. Ko so mu, `e os ta re le mu, za us pe he ~e sti ta li, je ved no po nav ljal: “Vse je na re di la Ma ri ja. Jaz sem bil le po ni` no orod je v nje nih ro kah.” Umrl je 31. ja nuar ja 1888; Pij XI., ki ga je oseb no poz nal, ga je leta 1929 raz gla sil za bla ̀ e ne ga, leta 1934 pa za svet ni ka. Da nes sa le zi jan ci de lu je mo po ce lem sve tu in z don Bo skom vzkli ka mo tudi mi: »Vse je delo Ma ri je Po mo~ ni ce!«

Zakaj sa le zi jan ci in ne don bo skov ci? Od go vor je v don Bo sko vi lju bez ni do sv. Fran ~i{ ka Sa le{ ke ga. Don Bo sko je v nje go vih spi sih ob ~u do val do bro to, ja snost in ve li ko pre-

81

pro stost, v nje go vem ve de nju pa ~u do vi to lju bez ni vost, ki je vsa ke ga so go vor ni ka os vo ji la, tudi so vra` ne ga ali dru ga ~e mi-sle ~e ga. V svo jih spi sih je te` ke stva ri znal po ve da ti na pre prost in za ni miv na ~in, da so ga lah ko tudi ne pou ~e ni ra zu me li. Don Bo sko ga je v vsem po sne mal in je `e lel, da bi ga rav no tako po sne ma li nje go vi re dov ni ki, ki mo ra jo pou ~e va ti pre pro ste lju di, po seb no pa neu ke otro ke. Zato jim je dal ime sa le zi jan ci in sv. Fran ~i{ ka Sa le{ ke ga za vzor, da bi ga po sne ma li v teh nje go vih zna ~il nih kre po stih.

58. Ver`ej 1912 - Marijani{~e in oratorij.

Ta koj po pri ho du v Ver ̀ ej 27. ok to bra 1912 so sa le-zijan ci za ~e li or ga ni zi ra ti ora to rij, kot so to sto ri li v Ljub lja ni na Ra kov ni ku leta 1901. Us pe lo jim je na sled nje leto, ko je iz Ljub lja ne pri {el nek da nji ra kov ni{ ki rav na telj Aloj zij Va len tin Ko va ~i~. On je pri {el na Ra kov nik `e leta 1902, po stal rav na-telj 1905 in se lo til grad nje cerk ve Ma ri je Po mo~ ni ce ter jo pri pe ljal do to~ ke, da se je v njej lah ko ma {e va lo. Obe nem je gra dil za vod, or ga ni zi ral do brot ni ke in so trud ni ke ter ra kov-ni{ ki ora to rij in {o lo. Ko je prek dr. Fra na Ko va ~i ~a zve del za Pu{ ~e nja ko vo po nud bo, jo je ta koj pod prl in pri {el ve~ krat na obisk. Pri do bil je tudi pod po ro in{ pek tor ja Ema nue la Ma nas se ra in tudi mo~ no vpli val pri vr hov nih sa le zi jan skih pred stoj ni kih v Tu ri nu, da so navz lic vsem ve li kim te ̀ a vam delo v Ver ̀ e ju spre je li. Kon~ no je sre di 1913. leta pri {el v Ver ̀ ej s so bra tom dr. Vol ~i ~em, ki je poz ne je po stal rav na telj Ma ri ja ni{ ~a. Po pri ho du je s pod po ro so bra tov ta koj zgled no or ga ni zi ral ora to rij, do brot ni ke in so trud ni ke. Bil je ~lo vek ve li kih spo sob no sti, ro jen or ga ni za tor, is kren, po gu men, raz gle dan, do bro ho ten, ved no ve sel in lju bez niv, obe nem pa skro men in po ni ̀ en. Otro ke in odra sle je lju bez ni vo spre je-mal. Po ma ga li so mu dr. Fr. Vol ~i~ in dru gi du hov ni ki, pa tudi go jen ci gim na zi je. Otro ke so pri teg ni le igre, pet je, lepe

82

in do ̀ i ve te po bo` no sti, poz ne je tudi gle da li{ ke pred sta ve. Po-seb no pa, ker so se ~u ti li spre je te in ljub lje ne. Kle ri ki in mlaj {i du hov ni ki so se radi za ba va li in igra li z otro ki, kar je bilo za nje izred no do ̀ i vet je. Mla di in sta rej {i so ime li po seb ne kro` ke in pou~ ne se stan ke. Glav ni pro pa gan di sti so bili otro ci. Raz ne sli so ve se lo no vi co, da v Ver ̀ e ju vsi go vo ri jo slo ven sko, da jih ima jo radi in da jih nih ~e ne zmer ja ali tepe, ~e go vo ri jo po prek mur sko. Od bli zu in da le~ so ob ne de ljah za ~e le pri ha ja ti pro ce sije ro mar jev.

Don Bo skov vzgoj ni si stem je tudi v Ver ̀ e ju in v ce lem Po mur ju vpli val bla go dej no. On ga je ime no val pre ven tiv ni si stem in je rad po nav ljal, “da je bo lje zlo pre pre ~i ti, pre den se zgo di, kot pa ga poz ne je kaz no va ti”. Z dru gi mi be se da mi, “da je bo lje otro ka vzga ja ti, pre den se pok va ri, kot pa ga prevz ga-ja ti, ko je ̀ e pok var jen”. Te me lji Don Bo sko ve vzgo je so tri je: “vera, pa met in lju bez ni vost”. ^e se iz vzgo je iz lo ~i ka te ri ko li iz med njih, je vzgo ja ne po pol na. Sa le zi jan ci v Ver ̀ e ju so se tru dili `i ve ti ta pro gram in so navz lic vsem te ̀ a vam us pe li. Te` ko je bilo med prvo sve tov no voj no (1914-18), te` je, ko se je ro di la nova dr ̀ a va SHS poz nej {a Ju go sla vi ja; naj te` je pa ob iz bru hu dru ge sve tov ne voj ne, ko so sa le zi jan ci bili preg-na ni in poz ne je zavod z vsem imet jem za ple njen in po dr ̀ av-ljen. Ven dar je tudi te daj slu ̀ il vzgoj ne mu na me nu, ki so ga ime li ob za ~et ku us ta no vi te lji. V njem so na{ li dom mno gi mla di, ki so se zna{ li v te` kih oko li{ ~i nah. Novi vzgo ji te lji so se tru di li po svo jih mo ~eh, da bi mla dim po ma ga li, ~e prav so mo ra li urad no opu sti ti prvi te melj don Bo sko ve vzgoj ne me to de - vero. Tako so ime li ve~ je te ̀ a ve, ven dar mo ra mo priz na ti, da jim je us pe lo dati po mo~ mno gim mla dim, ki bi brez nje ver jet no obu pa li nad ̀ iv lje njem. Ko nam je za vod po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je bil vr njen, je po stal za to ~i{ ~e be gun-cem med voj no na Hr va{ kem in v Bo sni. [e le 14. sep tem bra 1998 sta se dva sa le zi jan ca vse li la v pra zen za vod in sta ga s po mo~ jo sa le zi jan ske ga vods tva in mno gih tu jih in do ma ~ih

83

do brot ni kov us po so bi la, da je po stal du hov no sre di{ ~e za vse, ki i{ ~e jo Boga ali ho ~e jo po glo bi ti svo jo vero. Tre nut no za-vod lah ko sprej me za ve~ dni in s po pol no os kr bo do 80 oseb. Del po slop ja je po pol no ma ob nov ljen, dru gi del pa le del no.

Po tej raz la gi o don Bo skovem vzgoj nem si ste mu se vr ni-mo k ver ̀ ej ske mu ora to ri ju, ka kor ga je do ̀ i vel mali Tin ~ek v dalj nem letu 1916, `e med prvo sve tov no voj no.

59. Tin~ek gre z mamo in bratom v Ver`ej.

Maj nik 1916. Voj na be sni, vo ja ki na fron tah umi ra jo, dne vi v Po mur ju pa so ~u do vi ti. Ver ̀ ej ski sa le zi jan ci va bi jo na praz nik Ma ri je Po mo~ ni ce. Izred ni apo sto li {e bolj izred-ne po bo` no sti, ki v te` kih voj nih ~a sih lju dem vli va upa nje, saj je Mati in Po mo~ ni ca, ki ved no rada pri sko ~i na po mo~ otro kom, ki jo kli ~e jo.

Ti sto maj ni{ ko jutro sta se Feri in Tin ~ek z mamo in s {te vil ni mi so va{ ~a ni zgo daj na po ti la pro ti Ver ̀ e ju, kjer so ob ha ja li praz nik Ma ri je Po mo~ ni ce krist ja nov. Pri bro du so mo ra li ~a ka ti za ra di {te vil nih ro mar jev, ki so ve se lo pre pe va-li Ma ri ji ne pe smi. Z nji mi so {e oni zape li. Na levi stra ni so mo ra li sko zi ma d`ar sko, na de sni pa sko zi av strij sko ca ri no.

