368
TRŽENJE V TURIZMU kontakt Kontakt: [email protected] Tel: 040/728 535 Govorilne ure po predhodnem dogovoru

TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Embed Size (px)

DESCRIPTION

TRŽENJE V TURIZMU kontakt. Kontakt: [email protected]. Tel: 040/728 535. Govorilne ure po predhodnem dogovoru. TRŽENJE V TURIZMU. Namen:. pridobiti osnovna teoretična znanja. seznaniti se z osnovami v praksi. spoznati filozofijo trženja. TRŽENJE V TURIZMU Vsebina. - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUkontakt

Kontakt: [email protected]

Tel: 040/728 535

Govorilne ure po predhodnem dogovoru

Page 2: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMU

Namen:

spoznati filozofijo trženja

pridobiti osnovna

teoretična znanja

seznaniti se z

osnovami v praksi

Page 3: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUVsebina

•Trženje v turizmu – uvod•Trženjski splet•Tržne raziskave in analize•Proces trženja

Page 4: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUVsebina

•Ciljno trženje in pozicioniranje•Turistični proizvod•Cena in cenovna politika•Prodajne poti in prodajna politika•Trženjsko komuniciranje (promocija)

Page 5: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUVsebina

•Blagovna znamka•Trženje turističnih destinacij•Pravni predpisi in najpogostejše pogodbe v turizmu

Page 6: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUNačin dela

Redni: 48 urIzredni: 25 ur

Predavanja

Vaje Redni: 12 urIzredni: 6 ur

Page 7: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUNačin dela

Seminarska naloga

-Plasiranje novega turističnega proizvoda (trženjski načrt za nov turistični proizvod)

Končna izpitna ocena

60% (80%) Pisni izpit40% (20%) seminarska naloga (z zagovorom)

Page 8: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

Pregled osnovnih pojmov trženja v turizmu, s katerimi se bomo srečevali skozi celo učno snov

Page 9: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

Ekonomist: trg = prostor, kjer se srečujejo kupci (povpraševanje) + prodajalci (ponudba), ki trgujejo z določenim izdelkom oz. storitvijo.

TRG

Page 10: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

Tržnik: trg = vsi potencialni kupci, ki imajo skupno potrebo (željo) in hkrati denar ter so pripravljeni izpeljati menjavo.

TRG

Page 11: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

oseba, ki poskuša doseči odziv pri morebitnemu kupcu.

TRŽNIK

Page 12: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

postopek delitve trga na posamezne skupine kupcev, ki imajo določene skupne lastnosti; tako oblikovane posamezne skupine kupcev imenujemo segmenti.

SEGMENTACIJA

Page 13: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUUvod

tisti segment, ki je zanimiv za podjetje in mu predstavlja poslovno priložnost

CILJNI TRG

Page 14: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

temeljne človekove zahteve, ki jih zaznamo, če smo prikrajšani za osnovno zadovoljstvo (hrana, pijača, zrak, varnost,..). Izkazujejo se kot občutek pomanjkanja. Iz turističnega vidika so to potreba po rekreaciji, razvedrilu, prostem času,..

POTREBE

Page 15: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

ŽELJEpovezane so z dobrinami, s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe

POVPRAŠEVANJEželja, ki ima podporo v kupni moči

Page 16: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

izdelek, fizična dobrina, storitev; turistični proizvod = kombinacija izdelkov, storitev, doživetij, dogodkov, krajev, ljudi

PROIZVOD

Page 17: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

porabnikova ocena, ali bo proizvod zadovoljil njegove potrebe in želje

VREDNOSTKORISTNOST

Page 18: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

porabnikovo potrebo in željo lahko zadovolji več proizvodov, porabnik se mora odločiti, kateri proizvod mu bo prinesel največje zadovoljstvo

ZADOVOLJSTVO

Page 19: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

MARKETING MIX: skupek trženjskih orodij, ki jih podjetje uporablja, da doseže svoje trženjske cilje na ciljnem trgu

TRŽENJSKI SPLET

Page 20: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

TRŽENJE V TURIZMUOsnovni pojmi

4 P

Product(izdelek)

Price(cena)

Placement(prodajne poti)

Promotion(trženjsko

komuniciranje)

Page 21: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.1. Opredelitev trženja

Temeljni problem ≠ kako proizvesti Temeljni problem = najti kupca!

realizirati tako menjavo, ki zadovolji pričakovanja kupca in

podjetja.

Namen trženja

Page 22: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.1. Opredelitev trženja

cilj

Zadovoljevanje potreb kupca

Trženje kot način razmišljanja

dolgoročno doseganje poslovne uspešnosti in učinkovitosti

Page 23: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.1. Opredelitev trženja

Kaj je trženje?Napovedovanje povpraševanja na osnovi tržnih raziskav

Upravljanje povpraševanja: spodbujanje in usmerjanje

Zadovoljevanje povpraševanja: kakovost izdelkov/storitev in poprodajne aktivnosti

Page 24: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.1. Opredelitev trženja

Značilnosti trženja:

Osredotočenje na želje in potrebe kupca

Dolgoročno razmišljanje glede novih izdelkov, novih trgov,.. s ciljem dolgoročne rasti

Page 25: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.1. Opredelitev trženja

Značilnosti trženja:

Povezovalni člen vseh poslovnih funkcij v podjetju

Upoštevanje širših družbenih potreb, ekologija, varnost izdelkov, etičnost,….

Page 26: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.1. Opredelitev trženja

Tržimo korist in uporabnost,

ne pa storitve same po sebi.

Page 27: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.2. Vloga trženja v podjetju

Trženje pokriva vse aktivnosti, ki so potrebne, da dosežemo končni cilj

= prodaja

trženje kot poslovna funkcija v podjetju: povezuje + usmerja proizvodnjo in prodajo, finance in kadrovanje, raziskave in razvoj.

Page 28: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.2. Vloga trženja v podjetjuKaj obsega področje trženja v podjetju?

Kontrola zg. navedenih elementov

Poprodajne aktivnosti

Prodaja

Spremljanje tržnih aktivnosti

Priprava tržnih aktivnosti in njihovo izvajanje

Tržno planiranje

Raziskava trga

Page 29: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.2. Vloga trženja v podjetju

Razvojne faze trženja skozi filozofije (koncepte) podjetja

Trženje se je razvilo kot odgovor na preoblikovanje trga iz trga proizvajalca v trg kupca. Proces prodaje se od tedaj dalje začne in konča pri končnemu potrošniku.

Page 30: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.2. Vloga trženja v podjetju

PROIZVODNI KONCEPT (1870 – 1930)

Čim večja učinkovitost proizvodnje, doseči visoko produktivnost in široko distribucjsko mrežo

Povpraševanje je večje od ponudbe, kupčeve potrebe in želje se prilagajajo obstoječi ponudbi

Page 31: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.2. Vloga trženja v podjetju

KONCEPT IZDELKA (1870 – 1930)

Proizvodnja kvalitetnih izdelkov, nenehno izpopolnjevanje izdelkov, osredotočenost samo na svoje izdelke, informacije s trga se ne upoštevajo

Povpraševanje še vedno presega ponudbo!

Kupci cenijo kakovost in novosti cena ni odločilna (“nisem tako bogat, da bi poceni kupoval”)

Page 32: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.2. Vloga trženja v podjetju

PRODAJNI KONCEPT (1930 – 1950)

Čimvečji dobiček s čimvečjo prodajo, agresivna prodaja in promocija, cilj =prodati tisto, kar izdelajo in ne tisto kar potrebuje trg

Trg prodajalca se začne preoblikovati v trg kupca, podjetja se še ne zavedajo kupčevih potreb, ne spreminjajo svojega asortimana, kupce je treba vzpodbujati k nakupu.

Page 33: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.2. Vloga trženja v podjetju

TRŽNI KONCEPT (1950 – 1970)

Zadovoljitev potreb kupca, dolgoročna uspešnost

Trg proizvajalca se dokončno preoblikuje v trg kupca, uspešna so le podjetja, ki najbolje zadovoljijo potrebe in želje kupcev

Page 34: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.2. Vloga trženja v podjetju

DRUŽBENO TRŽNI KONCEPT (1970 dalje)

Zadovoljiti potrebe kupca, potrebe okolja in širše družbene potrebe

Usklajuje želje kupcev in dolgoročno blaginjo družbe, ekologijo, etiko, varnost,…

Družbeno tržni koncept postavlja kupca v vlogo enakopravnega partnerja, s katerim želimo vzpostaviti trajnejši odnos, ki temelji na vzajemnem zaupanju

Page 35: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Osnovne značilnosti storitev