Po gozd ni poti so kma lu dos pe li v Ver ̀ ej. Hi {e so bile kot v Prek mur ju ve ~i no ma kri te s sla mo. Le sre di Ver ̀ e ja so sta le tri eno nad strop ne hi {e: {o la, go stil na in nek da nja ca ri-nar ni ca, iz ~a sov, ko je Ver ̀ ej imel pri sta ni{ ~e in so iz Sol no-gra da do va ̀ a li sol in dru ge stva ri, ki so jih po tem pro da ja li po [ta jer skem. Pre se ne ~e nje jih je ~a ka lo, ko so pris pe li do sta ro dav ne cerk ve in po ko pa li{ ~a. Sre di njiv so za gle da li ve li-~ast no dvo nad strop no stav bo, ka kor je ni bilo da le~ nao ko li, ne v Lju to me ru, ne v Mur ski So bo ti in ne v Or mo ̀ u. Bilo je Ma ri ja ni{ ~e, po nos Ver ̀ e ja in cele Pr le ki je, prva slo ven ska gim na zi ja, v ka te ri so ̀ e {tu di ra li ne ka te ri prek mur ski de~ ki, ki so ho te li po sta ti du hov ni ki. U~i te lji pa so bili sami re dov ni ki,

84

zelo pri jaz ni, ki so jim re kli sa le zi jan ci. Po pr vem pre se ne ~e nju so se ro mar ji hi tro na po ti li pro ti lepi stav bi.

Tam jih je ~a ka lo {e ve~ je pre se ne ~e nje. Sku pi na sa le zi-jan cev, du hov ni kov in kle ri kov jih je zelo ve se lo spre je la kot sta re znan ce in jih va bi la na prej. Po seb no lju bez ni vi so bili do otrok. Pa vsi so go vo ri li slo ven sko in ro mar ji so bili o~a ra ni od lepe slo ven ske go vo ri ce, ki so jo kar do bro ra zu me li. In nih ~e jih ni zmer jal in se sme jal, ~e so oni “gu ~a li po prek-mur sko”. To je po me ni lo, da so tudi sa le zi jan ci nje ra zu me li. Po seb no po zor nost so pos ve ti li Fe ri ju in Tin ~e ku, ker sta bila, si cer bosa kot dru gi, toda ob le ~e na kot mor nar~ ka. Kar malo o{ab na sta po sta la.

60. Krasni prostori - Fotografija - Ma{a - Procesija

Kma lu so vse lju di po va bili na og led no tra njih pro sto rov. Str me li so nad njih le po to in ve li kost jo. Tin ~e ka so zva bi le stop ni ce, ki so vo di le v prvo nad strop je. Iz muz nil se je mami in za ~el ple za ti po vseh {ti rih navz gor. Ne na do ma je pred se boj za gle dal dva ~r na ~ev lja. Po ~a si je dvig nil po gled in vi del vse ~r no; le nek je da le~ nad to ~r ni no je za gle dal na sme ja ni obraz sta rej {e ga du hov ni ka. Ta se je sklo nil k nje mu, ga pri jel za roko in mu po ma gal pri ti do pr ve ga nad strop ja. Zna{ la sta se na ve li-kem hod ni ku in pred vi so ki mi bal ko ni. Du hov nik ga je dvig nil, da je lah ko vi del le po to rav ni ne vse do Ka pe le, naj vi{ je ga gri ~a v Po mur ju, kro na ne ga z lepo cerk vi jo, ble{ ~e ~o se v son cu. Na dvo ri{ ~u je kar vr ve la mno ̀ i ca ro mar jev. Iz za ~a ra no sti ga je zdra mil klic mame, ki ga je is ka la. S po mo~ jo do bre ga du hov ni ka je pri {el do nje na spod njem hod ni ku. Tam ga je ~a ka lo dru go pre se ne ~e nje. Neki fo to graf je na kon cu hod ni ka oprav ljal svoj po sel. Tudi mor nar~ ka je po va bil na sli ka nje. Ko pa se je skril za ti sto ve li ko {kat lo in se po kril s ~r no ruto, je Tin ~e ka po sta lo strah in je ho tel po beg ni ti. Za dr ̀ al ga je brat Feri. Sli ka je lep spo min na prvi obisk Ma ri ja ni{ ~a. [e jo hra ni jo.

85

Ob 10. uri je bila na dvo ri{ ~u zelo slo ve sna sv. ma {a. Lepo so peli go jen ci, {e lep {e in bolj gan lji vo se je Tin ~e ku za pi ~i lo v spo min kra sno ljud sko pet je, po seb no ti stih Ma ri ji nih pe smi, ki jih je on z bra tom in z mamo doma rad pre pe val. O pro ce-si ji Ma ri je Po mo~ ni ce, ki je sle di la ma {i, se Tin ~ek spo mi nja bolj malo. Le to, da je dol go tra ja la in da se je med mno ̀ i co to li ko ro mar jev ~u til iz gub lje ne ga in ni mo gel prav vi de ti, kaj se je do ga ja lo. Spo mi nja se lepo ob le ~e nih du hov ni kov, z ne-vo{~ lji vost jo je gle dal de~ ke, ob le ~e ne v du hov ni{ ko ob le ko, de kle ta v be lem, vi hra nje za stav in ban der, po seb no pa lepo pet je, kar mu je {e naj bolj uga ja lo. Do mov gre de je bil tako utru jen, da ga je mama mo ra la ne kaj ~a sa no si ti.

Tega pr ve ga sre ~a nja z Ver ̀ e jem Tin ~ek ni mo gel ve~ po za bi ti. [e in {e je si lil mamo, da so se vra ~a li. Ko je bil ve~ ji, je po stal sam re den ora to ri ja nec in je svo je so {ol ce nav du {e val za ora to rij, tako da jih je vsa ko ne de ljo red no pri ha ja lo od 15 do 30, v~a sih, za ve~ je praz ni ke, pa {e en krat to li ko. Tu so se nau ~i li lju bi ti Boga, biti do bri do bli` nje ga, ubo ga ti in spo {to-va ti star {e ter biti prid ni v {o li in po vsod, saj »Bog vse vidi, Bog vse ve - greh se de la ti ne sme«. V ora to ri ju so spoz na li de~ ke iz dru gih vasi in skle ni li z nji mi pri ja teljs tvo, kar je bilo v dobi to-li ke ga so vra{ tva in po li ti~ ne ga vre nja zelo po mem bno. Vzlju bi li so svo je Prek mur je in spoz na li, da so del slo ven ske ga na ro da in ne neki Ven di, na rod brez zgo do vi ne, kot so jim za tr je va li v ma d`ar ski {o li. To so po vsod pri po ve do va li in tako, ~e prav skrom no, so ven dar, sko raj ne ve de ve li ko pris pe va li, da so se Prek mur ci za ve de li svo je ga slo vens tva in se, ko je leta 1919 pri {el ~as za to, od lo~ no opre de li li za pri klju ~i tev k Slo ve ni ji.

61. Sadovi Marijani{~a: intelektualci, duhovniki, misijon-arji - Biv{i gojenci v ^ilu - Odlikovanja.

O us pe hih Ma ri ja ni{ ~a je bilo ̀ e do sti na pi sa ne ga. Ve ~i na sta rej {ih sa le zi jan cev in pre cej {ko fij skih in re dov nih du hov-

86

ni kov ter lepo {te vi lo znans tve ni kov dol gu je za vo du svoj po-klic. Kot ugo tav lja g. Je ri~ v svo jih spo mi nih, je tudi iz dat no pri po mo glo, da so se Prek mur ci za ve de li svo je ga slo vens tva in so bili pri klju ~e ni k Slo ve ni ji. Naj ome nim vsaj ne kaj go-jen cev Ma ri ja ni{ ~a, ki so po sta li mi si jo nar ji in po ne sli ime na {e do mo vi ne in Ver ̀ e ja sku paj s Kri stu so vim oz na ni lom do kon ca sve ta. Prvi je mons. Jo ̀ ef Ke rec, ki je tu {tu di ral in po stal sa le zi ja nec ter zad nja leta `iv lje nja pre ̀ i vel v sen ci Ma ri ja ni{ ~a in ~a ka vsta je nja na ver ̀ ej skem po ko pa li{ ~u med dru gi mi po koj ni mi so bra ti. G. Franc Pe tek, doma iz Hr de ka pri Or mo ̀ u, se je pet let {o lal tu in je poz ne je kot rav na telj me teo ro lo{ ke ga ob ser va to ri ja v Pun ta Are na su na Og nje ni zem lji po stal ~ast ni ob ~an me sta.

Tam so de la li tudi sa le zi jan ci: Jo ̀ e Ma li~, An ton Kle-men {ek, Da ni lo ̂ e bulj, Bog dan Met li ka, Alojz Pla zar, Se lan, Vla di mir Zmet, tri je la za ri sti: Jo ̀ e Me ja~, Tone Zr nec, brat Grab nar in {e se dem slo ven skih us mi ljenk.

Sko raj 25 let je tam de lal tudi pi sec teh vr stic in med dru-gim skr bel za {te vil ne dalma tin ske iz se ljen ce. Dru god v ^i lu so de la li sa le zi jan ci: dr. Alek san der Hor vat 40 let na uni ver zi v Val pa rai so; za slu` ni so tudi g. Franc Schnu rer, [te fan So ~ak, so brat je Pla zar, Pe ru {ek in Prevc in {e `i ve ~a so bra ta An ton Gril in Bo go mir Je ra la. Po leg njih pa {e dru gih 11 us mi ljenk, vsaj 5 la za ri stov in 8 {ko fij skih du hov ni kov in ver jet no {e ka-te ri dru gi Slo ven ci(ke).

Na {a mala Slo ve ni ja je v 20. sto let ju ~il ski Cerk vi po sla la na po mo~ ~ez 50 du hov ni kov, re dov ni kov in re dov nic. Od teh je bilo 17 us mi ljenk, in 17 sa le zi jan cev, ki so se sko raj vsi vzgo ji li v Ma ri ja ni{ ~u. Dru gi so bili la za ri sti ali {ko fij ski du hov ni ki, ki so prav tako ve li ko do bre ga sto ri li in so si ne-ka te ri tudi za slu ̀ i li po seb na od li ko va nja. Naj ve~ je jih ~a ka prav go to vo v ne be sih.

G. TONE GRIL, `e ome njen, je bil pet let go je nec Ma ri ja ni{ ~a. Pri {el je v ^i le po dru gi sve tov ni voj ni, de lo val

87

v glav nem me stu in bil ve~ let rav na telj os nov ne {o le v San-tia gu. Poz ne je je ve~ let bil mi si jo nar na And skem po gor ju, kjer po rev nih pla no tah v vi {i ni od tri do {ti ri ti so~ me trov na meji z Bo li vi jo in Pe ru jem {e `i vi jo v ve li ki rev{ ~i ni po-tom ci nek da njih In kov. Za nje se je z vso vne mo zav zel, jih or ga ni zi ral, pri teg nil k so de lo va nju, da so po pra vi li nek da nja ver ska zna me nja, cerk vi ce in ka pe le, ne ka te re `e v raz va li nah. Od na se lja do na se lja je mi si jo na ril, pou ~e val, kr{ ~e val. Za otro ke je or ga ni zi ral po ~it ni{ ko ko lo ni jo in od ~il ske vla de do se gel po treb no u~ no po mo~ in zdravs tve no os kr bo. Pred-sed nik re pub li ke mu je v vlad ni pa la ~i oseb no izro ~il po seb no od li ko va nje za nje go ve za slu ge. Ko so dru gi prev ze li nje go vo delo, se je vr nil v glav no me sto in kot go re~ Ma ri jin ~a sti lec po stal vo di telj ma ri jan ske ga gi ba nja, kar je {e da nes. Te sno je po ve zan z vo di te lji sve tov ne ga ma ri jan ske ga gi ba nja, in ~e prav `e zla to ma {nik, je {e ved no neu tru den apo stol ski de la vec.

G. MIRKO JERALA, sa le zi jan ski so brat, izre den kro-ja{ ki moj ster in vzgo ji telj, je pri {el v ^i le po voj ni. Kma lu je po stal vo di telj sa le zi jan ske kro ja{ ke de lav ni ce v San tia gu. Nato je na da lje val isto delo v me stu Tal ki in pred krat kim je od ~il ske vla de pre jel od li ko va nje za svo je dol go let no vzgoj no delo. Na slo ve sni pro sla vi so po leg so bra tov in biv {ih go jen-cev bili g. {kof z ve~ du hov ni ki ter nek da nji pred sed nik ^i la g. Al win. Go to vo je {e ve~ nek da njih go jen cev Ma ri ja ni{ ~a pre je lo kak {no dr ̀ av no od li ko va nje dru god po sve tu. Eden iz med nek da njih ora to ri jan cev, g. Aloj zij Zver iz Do kle ̀ ov ja, je do bil od li ko va nje od bra zil ske vla de. ^e to za slu ̀ i jo “sa do-vi”, po me ni, da je dre vo do bro in da ga je vredno pod pi ra ti in vzdr ̀ e va ti.

88

SADOVI VER@EJSKEGA ORATORIJA

62. Duhovni poklici ve~ oratorijancev in oratorijank. Tudi ora to rij, ki je del Ma ri ja ni{ ~a, ima med dru gim to

ve li ko za slu go, da je v mno gih mla dih zbu dil `e ljo po du hov-ni{ kem ali re dov ni{ kem po kli cu, po seb no v odra slih fan tih in de kle tih, ki do te daj niso ime li pri lo` no sti, da bi ure sni ~i li svo jo `e ljo. V Ver ̀ e ju so ime li na vo ljo spo ved ni ke, ki so jim radi sve to va li in jih us mer ja li. Za fan te pa je za vod od prl po se ben od de lek, kjer so se lah ko pri pra vi li na po klic. Tako ra zu me mo, da so se v ti stem ob dob ju razve se lji vo pom no ̀ i li du hov ni po kli ci. Ve li ko je pri po mo gla pro pa gan da otrok, ki so nav du {e no pri po ve do va li o do ga ja njih v ora to ri ju in vzbu-ja li ra do ved nost sta rej {ih.

Tudi ne ka te ra de kle ta, ki so red no ho di la v Ver ̀ ej, so tam do bi la nav dih za re dov ni{ ki po klic. Oseb no vem, da je tak nav dih pre je la Gej ta Bru nec (Aga ta), se stra ga. Brun ca, prva Me lin ~ar ka h~i Ma ri je Po mo~ ni ce. Njej so sle di le: Mar je ta [~an ~ar, mi si jo nar ka v Bra zi li ji, Mar je ta Sra ka, se stra dveh du hov ni kov, ki je po sta la prva in{ pek to ri ca (pro vin cial ka) sa mo stoj ne slo ven ske in{ pek to ri je h~e ra Ma ri je Po mo~ ni ce. Vse tri so ̀ e po koj ne, kot tudi Gvi da Du gar, Ima ku la ta Mar {i~ in Sta ni sla va Kuz ma. @i vi jo {e Ber nard ka Ge ri~ in Eli za be ta Pe tek (HMP), Hi ja cin ta in Gra ci ja na For jan ter Ma ri ja Duh (fr. Brezm.).

89

Iz med do kle ̀ ov skih ora to ri jan cev so mi os ta li v spo mi-nu: Alojz Fras, ki je de lal in umrl v Bra zi li ji, [te fan Pin ta ri~, de lal v [vi ci in umrl lani, ter Alojz Zver, ve lik mi si jo nar v Bra zi li ji, zdaj zelo bo lan. Us ta no vil je me sto za pri za de te in pre jel dr ̀ av no priz na nje, kot smo `e za pi sa li. Naj bolj se spo mi njam me lin~ kih ora to ri jan cev, s ka te ri mi sem bil te sno po ve zan. [tir je smo po sta li du hov ni ki. Na{ zgled je pri teg nil za nami dru gih 9 du hov ni kov, 11 re dov nic in 2 po mo~ ni ka. Bogu hva la za vse!

63. Blagodejni vpliv na melin~ke otroke - Dnevnik Jo`eta

Brunca.

Leta 1919 so Me lin ci do bi li pr ve ga slo ven ske ga u~i te-lja. To je bil g. Leo Ce pu der s svo jo `e no Ma ri jo. Oba sta bila do nas zelo do bra, ~e prav zah tev na. On je ve del, da nas lepo {te vi lo vsa ko ne de ljo od ha ja v ver ̀ ej ski ora to rij. Ve~ krat je jav no po ve dal, da je to zelo do bro vpli va lo na vzgo jo me-lin~ kih otrok. Tega mne nja so bili tudi star {i, ki so otro kom obisk do vo li li in jih v~a sih oseb no sprem lja li. Na sez na mu do brot ni kov Ma ri ja ni{ ~a (Spo me ni ca 1912) sem na {el ime na na sled njih Me lin ~ar jev: Mar tin in Ma ri ja Gju ra, Ana in Ur {a Ma ro {a, An ton in Ur {a Hor vat, Mi hael in Ro za li ja Tem lin ter An ton Ka va{. Ver jet no jih je bilo {e kaj ve~, pa niso za be le ̀ e ni.

Ne kaj imen ora to ri jan cev z Me li nec. Jo ̀ e Bru nec, eden pr vih ora to ri jan cev, rojen leta 1901, v svo jih spo mi nih, ki jih hra ni mo, pri po ve du je o nav du {e nju sta rej {ih Me lin ~ar jev za ver ̀ ej ski ora to rij.