1• neopredmetenost

2• Neločljivost izvajanja in uporabe

3• Minljivost oz. kratkotrajnost

4• Spremenljivost kakovosti

5• Občutek tveganja= najpomembnejša razlika

Page 36: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Osnovne značilnosti storitev

NeopredmetenostStoritve izvajamo, so neotipljive, osebni stik z osebjem, vzdušje, občutki porabnika.so neotipljive ob nakupu, pogosto jih ni mogoče preizkusitiIzdelke proizvajamo, so v celoti otipljivi, lahko jih spremljajo storitve. Izdelek je otipljiv, lahko ga preizkusimo

1

Page 37: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Osnovne značilnosti storitev

Neločljivost izvajanja in uporabe

Storitve izvajamo na lokaciji ponudnika, ob udeležbi porabnika, istočasno morata biti navzoča izvajalec in porabnik storitve.Porabniki pridejo na mesto, kjer se storitev izvaja

Izdelke proizvajamo na lokacijah, nedosegljivih porabnikom, navzočnost porabnika ni nujna, izdelki so dostavljeni tja, kjer so porabniki

2

Page 38: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Osnovne značilnosti storitev

Minljivost oz. kratkotrajnost

Storitve: nakup pomeni začasno pravico uporabe časa in prostora. Storitev ni mogoče skladiščiti

Izdelki: nakup pomeni trajno lastništvo in uporabo po želji. Skladiščenje izdelkov je nujno

3

Page 39: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Osnovne značilnosti storitev

Spremenljivost kakovosti

Storitve: kakovost storitev je odvisna od tega, kdo, kdaj in kje jih izvaja. Zadovoljstvo porabnikov ugotavljamo po izvedeni storitvi, storitev ni mogoče zamenjati, stroški napak :zelo veliki

Izdelki: kakovost izdelkov nadziramo vnaprej, jih sproti izločamo. Kakovost lahko merimo, nadziramo. Izdelek v reklamaciji lahko zamenjamo

4

Page 40: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Osnovne značilnosti storitev

Občutek tveganja

občutek tveganja, ki ga ima kupec pri nakupu storitve, je veliko večji kot pri

nakupu izdelka

5

Page 41: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Osnovne značilnosti storitev

Merilo kakovosti opravljenih storitev

stopnja prilagajanja ponudbe in izvedbe storitev posebnim zahtevam

kupcev

Page 42: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Osnovne značilnosti storitev

Izvedba storitve po meri posameznega porabnika bistveno povečuje

porabnikovo zadovoljstvo

Izdelava izdelka po meri posameznika povečuje stroške vendar brez bistvenega

vpliva na kakovost

Page 43: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

tri vrste reagiranja izvajalcev, ki vplivajo na zadovoljstvo porabnika storitev :

Usklajevanje konfliktnih želja, ciljev in zahtev med svojim podjetjem in porabnikom

Reagiranje osebja glede zamude ali nekakovostne izvedbe storitve

1

2

Page 44: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Primerne in potrebne aktivnosti osebja: osebje, ki dobro pozna odjemalca, je lahko pomemben vir za razvijanje novih ali preoblikovanje obstoječih storitev

3

Page 45: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.3. Razlika med izdelki in storitvami

Končni učinek, ki ga dosežemo s prodajo turistične storitve je ugodje in edino, kar porabniku ostane potem, je spomin.

prodajamo spomine!

Page 46: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.4. Razlika med izdelki in storitvami

proizvodnja skladiščenje prodaja poraba

IZDELKI

ponudba Sočasna izvedba in poraba storitve

STORITVE

Page 47: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

1.4. Razlika med trženjem in prodajo

PRODAJA TRŽENJE

•Poudarek je na izdelku oz. storitvi•Pomembno je prodati zdaj, takoj•Planiranje kratkoročno •v ospredju so obstoječe storitve in obstoječi trgi

•Poudarek je na kupcu•Podjetje najprej ugotovi potrebe kupcev in nato razmišlja o oblikovanju storitve, ki jo bo ponudilo na trgu•Planiranje dolgoročno• v ospredju so nove storitve in novi trgi

Page 48: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Trženjski splet (marketing mix)

osnovni koncept v trženjski teoriji

Opredeljuje osnovna orodja

4 PProduct, Price

Placement,Promotion

potrebna, da podjetje doseže svoje trženjske

cilje na ciljnem trgu

2. Trženjski splet

Page 49: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4 P

Product(izdelek)