“Ve li ko za slug, da smo Prek mur ci os ta li Slo ven ci, ima jo Mo hor je ve knji ge in sa le zi jan ski za vod v Ver ̀ e ju. Ko maj smo zve de li za ora to rij v Ver ̀ e ju, ki ga vo di jo pri jaz ni du hov ni ki, smo otro ci in odra sli, ob ne de ljah in praz ni kih, mno ̀ i~ no hi te li v »Var ̀ i«. Ob so bo tah smo po vasi ra zo be {a li pla ka te z na pi si: »Ju tri ne de lja, gre mo v Ver ̀ ej. Tam je ve se lje doma!«

90

Ma d`a ri so se je zi li, kaz no vali, toda s tem {e bolj kre pi li upor-ni{ tvo ljuds tva.”

Tako g. Jo ̀ e Bru nec v svo jih spo mi nih. On in nje go vi vrst ni ki so bili prvi ora to ri jan ci. Poz ne je so se jim pri dru ̀ i li mlaj {i, po seb no bra ta Ivan in [te fan Duh, Poz der ~e vi, Je ri ~e vi in dru gi, ka te rih imen se ve~ ne spo mi njam. Ivan se je poz ne je po ro ~il z mojo bli` njo so rod ni co, po stal me lin~ ki kro nist in o~e {te vil nih otrok, ki jih je lepo vzgo jil. Vse `iv lje nje je os tal zvest ora to ri ja nec in mla de spod bu jal, da so red no obi sko va li ora to rij. Ob ve~ jih sloves no stih je rad {el z nji mi. Na Me lin-cih je vse `iv lje nje skr bel za ka pe lo, vo dil mo li tve, maj ni{ ko po bo` nost in pod pi ral ver sko `iv lje nje.

V na {i mlaj {i sku pi ni so bili naj bolj sta no vit ni: Ig nac Oz mec, Mi{ ko Bru nec, Mar tin [~an ~ar, Va nek Je ri~, Ne ̀ i~ in nje gov te sni pri ja telj Jo ̀ e Fe ko nja, Fran ~ek Je re bic, Jo ̀ e Hor vat, Gu stek Po re do{, Naci For jan, na{ so sed Va nek Gju ra, nje gov brat Mi{ ko, Maj ce no vi, Smo di {e vi, Poz der ~e vi, Mar-{i ~e vi, Za drav ~e vi in {e ve~ dru gih, ka te rih imen se ne spo mi-njam. Med vse mi je goto vo bil naj zve stej {i moj dra gi brat Feri.

@iv lje nje nas je raz te plo po sve tu. Spo min na ora to rij pa je os tal. Lani (2002) je umrl na Me lin cih Jo ̀ e Fe ko nja. Pred smrt jo sem ga obi skal. Bili so ga sami spo mi ni na ora to rij. Za tr je val je, da se je tam nau~il biti “ve sel po {te njak”. In res je to bil vse `iv lje nje. Ka mor ko li je pri {el, je pri ne sel s se boj kan ~ek ve se lja in ga ra do dar no de lil. Sku paj sva {e za pe la ne kaj pe smi, ki sva se jih kot otro ka nau ~i la v ora to ri ju. Po bo` no je pre jel iz mo jih rok sve te za kra men te za umi ra jo ~e.

64. Vzgoja prijateljstva - Gimnazijci.

V ~a sih med voj no in po njej se je pre cej raz ra slo so vra{-tvo. Duh voj ne je za jel po seb no mla de lju di. Pre te pi in neke vr ste bit ke v vasi in med va smi so bili po go sti. Duh ora to ri ja, ki je bil duh lju bez ni, je zelo pri po mo gel, da je med ora to ri-

91

jan ci raz nih vasi na sta lo pri ja teljs tvo. Sku paj smo mo li li, sku-paj se za ba va li in ved no so bili med nami, kot an ge li va ru hi, do bri sa le zi jan ci. Nji ho va lju bez ni vost je spo dri ni la so vra{ tvo. I`a kov ske de~ ke je zbi ral moj dra gi pri ja telj Pa vlek Ku har, go stil ni ~ar jev sin. Ta ~e ti ca nas je v~a sih ~a ka la pri vho du v I`a kov ce ob be lem kri ̀ u. Med voj no je on po stal do mo bran-ski ofi cir, se re {il v Ar gen ti no, kjer sem ga obi skal v Bue nos Ai re su. Tam je de lal in umrl. Ob obi sku mi je pri po ve do val, kako so neko ne de ljo ~a ka li ob kri ̀ u pri vho du v I`a kov ce na {o me lin~ ko sku pi no. I`a kov ski otro ci so v ro kah ime li kam ne, da bi nas, za {a lo, pog na li v beg. Me lin ~ar ji, ki sva jih vo di la Bru nec in jaz, smo za ~e li `e od da le~ ve se lo poz dravlja ti. Oni so od vr gli kam ne, nam pri te kli na pro ti, za pe li smo ve se lo pe-sem in sku paj {li v Ver ̀ ej.

Li pov ~ar ji so na vad no pri ko ra ka li pod ko man do Ja ko-bo ve ga Gu ste ka, Bra ton ~ar ji s [ka fa ro vim Va ne kom; oba sta po sta la zna me ni ta du hov ni ka.

Do kle ̀ ov je je tedaj urad no spa da lo pod bel tin sko `up-ni jo. Ven dar je ve ~i na lju di raj {i pri ha ja la k ma {i ~ez Muro v bli` nji Ver ̀ ej. Po leg `e ome nje nih se spo mi njam Leo pol da No va ka, s ka te rim sva po sta la pri ja te lja. [e bolj pa Luj ze ka Fra-sa in [te fa na Pin ta ri ~a, ki sta po stala sa le zi jan ska du hov ni ka. Tudi z dru gi mi smo si bili do bri, ven dar se imen ne spo mi-njam. Z nji mi ni bilo no be nih te ̀ av ali prob le mov, ver jet no tudi za ra di tega, ker so pri ha ja li v sku pi nah s sta rej {i mi ver ni ki.

Leta 1924 so Ig nac Oz mec, Mi{ ko Bru nec in Tin~ Ma-ro {a od{ li na gim na zi jo v Mur sko So bo to, ker v Ma ri ja ni{ ~u ni bilo pro sto ra. Oz mec je bi val v Mar ti ni{ ~u, Mi{ ko pri sta rej {i `en ski v me stu in poz ne je tudi v Mar ti ni{ ~u, Tin~ pa pri so rod ni kih v Li pov cih. Ob so bo tah sta Mi{ ko in Tin~ po {o li na vad no {la na po sta jo, se pri ti ho ta pi la na kak {en pra zen to vor ni va gon, in ko je vlak na do kle ̀ ov ski po sta ji zmanj {al hi trost, sta sko ~i la na tla. Od tam sta ime la do doma le 3 km. Pe{ iz So bo te bi jih ime la 15. Neki dan je bli zu Ba ko vec vla ko-

92

vod ja opa zil ~r na pot ni ka, us ta vil vlak, ju nag nal in oz mer jal. Neki do bri us lu` be nec jima je po ma gal, da sta zlez la zo pet na zad nji va gon, ko se je vlak za ~el po mi ka ti.

Na gim na zi ji ni bilo ve~ jih te ̀ av. Pro fe sor ji so bili do bri, po seb no raz red nik g. Se ver. Ne ko~ smo ime li te` ko na lo go. Na sled nji dan se je re sen prib li ̀ al klo pi, kjer sta se de la Mi{ ko in Tin~, ter vpra {al ka te ri od obeh je na lo go pre pi sal. Re kla sta, da no be den, ker sta na lo go de la la sku paj. Bilo je res in g. Se ver se je na smeh nil, ju poh va lil in obe ma dal od li~ no oce-no. Res ni bil samo u~i telj mar ve~ pra vi vzgo ji telj. Hva la mu.

Ob za ~et ku leta smo v far ni cerk vi ime li trid nev no du-hov no pri pra vo, nav zo ~i so bili vsi pro fe sor ji. Ve rouk smo ime li red no. Pre pi rov ni bilo. Ne mir nim in le nu hom je g. Se ver rad pri po ro ~al, naj po sne ma jo di ja ke iz Mar ti ni{ ~a; ti so bili naj bolj prid ni. Neki dan pa je za vr {a lo v raz re du. Go vo-ri lo se je, da g. Jo ̀ ef Ra do ha, rav na telj Mar ti ni{ ~a, pri prav lja ne kaj di ja kov, ki naj bi {li, sko raj brez pla~ no, {tu di rat v Ita li jo za mi si jo nar je.

Pri nas doma smo do bi va li re vi jo Za mor ~ek. Rad sem jo bral in sa njal o mi si jo nar jih v Afri ki. Pri ja vil sem se gos po du Ra do hi, pa je bilo pre poz no. Po to la ̀ il me je z ob lju bo, da bom za na sled nje leto vpi san prvi. Rev na to la` ba, ven dar ob lju ba le pri` ge is kri co upa nja, ki raz ve se lju je in osre ~u je.

G. Jo ̀ ef Ra do ha, prvi prek mur ski sa le zi ja nec, ve lik apo-stol du hov nih po kli cev, je bil od Boga iz bran, da je mno gim mla dim po ma gal do du hov ni{ ke ga po kli ca. Ro jen v Ne de li ci 1887. leta, se je po osnov ni {o li za po slil. G. Jo ̀ e Klekl sta rej-{i ga je na po til k sa le zi jan cem in 1919. leta je bil pos ve ~en v du hov ni ka. @e dol go je g. Klekl na ~r to val neki di ja{ ki dom za {tu den te v Mur ski So bo ti. Za na ~rt je pri do bil sa le zi jan ce. G. Ra do ha je od leta l921 de lo val v Ver ̀ e ju in pred stoj ni ki so ga leta 1923 ime no va li za rav na te lja bo do ~e us ta no ve, ki naj bi se ime no va la Mar ti ni{ ~e. Ma ri bor ski {kof ga je pod prl, so bo{ ki `up nik tudi, po seb no pa gos pod Klekl s svo jim ug le-

93

dom in gmot no pod po ro. Sko raj ~u de` no so sep tem bra 1924 v na je tih pro sto rih spre je li pr vih 40 di ja kov. [e le 1929. leta so se pre se li li v last no stav bo bli zu te da nje gim na zi je. Lepo {te vi lo di ja kov je tako pri{ lo do po kli ca. G. Ra do ha je os tal rav na telj Mar ti ni{ ~a do leta 1930. Voj na je 1941. leta us pe-{no delo za vo da pre ki ni la. Po voj ni je bila stav ba po dr ̀ av lje na in {e da nes ni vr nje na, ~e prav je vods tvo sa le zi jan cev vlo ̀ i lo ve~ krat vse po treb ne pro{ nje in do ku men te.

65. Misijonar~ki - Osem v prvi skupini - Radoha in Ozmec.

To ime so dali de~ kom, ki jim je g. Ra do ha od prl pot v Ita li jo. Leta 1922 je v Tu ri nu za vi{ je ga pred stoj ni ka sa le zi-jan cev bil iz vo ljen, se daj `e bla ̀ e ni, don Fi lip Ri nal di. Da bi pom no ̀ il {te vi lo nuj no po treb nih po kli cev, je v se ver ni Ita li ji us ta no vil ve~ mi si jon skih za vo dov, v ka te rih so se sko raj brez-pla~ no vzga ja li bo do ~i mi si jo nar ji. G. Ra do ha se je po ve zal s pred stoj ni ki v Tu ri nu in `e leta 1925 je od po to va la prva sku-pi na 8 slo ven skih fan tov v Fo gliz zo (izg. fo lji co), kjer je bil mi si jon ski za vod do lo ~en za Slo ven ce. Med nji mi je bil Ig nac Oz mec z Me li nec, ki je po stal ve lik mi si jo nar v Do mi ni kan ski re pub li ki, kjer je de lo val do svo je smr ti 3. sep tem bra 1992.

Za pro{ ~e nje na Me lin cih so leta 1924 po va bi li kot pri di-gar ja g. Ra do ho, ki je {e bi val v Ver ̀ e ju. Na Me lin ce je ho tel pri ti prek Krap ja z bro dom. Bilo je v za ~et ku av gu sta in Mura je na ra sla. Med Krap jem in Muro je bil neki mur ski ro kav, ~ez ka te re ga je bil po stav ljen le se ni most, ki ga je Mura od ne sla. Po gu men ko ~i ja` je za pe ljal v de ro ~o vodo, ko nji so se pre-pla {i li, ko ~i ja se je pre vr ni la in gos pod bi sko raj uto nil. Re {il ga je bro dar, ki je sli {al kli ce na po mo~. Pri `u pa nu Oz me cu so ga preob le kli in je imel ma {o z lepo pri di go. Pri ma {i in pri ko si lu mu je stre gel Ig nac, `u pa nov sin, ki mu je izra zil `e ljo, da bi rad {tu di ral za du hov ni ka. Gos pod mu je po ma gal, da je

94

{el {tu di rat v Ita li jo, po stal sa le zi ja nec in 1934. leta od po to val na Kubo. Pre me{ ~en 1951. leta v Do mi ni kan sko re pub li ko, je tam us ta no vil dve ̀ up ni ji v naj rev nej {ih pred mest jih glav ne ga me sta, se zi dal cerk ve, za vo de in or ga ni zi ral ver sko in kul tur-no `iv lje nje v obeh pred mest jih ter do se gel, da se ime nu je ta Pred mest je Ma ri je Po mo~ ni ce in Pred mest je Kri stu sa Kra lja.

PRVA SKUPINA MISIJONAR^KOV je {te la le 8 de~ kov, po leg Oz me ca {e: An ton Zel ko, Ev sta hij Kri stanc, Franc Jak {e in Mir ko Ri ja vec, ki so vsi po sta li du hov ni ki. Z nji mi {e Ja nez Bab nik, Ju rij Ba ti~ in [te fan Zver, o ka te rih ni ma mo po dat kov.

Leta 1926 je od{ la naj {te vil nej {a sku pi na. G. Ra do ha je oseb no vo dil 26 prek mur skih fan tov, ki sta se jim pri dru`ila {e dva Pri mor ca. Leta 1927 jih je od{ lo 14, 1928 pa okrog 12 de~ kov, ki pa so {li v Ca stel nuo vo. Na sled nje ga leta so vse slo ven ske as pi ran te pre me sti li v Bag no lo. Ve~ jih sku pin iz Slo ve ni je ni bilo ve~.

66. Don Bosko bla`eni - Preobleka - Zapleti

Leta 1929 je po vsem sve tu za vla da lo ve li ko ve se lje, ker je 2. ju ni ja Pij XI. don Bo ska raz gla sil za bla ̀ e ne ga. Pri re di li so v Tu ri nu ve li ko mi si jon sko raz sta vo, na ka te ri smo so de-lo va li tudi as pi ran ti. V nad vse slo ve snem spre vo du ro mar jev iz ce le ga sve ta so pre pe lja li don Bo sko vo tru plo iz Val sa li ce, kjer je bilo shra nje no, v cer kev Ma ri je Po mo~ ni ce, ki jo je on dal zgra di ti. As pi ran ti smo bili v spre vo du.

Kma lu smo do ~a ka li v Fo gliz zu dru go, za nas zelo po-mem bno slo ve snost: preob le ko. Iz rok vr hov ne ga pred stoj ni ka Rinal di ja nas je 24 fan tov pre je lo ta lar, to je re dov ni{ ko ob le ko, od teh 7 Slo ven cev: Mi hael Bru nec, Franc Jak {e, Ev sta hij Kri-stanc, Mar tin Ma ro {a, Ig nac Oz mec, Fri de rik Ri ja vec in An ton Zel ko. Z Bo` jo mi lost jo smo vsi po sta li du hov ni ki. In od teh sed mih smo bili tri je z Me li nec: Bru nec, Oz mec in Ma ro {a.

95

Pred stoj ni ki so se od lo ~i li, da nas ta koj po{ lje jo v mi si jon ske de ̀ e le, kjer bi na da lje va li {tu dij in se la` je v`i ve li v mi sel nost in `iv lje nje ti ste de ̀ e le, v ka te ri bi naj od slej de lo va li. Bru nec je bil do lo ~en za Bra zi li jo, Oz mec, Zel ko in jaz za ^i le.

Pred od ho dom so nas po sla li do mov, da bi se po slo vi li od na {ih dru ̀ in. V Ljub lja ni so nas lepo spre je li. Mi tri je Me-lin ~ar ji smo na Me lin cih na pra vi li ogro men vtis, saj smo bili v vasi prvi kle ri ki, in to tri je mi si jo nar~ ki. Bel tin ski `up nik Va do vi~ je bil ves iz sebe, kaj {e le na {i do ma ~i, nek da nji so {ol ci in so va{ ~a ni. Poz drav lja li so nas in nam po ljub lja li roke, kot da bi bili `e du hov ni ki.

Po de se tih dneh bi se vsi mo ra li vr ni ti. Med tem naj bi si priskrbe li pot ni list za tu ji no. Tu pa se je za plet lo. Le jaz sem ga do bil, ker so vsi dru gi bili vo ja{ ki ob vez ni ki. Po de-se tih dneh sem se `a lo sten vr nil v Ita li jo sam. Vsi smo tr pe li. Sa le zi jan ci v Ljub lja ni so me opo gum lja li. Naj bolj `a lost ni in pre se ne ~e ni so bili pred stoj ni ki v Tu ri nu in v Fo gliz zu. ̂ u ti li so se kri ve, ker niso pred vi de li te ̀ av s pot ni mi li sti.

V Tu ri nu smo se pri prav lja li na dol go po to va nje. Med-tem smo se oseb no po go vo ri li z vr hov nim pred stoj ni kom don Ri nal di jem, ki je vsa ke mu dal ne kaj po seb nih nas ve tov za ̀ iv-lje nje in de lo va nje v mi si jo nih. Zad njo ne de ljo v ok to bru smo v ba zi ki Ma ri je Po mo~ ni ce zelo slo ve sno pre je li mi si jon ski kri` in se kma lu vkr ca li na lad jo, jaz za ̂ i le, slo ven ski no vo ma {nik g. Jo ̀ e Ge der, nek da nji go je nec Ma ri ja ni{~a, pa za Ki taj sko.