Price(cena)

Placement(prodajne poti)

Promotion(trženjsko

komuniciranje)

2. Trženjski splet

Page 50: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

trženje storitev

•PEOPLE - PARTICIPANTS•PHYSICAL EVIDENCE•PROCESS

Dodatni trije P-ji

izvedeni predvsem iz prvega (Product) in zadnjega (Promotion) P-ja

2. Trženjski splet

Nadgradnja, dopolnitev tradicionalnega

trženjskega spleta

Page 51: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

2. Trženjski splet

3 PPEOPLE –

PARTICIPANTS(ljudje oz.

udeleženci)

PROCESS (procesi)

PHYSICAL EVIDENCE

(fizični dokazi)

Page 52: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

2. Trženjski splet

turistizaposlenilokalni prebivalci

PEOPLE PARTICIPANTS

Page 53: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

2. Trženjski splet

Zadovoljstvo turistov

Usposobljenost zaposlenih: s svojim fizičnim izgledom, vedenjem in odnosom najvidnejše vplivajo na kvaliteto storitve

pozitivno sprejemanje turistov: pomemben vpliv na vtis o gostoljubnosti kraja.

medsebojni odnosi vseh treh skupin vplivajo na zadovoljstvo vsakega izmed njih Na dolgi rok je zadovoljstvo vse treh skupin udeležencev tesno povezano!

Eno brez drugega ne obstaja!!!

Zadovoljstvo zaposlenih

Zadovoljstvo lokalnih

prebivalcev

primerno nagrajeni, upoštevati njihovo mnenje, spodbujati k inovativnosti

Page 54: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

2. Trženjski splet

Fizični dokazi:Okolje v katerem tržimo (vse kar kupec vidi, občuti, sliši)

PHYISICALEVIDENCE

Page 55: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

2. Trženjski splet

S fizičnimi dokazi podjetje:

premošča neopredmetenost storitev

se diferencira od ostalih ponudnikov enakih storitev, sporoča gostom posebnosti, ki so značilne samo zanj.

fizični dokazi so tudi predstavitveni materiali, npr. prospekti, katalogi, internetne strani, …

Page 56: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

2. Trženjski splet

napisana pravila oz. standardi za izvajanje dol. storitev

PROCESS

postopek rezervacije, postopek reševanja reklamacij ...

nikoli ne moremo vsega predvideti vnaprej “IMPROVIZACIJA” !!!

Page 57: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

2. Trženjski splet za izdelke

4 P

PRODUCT PRICE

PROMOTIONPLACEMENT

Page 58: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

2. Trženjski splet za storitve

7P (8?)

PRODUCT PRICE

PHYISICAL EVIDENCE

PLACEMENT PROMOTION

PROCESSPACKAGING

?

PEOPLE

Page 59: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. Tržne raziskave in analize

CILJ

vodstvo podjetja in posamezna področja v podjetju dobijo ustrezne informacije za potrebe sprejemanja poslovnih odločitev

Page 60: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. Tržne raziskave in analize

Ali imamo dovolj časa, da izvedemo kakovostno raziskavo?

Ali obstajajo ustrezni podatki iz notranjih virov v podjetju oz. iz zunanjih virov in ali so ti podatki zadostni?

Ali je predmet raziskave pomemben za sprejemanje odločitev?Ali je strošek raziskave upravičen glede na dodano vrednost, ki bi jo raziskava prinesla?

TEMELJNA VPRAŠANJ

A

Page 61: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. Tržne raziskave in analize

analize trga in napovedovanje

raziskave porabnikov (kupcev)

raziskave vseh štirih elementov

trženjskega spleta

PODROČJA RAZISKAVE

Page 62: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. Tržne raziskave in analize

analize trga in napovedovanje

predvidevanja razvojnih trendov in gibanja na trgu, ugotavljanje tržnega deleža in potenciala na trgu, raziskave konkurence, stalno spremljanje sprememb na trgu in nove tehnologije,

Page 63: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. Tržne raziskave in analize

raziskave porabnikov (kupcev)

zbiranje in analiziranje podatkov o zadovoljstvu uporabnikov proizvodov oz. storitev z doseženo kakovostjo, preučevanje posameznih segmentov