67. Prvi slovenski kleriki postali duhovniki.

Slo ven ski mi si jo nar~ ki, ki smo sku paj pre je li preob le ko, smo vsi po sta li du hov ni ki, ven dar ne ka te ri da le~ od do mo vi ne, na raz nih kra jih in v raz li~ nem ob dob ju. Ti sti, ki so os ta ti doma, so po oprav lje ni vo ja{ ~i ni na da lje va li {tu dij v Ljub lja ni ali Ita li ji. Upam, da vam bo v{e~ kra tek opis nji ho ve ga `iv lje nja in de lo va nja.

96

FRANC JAK[E, zelo spo so ben, se je po voj ni v do go vo ru s pred stoj ni ki pri dru ̀ il {ko fij skim du hov ni kom in ve li ko do-bre ga sto ril kot iz vr sten, pri ja zen, ved no ve sel, gore~ `up nik, ki je okrog sebe ved no vzbu jal ve se lje. Zad nja leta je pre ̀ i vel kot upo ko je nec v @al ni.

EVSTAHIJ KRISTANC, ki je kot otrok iz gu bil star {e in so nje go ve {ti ri se stre po sta le re dov ni ce, je imel trp ko otro{ tvo pri tu jih lju deh. G. Ra do ha mu je omogo ~il {tu dij v Ita li ji in je po stal do ber du hov nik. Ne kaj ~a sa je de lo val v Tu ni zi ji in Al ̀ i ri ji; ko se je vr nil do mov, pa na `up ni ji v [koc ja nu in nato 15 let v Go ri ~ah. Zad nja leta je pre ̀ i vel na Tr ste ni ku in tam umrl leta 1991.

MIRKO RIJAVEC je bil ve~ let zelo us pe {en mi si jo nar v Ko lum bi ji. Z ve li ko lju bez ni jo in vne mo se je po seb no ve~ let `r tvo val za go bav ce, ki so te daj bili zelo za pu{ ~e ni. Ko se je vr nil v do mo vi no, je ne kaj ~a sa zelo us pe {no de lal s sa le zi-jan ci v Go ri ci. Ko se mu je zaz de lo, da bo nje go vo delo tako bolj u~in ko vi to, se je po do go vo ru s {ko fom in pred stoj ni ki pri dru ̀ il {ko fij skim du hov ni kom v `up nij ske mu pa sto ral ne-mu delu v Go ri ci.

ANTON ZELKO, iz Kro pliv ni ka, `up ni ja Can ko va, je bil zelo na dar jen de~ ko. Tudi on bi mo ral pri ti v ^i le. Po no-vi cia tu na Rad ni in od slu ̀ e ni vo ja{ ~i ni je pou ~e val v Ver ̀ e ju in v Za gre bu, kon ~al bo go slov je v Tu ri nu in bil pos ve ~en v du hov ni ka 2. ju li ja 1939 v ba zi li ki Ma ri je Po mo~ ni ce v Tu-ri nu kot prvi slo ven ski mi si jo nar ~ek. Dru gi je bil Franc Jak {e 23. 9. 1939 v Ljub lja ni in tret ji Mar tin Ma ro {a 26.11.1939 v San tia gu de Chi le. Dru gi so se zvr sti li v na sled njih le tih tam, kjer so de lo va li. Gos pod Zel ko je zelo us pe {no de lo val, naj prej na Ra kov ni ku in nato na za vo du Mar ti nis Marc hi v Spli tu in si pri do bil ve li ko pri ja te ljev. Na `a lost ga je Bog po kli cal k sebi ne na do ma 19. maja 1942.

97

68. Misijonar~ki z Melinec.

Prvi, ki je do se gel du hov ni{ ko pos ve ~e nje, je bil Mar-tin Ma ro {a (Tin ~ek) v San tia gu de Chi le 26.11.1939. Po no vi cia tu in do pol nil nem {tu di ju je 1933. leta de lal kot pro fe sor v glav nem sa le zi jan skem za vo du v San tia gu, nato s kraj {i mi pre sled ki 25 let na Og nje ni zem lji, kjer je bil u~i-telj, vo di telj za vod skih in ̀ up nij skih or ga ni za cij, glas be nik, du hov ni vo di telj biv {ih go jen cev in {te vil nih dal ma tin skih pri se ljen cev, kon~ no tudi 6 let `up nik stol ne cerk ve v me-stu Pun ta Are nas in {ko fij ski sve to va lec. Zad njih 12 let je v zlo gla snem in rev nem pred mest ju San Ra non v San tia gu us ta no vil `up ni jo za 50.000 lju di in vo dil dve {o li z okrog 2.000 u~en ci. Pr vi~ je pri {el na obisk v do mo vi no de cem bra 1951 in s {ko fo vim do vo lje njem {est me se cev pos pe {e val ver-sko ob no vo v do ma ~i vasi, pou ~e val ve rouk, ve li ko pri di gal in imel mi si jon. Od te daj se v me lin~ ki ka pe li hra ni Najs-ve tej {e in spo min ski kri`. Vzbu dil je za ni ma nje za du hov ne po kli ce. Nato se je vr nil v ^i le in de lal v Pun ta Are na su in San tia gu. Na kon cu leta 1974 se je za ra di o~e to ve bo lez ni po vo lji pred stoj ni kov za stal no vr nil v do mo vi no. @up ni-ko val je v Sev ni ci, Ver ̀ e ju, po ma gal pri Ka pe li in se 14. sep tem bra 1998 us ta lil v vr nje nem ver ̀ ej skem Ma ri ja ni{ ~u, kjer je ne ko~ kot ora to ri ja nec pre jel nav dih za sa le zi jan ski du hov ni{ ki in mi si jo nar ski po klic.

[TEFAN DUH, nek da nji ora to ri ja nec, je vsto pil v Dru` bo ob la tov Ma ri je De vi ce, vo dil pev ske zbo re in pou ~e val di ja ke. V du hov ni ka je bil pos ve ~en 21. 7. 1940 v Pisi, pri mi-ci jo pa je v ve li ko ve se lje so va{ ~a nov imel 1. 8. na Me lin cih. De lo val je v Ita li ji in ve li ko do bre ga sto ril. Rad je pri ha jal v do ma ~i kraj, spod bu jal so va{ ~a ne k vse mu le pe mu. Me lin~ ki ka pe li je da ro val ve~ stva ri, tudi lepo Ma ri ji no za sta vo in dal na ti sni ti na ti so ~e po do bic Ma ri je Sne` ne. Umrl je 22. 2. 1973 v Pi ne ro lu v Ita li ji.

98

IGNACIJ OZMEC, zvest ora to ri ja nec, bi mo ral `e kot kle rik pri ti v ^i le. [e le 1934. leta je lah ko od {el v mi si jo ne, pa ne v ^i le, mar ve~ na Kubo. Pos ve ~en je bil v re pub li ki El Sal va dor 21. 9. 1940. Na Kubi je po stal vzgo ji telj se me ni{~ ni-kov in kma lu rav na telj. V za ~et ku leta 1951 so ga pred stoj ni ki po sla li v Do mi ni kan sko re pub li ko. Tu je raz vil svo je ve li ke or ga ni za cij ske spo sob no sti: v dveh naj rev nej {ih pred mest jih tega ve~ mi li jon ske ga me sta je us ta no vil ̀ up ni ji, zgra dil cerk vi, za vo de in po stal za res pra vi o~e re ve ̀ ev. Prvo cer kev je pos ve til Ma ri ji Po mo~ ni ci in dru go Kri stu su Kra lju. Obe pred mest ji se zdaj urad no tako ime nu je ta. Nato je vo dil `up ni jo presv. Srca Je zu so ve ga v sre di{ ~u me sta. Tu ga je Bog obi skal s hudo bo lez ni jo; mo ral je v bol ni {ni co v ZDA. Zad nja leta je pre ̀ i-vel na vo zi~ ku v `up ni ji Kri stu sa Kra lja, ki jo je on us ta no vil. Lepo cer kev je zgra dil na nek da njem od la ga li{ ~u od pad kov, okrog ka te re ga je na sta lo me sto re ve ̀ ev, ki so od teh od pad kov `i vo ta ri li. Do trd nih te me ljev so pri{ li 8 me trov glo bo ko. Ko sem ga ob nje go vi zla ti ma {i obi skal, mi je {a lji vo re kel: “Na {a cer kev je lad ja, ki pla va na sme teh.” Zla ta ma {a je bila zelo slo ve sna. Zad nja leta je pre ̀ i vel na vo zi~ ku. Po ju tra nji ma {i se je dal od pe lja ti na dvo ri{ ~e pod cve to ~e aka ci je. Cele ure je mo lil, spre je mal lju di, da jal nas ve te, bo dril in to la ̀ il. Neki dan sem mu re kel: “^e bi os tal zdrav, ne bi mo gel na pra vi-ti niti ti so ~in ke do bre ga, ki ga sto ri{ kot bol nik.” Hva le` no in z ro sni mi o~ mi mi je pri tr dil. Zad nje ted ne je zelo tr pel, ven dar po pol no ma vdan v Bo` jo vo ljo. Bog ga je po kli cal v ve~ no `iv lje nje 3. 9. 1992. Navz lic mo~ ne mu de` ju ga je na od da lje no po ko pa li{ ~e pos pre mi la mno ̀ i ca hva le` nih lju di, pre pri ~a nih, da je umrl svet nik.

MI[KO BRUNEC je bil iz med vseh me lin~ kih de~ kov naj bolj in te li gen ten. Ob smr ti so o njem za pi sa li: “Bog ga je ob da ril z izred no in te li gen co in pro dor nim ra zu mom. Vse `iv lje nje je os tal de la ven, is kren is ka lec in bra ni lec re sni ce tako na znans tve nem ka kor tudi na na rod nost nem po dro~ ju.

99

“Ev ha ri sti ja, Ma ri ja Po mo~ ni ca in mla di” so bile nje go ve tri ve li ke lju bez ni. @e kot otro ka sva si po sta la pri ja te lja in to os ta la vse `iv lje nje. Sku paj sva se u~i la, igra la, ho di la v ver ̀ ej-ski ora to rij. Ko sem skle nil, da grem {tu di rat v Ita li jo, mi je re kel: “In kako bo{ {el brez mene!?” Od go vo ril sem: “Pa pri di {e ti!” In bilo je do go vor je no. Nje gov naj sta rej {i brat Jo ̀ e, na-mest nik `e po koj nih star {ev, je ta koj pri vo lil. S ko le som sva se od pe lja la v Ve{ ~i co, kjer je pri svo jem stri cu de lal bra tra nec Mar tin [~an ~ar. Tudi on je pri vo lil, stric pa ob lju bil, da bo pla ~e val stro{ ke. [e isti ve ~er se je og la sil pri nas ora to ri ja nec [te fan Duh z isto `e ljo. Dru gi dan sva se z Mi{ kom od pra vi la v Mur sko So bo to. G. Ra do ha je bil zelo ve sel {ti rih me lin~ kih mi si jo nar~ kov.

Me sec av gust smo pre ̀ i ve li v Mar ti ni{ ~u in se u~i li ita-li jan{ ~i ne z gos po do ma Jur ~a kom in Hor va tom. V za ~et ku sep tem bra nas je 26 prek mur skih fan tov od{ lo v Ita li jo. Tam sta se nam pri dru ̀ i la {e dva Pri mor ca. Kot {tu dent je Mi{ ko ta koj zab le stel. Prvo leto so nas dali v isti raz red, da smo se nau ~i li ita li jan{ ~i ne. Dru go leto sva z Mi{ kom bila pri dru-`e na prvi sku pi ni v tret jem raz re du. Od bl. Fi li pa Ri nal di ja smo pre je li preob le ko 18. 09. 1929. Le jaz sem od po to val v mi si jo ne, dru gi so {li v no vi ciat na Rad no. Mi{ ko je v le tih 1933-1936 bil bri ljan ten pro fe sor v Ma ri ja ni{ ~u, tako da ga je g. in{ pek tor Wal land po slal {tu di rat bo go slov je na uni ver-zo v Rim. V du hov ni ka je bil pos ve ~en v Ljub lja ni 29. ju ni ja 1941. Vr nil se je v Rim za na dalj nje izo bra ̀ e va nje, po seb no v Sve tem pi smu. V tem je po stal stro kov njak.

Pro fe sor sko delo je oprav ljal po bo go slov nih fa kul te tah v Ita li ji, [pani ji in na Por tu gal skem, kjer je bil kon zul tor por-tu gal ske en ci klo pe di je in je na pi sal zelo ce nje no por tu gal sko gr{ ko vad ni co. Bil je ~lan pa pe{ ke ko mi si je za re vi zi jo Vul ga te in je pre jel pa pe ̀ e vo od li ko va nje. Na pi sal je ve~ knjig v slo-ven{ ~i ni in mno go u~e nih, za ni mi vih ~lan kov v ita li jan skem, por tu gal skem, la tin skem, {pan skem in v dru gih je zi kih, saj jih

100

je ob vla dal ~ez 12. V te` kih ~a sih po voj ni je v le tih 1945-46 s so bra ti v Ve tri nju in Lien zu med be gun ski mi otro ki or ga-ni zi ral raz gi ba no ora to rij sko `iv lje nje. Nato je po na ro ~i lu pred stoj ni kov pre da val na raz nih teo lo{ kih fa kul te tah v Ita li ji, leto 1967 pre ̀ i vel s so bra ti na Op ~i nah in se leta 1969, ko so Me lin ci sla vi li tri svo je no vo ma {ni ke, pri ti ho ta pil do mov. To je bil edi ni obisk v nje go vo ljub lje no do mo vi no, ki ga pa ni ma ra la, ker je v svo jih knji gah raz kril ne kaj bo le ~ih re snic o te da njih vlad nih vo di te ljih. Os tal je le ne kaj dni in nato je na skri vaj od {el, ker ga je te da nja Udba od kri la in za sle do va la. Za te kel se je v Ce lo vec, de lal v ̀ up nijski pa sto ra li in v vzgoj nih us ta no vah Mo hor je ve dru` be. Leta 1985 je hudo zbo lel in 28. 4. 1986 od {el k Bogu, po ka te rem je vse `iv lje nje hre pe nel in zanj de lal. Po ko pan je na Kam nu, kjer je imel ve li ko do brih pri ja te ljev. Ni se mu iz pol ni la ve li ka `e lja, da bi nje go vo tru-plo po ~i va lo v do ma ~i me lin~ ki zem lji. Zato mu je sku pi na so rod ni kov in pri ja te ljev pri ne sla ne kaj zem lje iz do ma ~e vasi in jo na tro si la na kr sto. Ob gro bu mu je nek da nji Tin ~ek med dru gim po ve dal: “Pred sve ti{ ~em Ma ri je Sne` ne pla po la ~r na za sta va. Tvo ja vas je ode ta v ̀ a lost ... Ne po za bi nas pred Ma ri jo Sne` no. Naj nam po ma ga, da os ta ne mo zve sti Bogu in do mo vi ni ka kor ti in da v na {i vasi ne bi zmanj ka lo do brih lju di in du hov nih po kli cev ... Po ~i vaj v Bo` jem miru!”

Te sta ment Mi{ ka Brun ca, na pi san le ne kaj ted nov pred smrt jo. Ta ko le pi {e: “Ni~ me ni pri za de la no vi ca, da bom mo ral v krat kem emi gri ra ti na dru gi svet. Star sem `e 75 let in ni mam na sve tu tako re ko~ kaj iz gu bi ti. [ti ri de set let bo od tega, kar smo za pu sti li do mo vi no. Z brid kim sr cem smo {li v ne go to vost. Po {ti ri de se tih le tih mo ra mo priz na ti, da nas je sprem ljal izre den Bo` ji bla go slov. Vsi sku paj smo na{ li zu naj tako delo, ki nam je omo go ~i lo gos po dar ski ob stoj. Zna{ li smo se v dr ̀ a vah, v ka te rih je doma de mo kra ci ja, si cer nik jer po pol na, ker na sve tu po pol nih stva ri ni, ven dar svo bo da, ki je tudi v sta ri Ju go sla vi ji ni smo poz na li. Os ta li smo, vsaj

101

ogrom na ve ~i na, zve sti ka to li{ ki veri in Cerk vi, pa tudi zve sti ta bo ru, ki je za oro` je pri jel za ob stoj slo ven ske ga na ro da. Le ne kaj se jih je dalo vpre ~i v ja rem so de lo va nja s Par ti jo. Bog nas je z be guns tvom ob va ro val nez no sno stru pe ne ga za du{ lji-ve ga ozra~ ja, v ka te rem je pri si lje no ̀ i ve ti pre bi vals tvo ma ti~ ne Slo ve ni je: ko nih ~e ne ve, ali ni nje gov so sed ali pri ja telj ali celo brat v slu` bi taj ne po li ci je. Ob {ti ri de set let ni ci be guns-tva lah ko za po je mo s psal mi stom: “Hva li mo Gos po da, ker je do ber, ker je ve li ko nje go vo us mi lje nje nad nami.” Iz Me-d`u gor ja sem do bil spo ro ~i la (jaz ver ja mem v re sni~ nost teh pri ka zo vanj), da se bodo v krat kem me d`u gor ske skriv no sti za ~e le iz pol nje va ti. Bog bo za ~el s stra {ni mi {i ba mi opo zar ja ti ~lo ve{ ki rod, da je {e ved no on gos po dar nad sve tom, ne pa Sa tan (ki je bil za ~a sno spu{ ~en z ve ri ge). ^lo ve{ tvo bo zelo spre me nje no iz{ lo iz teh ka ta strof, ki bodo za de le pred vsem Bo` je so vra` ni ke … “

Pi smo za klju ~u je: “Bog vam pla ~aj do bro to in po mo~, ki sem jo u`i val od va {e stra ni ... Ma ri ja Me d`u gor ska naj vas vse bla go slo vi. S pri ja telj skim ob je mom - va{ Mi{ ko.”