Page 64: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. Tržne raziskave in analize

raziskave vseh štirih elementov trženjskega spleta

ugotavljanje potreb, zahtev in pričakovanj uporabnikov glede ponudbe proizvodov oz. storitev, analiza dosedanjih izkušenj po posameznih elementih trženjskega spleta, spremljanje zahtev zakonodaje in standardov za proizvode oz. storitve

Page 65: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Opredelitev problema in določitev ciljev raziskave

Neformalna raziskava

Analiza/ ocena smotrnosti in stroškov raziskave

Načrt raziskave

Zbiranje in registriranje podatkov

Obdelava in analiza podatkov

Analiza in interpretacija (poročilo)

Uporaba rezultatov in priporočil

3. Tržne raziskave in analize

Page 66: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

1. Opredelitev problema in določitev cilja raziskave

Npr. imamo premalo gostov za določen proizvod in se sprašujemo, ali je naša cena previsoka. Raziskava nam lahko da odgovor, da je cena zares previsoka, ali pa morda premalo ali nepravilno ciljno oglašujemo,…Razmislite: kakšni problemi obstajajo v vašem delovnem okolju, podajte primer

KAJ JE NAŠ PROBLEM?

Page 67: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

1. Opredelitev problema in določitev cilja raziskave

V tem sklopu je potrebno:

utemeljiti potrebo po raziskavi

opredeliti predmet raziskave

ugotoviti potrebo po vrsti informacij

določiti nosilca raziskave

določiti okvirno višino stroškov raziskave

Page 68: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

2. Neformalna raziskava

dobiti čimboljši vpogled v problem, iščemo ideje, ki bi nam pomagale formulirati in opredeliti problem

NAMEN

Pogosto je možno dati vsaj delni odgovor oz. posredovati informacijo že na osnovi pregleda obstoječih podatkov in publikacij kot so: interni podatki ,statistične publikacije, strokovne informacije, itd.

Page 69: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

2. Neformalna raziskava

Sestavni elementi neformalne raziskave:

študija sekundarnih podatkov

intervju posameznikov, ki o problemu kaj vedo

analiza določenih izbranih primerov

Page 70: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

3. Ocena smotrnost raziskave

Finančni vidik

2 vidika ocene smotrnosti

Časovni vidik

V tej fazi se določi višina finančnih sredstev, ki so namenjena za izvedbo raziskave.

Page 71: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

2. Neformalna raziskava

Finančni vidik:

ali pričakovane koristi presegajo pričakovane stroške

ali bo podjetje zaradi ustreznih informacij več zaslužilo oz. prihranilo

ali bodo poslovne odločitve na osnovi raziskave boljše

?

?

?

Page 72: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

2. Neformalna raziskava

Časovni vidik:

ali bo informacija na voljo še pravočasno, pred sprejetjem poslovne odločitve

ocena med “hitro in nepoglobljeno” in “počasneje in natančno”

?

?

Page 73: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

4. Načrt raziskave

Določitev osnovnih ciljev raziskave: kaj je potrebno raziskati, da bi se rešil problem.

KAJ ZAJEMA NAČRT RAZISKAVE?

Podcilji raziskave : katere podatke je potrebno zbrati in analizirati Določiti: katere informacije potrebujemo za dosego teh ciljev

Specifikacija metod in postopkov, ki so potrebni, da bi pridobili željene informacije.

1

2

3

4

Page 74: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

4. Načrt raziskave

Možni cilji raziskav so lahko npr.::raziskava in analiza dosedanjega

delovanja

raziskava mnenja uporabnikov storitev

ugotavljanje bodoče prodaje (trendi, povpraševanje)ocena možnosti plasmaja (novih) storitev na (novem) trgu

Page 75: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

4. Načrt raziskave

Metodologija dela - definiramo:

podatke in informacije (določitev potrebnih podatkov in informacij)

vire podatkov

metode zbiranja podatkov

Page 76: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

4. Načrt raziskave

interni podatki se nanašajo na podjetje in je njihov izračun možno nadzorovati in preverjati

eksterni podatki - splošni (gibanje, strukture najpomembnejših pojavov v gospodarstvu (gibanje cen, stopnjo nezaposlenosti, itd.) - specifični eksterni, povezani z dejavnostjo podjetja

Vrste podatkov

Page 77: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

4. Načrt raziskave

primarni podatki: raziskovalec jih zbere posebej za raziskavo, ki jo izvaja (npr. z anketo, štetjem, popisom, itd.)

• sekundarni podatki: podatki in informacije, ki so zbrani za druge namene in ne za potrebe konkretne raziskave (podatki GZS, Zavoda za statistiko, LTO, STO, itd.)

Viri podatkov

Page 78: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

Metode zbiranja

podatkov

interne metode (znotraj podjetja ) zbiranje, registriranje in analiziranje tistih podatkov, ki izvirajo iz poslovanja sistema, uradne statistike in neuradnih podatkov – sekundarni podatki

eksterne metode (izven podjetja) – primarni podatkiGlavne metode zbiranja eksternih podatkov

spraševanje (anketa in intervju)opazovanjeeksperiment

1

2

3

Page 79: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

Anketa Intervju

spraševanje po pošti (pisna anketa po vnaprej pripravljenem seznamu)

SPRAŠEVANJE 1

spraševanje po telefonu (anketiranje podjetij)

osebno spraševanje (izvajalec ankete osebno sprašuje

neosebno spraševanje (anketne liste anketiranci sami izpolnijo in oddajo na določeno mesto)

Page 80: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

Pred spraševanjem je potrebno opraviti še naslednje aktivnosti

a• sestava in izdelava vprašalnika

b• sestava dopisa, ki je priložen k vprašalniku

c• izbira enot vzorca

Page 81: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

a.) sestava in izdelava vprašalnika

vprašanja enostavna in razumljiva

vprašanja zastavljena nevtralno (ne sugerirajo odgovora)vprašanja omogočajo alternativne odgovore

odgovori služijo namenu raziskave

Page 82: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

a.) glavni deli vprašalnika

vprašanja v zvezi s problemom, ki nas zanima (jedro ankete)

informacije za klasifikacijo spraševane osebe (npr. spol, starost, državljanstvo...)

informacije za identifikacijo spraševane osebe (ime in priimek, če ni anonimna anketa)

Page 83: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

a.) preveriti in ugotoviti

ali so vprašanja dobro zastavljena

ali so razumljiva

ali jih vsi anketiranci enako razumejo

ali nanje lahko odgovarjajo

Page 84: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

b.) sestava dopisa, ki je priložen vprašalniku

Dopis mora vzbuditi interes anketiranca!

opišemo namen ankete , prosimo anketiranca, da izpolni vprašalnik in ga v določenem roku vrne.

Page 85: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

c.) izbira enot vzorca

informacije ne iščemo od vseh ljudi, ampak samo od nekega, relativno majhnega dela ljudi.

Bistvo vzorčenja

ponazarja celoto, iz katere smo ga izbrali, vrednosti, ki jih dobimo iz vzorca, posplošujemo na celotno populacijo.

Vzorec

Page 86: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

Metoda opazovanja Metoda spremljanja nakupov

OPAZOVANJE 2

“skriti kupec”, preverjamo kakovost nudenih storitev v lastnem podjetju, poslovanje konkurentov

sistematično spremljanje svojih kupcev, npr. koliko in katere nakupe je v določenem časovnem obdobju opravil določen kupec.

Page 87: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

5. Zbiranje in registriranje podatkov

EKSPERIMENT 3

raziskovalec proučuje učinek ene ali več spremenljivk na pojavu, ki ga zanima in sicer v kontroliranem okolju.

Page 88: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

6. Obdelava in analiza podatkov

vprašalnike zberemo in smiselno prekontroliramo

Izločimo vprašalnike z očitnimi napakami, odgovore “dešifriramo”

Odgovore vnesemo v tabele oz. ustrezne programe za obdelavo podatkovzbrane podatke obdelamo s pomočjo statističnih metod (stat. sredine, ekstrapolacija trenda, korelacija (ugotovimo dejstva, značilnosti, posebnosti...in njihove medsebojne vplivnosti)

Page 89: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

7. Analiza in interpretacija (POROČILO)

Podatek postane informacija takrat, ko je prilagojen konkretni uporabi!

jasen in realen odgovor na vprašanja v zvezi s problemom, prikazati ugotovljeno stanje in dejstva. Načelo objektivnosti in stvarnosti!