S temi be se da mi mo je ga naj dra` je ga pri ja te lja za klju ~u-jem tudi jaz ta prvi del otro{ kih spo mi nov, po me {a nih z raz-mi{ lja nji, ki niso ve~ otro{ ka, pa bodo ven dar ko rist na vsa ke mu do bro mi sle ~e mu ~lo ve ku, ve ru jo ~e mu ali ne ve ru jo ~e mu. ^e mi do bri Bog {e da mo ~i in ~a sa, bodo sle di li kraj {i spo mi ni in raz mi{ lja nja o delu, ki ga po Bo` ji za mi sli in nje go vem na-~r tu oprav lja jo ali so ga oprav lja li v dalj nem ^i lu, po seb no na Og nje ni zem lji, moji dra gi so brat je sa le zi jan ci. Tam sem `e lel `i ve ti, de la ti in umre ti. Bo` ja vo lja je bila dru ga~ na in jo spre je mam. On ve, kaj je prav. Bodi ved no slav lje no nje go vo sve to ime!

102

Vsebina.PRVI SPOMINI 1. Rojstvo v tujini sredi viharne no~i .......................................5 2. Revolvera{a pa ne! - Vrnitev v doma~e Prekmurje z mamo ...6 3. Na Forjanovi doma~iji - Opis hi{e in posestva

- Ustna izro~ila .....................................................................7 4. Bunker - Tri ljubezni starega o~eta. .......................................8 5. Smrt starega o~eta - Vera starih star{ev ................................10 6. Smrt babice - Spomini na babico - Tin~ekovo razo~aranje ..11 7. Ruski vojni ujetniki in italijanski begunci - Mura grozi. .....12 8. Mura odnese kravico - Grofica, posestvo, jagnjed ...............13 9. Vojaki odpeljejo zvon - Feri in Tin~ v mad`arsko {olo .........14 10. Tin~ v {oli tepen - Olga neni ..............................................15

PRI SOBO^ANOVIH 11. Sosedovi Brun~evi - Mi{ko in Agata - Vabljive ~e{nje ..........18 12. Zgodba s psom - Mura poplavlja

- Morska bitka na jezer~ku .................................................19 13. Tin~ek ranjen - Mama zahtevajo pokor{~ino ......................20 14. Bolne koko{i - Razmi{ljanje o morilcih - Konec vojne ........22 15. Prekmurje priklju~eno Sloveniji - Slavje v Beltincih ............23 16. Zgodovina nas u~i. Ali jo poslu{amo

- Te`ave, kam drvimo? ........................................................24 17. G. [tefan Kuhar - Drugi dobri voditelji - Posnemajmo jih

- Delajmo, molimo in zaupajmo - Tarnanje ni~ ne pomaga 25

VAS MELINCI 18. Gradnja kapele in {ole - Zapleti

- Konec vojne in novo upanje .............................................27 19. Melinci 1919 - Ce pu dro vi in Ma ri ja Gori{ek,

103

slovenski u~itelji .................................................................29 20. U~itelj med odmorom - Pohvala Marijani{~a

- Obisk leta 1952 ...............................................................30 21. Dru`ina in duhovni poklici - Na Melincih .........................31 22. Dru`ina je prva vzgojiteljica - Slabi vplivi - Te`ave ..............32 23. @alost in upanje - Bog ra~una na nas ..................................33 24. Posnemajmo Slom{ka, Pre{erna - Vzorniki - Zgledi ............35

NAZARE[KA DRU@INA IN SVETA TROJICA .....................36 25. Nazare{ka dru`ina podoba svete Trojice

- Vzor kr{~anske dru`ine ....................................................36 26. Sv. Pavel Kolo{anom o ljubezni - Molitev v na{i dru`ini .....37 27. Bogastvo lepih navad in znamenj - Kri`, molitev, ma{a .......38 28. Bog pomaga po Cerkvi, zglednih star{ih - Te`av ne manjka 39 29. Sadovi: sre~ne dru`ine, po{teni otroci,

duhovni poklici - Zgledi .....................................................40

^ASI SE SPREMINJAJO .........................................................44 30. Materialni napredek - Ateizem - Svet porabni{tva ...............44 31. Kristus in Cerkev - Razum in svoboda - Vera in nevera .......45 32. Slaba nagnjenja - Mali in smrtni greh

- Spoved - Usmiljeni Bog ....................................................45 33. Pogosto obhajilo - Feri in Tin~ pri prvem svetem obhajilu

- Atekova spoved ................................................................48 34. Kmet s srcem - Dober vzgojitelj - Zdrava kme~ka pamet ...49 35. Umirjen in potrpe`ljiv - Razprtije - Porednosti ...................50 37. Mama, polna dobrote - Bolezen - Marija jo ~ude`no ozdravi ..52 38. Tin~ekova obljuba: ma{nik in misijonar

- Delo ob obisku 1952 .......................................................53 38. Pobo`ni star{i - Ljubitelji knjig ...........................................54 40. Brat Feri re{i skupino bujra{ev - Bolezen

- Sin Ton~ek duhovnik .......................................................55 41. Sedem otrok - Dra{ek glasbenik in `ena lekarnarka

- Sestra Micka zlata teta, doma~a vzgojiteljica .....................56

KRIZA DRU@INE ALI ^LOVEKA? .......................................59 42. Mladim zakoncem - Jezus, veliki Neznanec - Smisel `ivljenja ..59 43. Kaj storiti? - Sami odlo~amo - Ne ~rnogledost marve~ delo 61 44. Brezbo`ne ideologije - [ola brez Boga - Javno mnenje ........61

104

45. Skupno delo in molitev - Priprava mladih na zakon. ..........63 46. [tudij in pogovor - Zaupanje v Kristusovo pomo~. .............64

SPO[TUJMO KME^KI POKLIC ..........................................66 47. Kmet v slovenski zgodovini. ...............................................66 48. Voditelji preganjani - Splo{ni odpor

- @elja po izobrazbi.............................................................67 49. Ve~ skrbi za kmeta in dru`ino .............................................69 50. @elja po duhovnosti - Iskanja - Zgodovina nas u~i. .............70 51. Veselo ozra~je vere, ljubezni in zaupanja .............................71 52. Nujnost privatnih vzgojnih ustanov - Sodelovanje ..............73 53. Prihodnost je v mladini - Kaj bo, ~e so nevzgojeni?.............73 54. Mladi in javnost - Cerkev je lu~ in nosilka ljubezni ............75

VPLIV MARIJANI[^A NA POMURJE ..................................77 55. Anton Pu{~enjak - Dr. Fran Kova~i~

- Alojz Kova~i~ - [kof Mihael Napotnik .............................77 56. Don Bo sko, Bo`ji prerok - Bog ga vzgaja in nam ga daruje .79 57. Marija Pomo~nica - Salezijanska dru`ina ............................80 58. Ver`ej 1912 - Marijani{~e in oratorij...................................81 59. Tin~ek gre z mamo in bratom v Ver`ej ...............................83 60. Krasni prostori - Fotografija - Ma{a - Procesija ...................84 61. Sadovi Marijani{~a: intelektualci, duhovniki, misijonarji

- Biv{i gojenci v ^ilu - Odlikovanja ....................................85

SADOVI VER@EJSKEGA ORATORIJA .................................88 62. Duhovni poklici ve~ oratorijancev in oratorijank ................88 63. Blagodejni vpliv na melin~ke otroke

- Dnevnik Jo`eta Brunca ....................................................89 64. Vzgoja prijateljstva - Gimnazijci .........................................90 65. Misijonar~ki - Osem v prvi skupini - Radoha in Ozmec ...93 66. Don Bosko bla`eni - Preobleka - Zapleti ............................94 67. Prvi slovenski kleriki postali duhovniki ...............................95 68. Misijonar~ki z Melinec .......................................................97

1. Marijani{~e v Ver`eju na Murskem polju, Maribor - Marijani{~e, 1911.

2. Marijani{~e v Ver`eju na Murskem polju, Maribor - Marijani{~e, 1912.

3. Spomenica na slovesno blagoslovitev Salezijanskega zavoda v Ver`eju dne 27. oktobra 1912, priob~il Fr. Kova~i~, Maribor - Marijani{~e, 1913.

4. Posvetitev kapele Marije Matere dobrega sveta dne 8. septembra 1913, Maribor - Marijani{~e, 1913.

5. Marijani{~e v Ver`eju na Murskem polju, priob~il Fr. Kova~i~, Maribor - Marijani{~e, 1915.

6. Martin Maro{a, Ver`ej v na~rtih Bo`je previdnosti, Ver`ej, 2002.

7. Martin Maro{a, Tin~ekova zgodba, Ver`ej, 2004.

Zbirka Marijani{~e v Ver`eju.