POROČILO

Page 90: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3.1. Tržne raziskave

7. Analiza in interpretacija (POROČILO)

Elementi poročila

Uvod: kratek prikaz problema in ciljev raziskave

Metodologija dela: prikaz načina dela, uporabljenih metod, čas izvajanja, težave pri izvajanju raziskave, obrazložitev metod raziskovanja in metod statistične analize

Analiza rezultatov raziskave: tabelarni in grafični prikazi, razlage podatkov

Zaključne ugotovitve in priporočila

Priloge

Page 91: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

STRENGHTS (moč, prednosti): notranji

dejavniki v podjetju, ki pripomorejo k izboljšanju

in rasti podjetja

WEAKNESSES (slabosti): dejavniki, ki omejujejo

poslovanje podjetja

OPPORTUNITIES (priložnosti): omogočajo oz. lahko ugodno vplivajo

na rast podjetja

THREATS (nevarnosti): zunanji dejavniki, ki lahko

negativno vplivajo na poslovanje

3. 2.1. SWOT analiza

krepimo

odpr

avlja

mo

Notranje okolje

izkoristimo

obvl

aduj

emo

Zunanje okolje

Page 92: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.1. SWOT analiza

SWOT analizi morajo slediti ukrepi!

SO strategija (Strenght/ Opportunities): uporabimo prednosti, da izkoristimo priložnosti

WO strategija (Weaknesses/ Opportunities): premagamo slabosti, da izkoristimo priložnosti

ST strategija (Strenghts/ Threats): identificiramo, katere prednosti nam lahko pomagajo pri premagovanju nevarnosti

WT strategija (Weaknesses/ Threats): izdelamo izjemno konzervativni načrt s katerimi preprečimo, da bi se zaradi naših slabosti realizirale nevarnosti

1

2

3

4

Page 93: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.2. Benchmarking

iskanje razlik pri izvedbah

učenje od najboljše prakse drugih

BENCHMARKING

Namen in cilj benchmarkinga: s primerjanjem ugotoviti odstopanje od željenega stanjaz uvajanjem najboljše prakse benchmarkingškega partnerja ugotovljeno odstopanje odpraviti in celo preseči

Page 94: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.2. Benchmarking

Koristi benchmarkinga

Omogoča učinkovitejše strateško načrtovanje in nadziranje

olajšuje napovedovanje in predvidevanje razvoja na različnih poslovnih področjih

pripomore k reševanju poslovnih problemov, spodbuja nove zamisli v podjetju in stimulira razmišljanje zunaj meja

znižuje stroške napačnih poslovnih odločitev

Page 95: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.2. Benchmarking

Koristi benchmarkinga

dodaja pomemben element stalnega izobraževanja zaposlenih, spodbuja njihovo inovativnost in kreativnost ter prispeva k porajanju novih zamisli,

spodbuja spremembe in povečuje posebna znanja, ki podjetju omogočajo večjo fleksibilnost in hitrejše prilagajanje spremembam v poslovnem okolju

privede do boljšega zadovoljevanja potreb kupcev in posledično tudi do boljšega konkurenčnega položaja na trgu

Page 96: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.2. Benchmarking• primerjava med oddelki, enotami,

podružnicami ali državami znotraj podjetja• predvidevamo, da obstajajo razlike med

delovnimi procesi in rezultati, ne glede na način vodenja podjetja.

• odkrivamo najboljše prakse znotraj podjetja, analiziramo, zakaj določeni deli v podjetju delujejo slabše kot ostali.

Interni benchmarking

• primerjava procesov ali funkcij proti nekonkurenčnim organizacijam (npr. kupci, dobavitelji) znotraj iste panoge ali tehnološke usmeritve.

• cilj predstaviti primerjave med podjetji, ki delijo enake tehnološke in tržne karakteristike

Funkcijski benchmarking

Page 97: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.2 Benchmarking

• primerjava lastnih procesov na najboljše znane procese, ne glede na proizvodnjo ali storitve.

• študija inovativnih metod ali tehnologij, ki so lahko uporabljene v različnih poslovnih procesih.

Generični benchmarking

• direktna primerjava lastne učinkovitosti , rezultatov proti najboljšemu realnemu konkurentu, ki proizvaja enak izdelek ,storitve. želimo ugotoviti, kako delujejo neposredni konkurenti.

• od konkurentov ne moremo pričakovati sodelovanja in izmenjavo znanj in izkušenj, (konkurenčni benchmarking spada med najtežje izvedljive vrste benchmarkinga.

Konkurenčni benchmarking

Page 98: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.3. PEST analiza

PEST analiza

ko vstopamo ali želimo poslovati na tujih trgih, kjer ne poznamo zelo dobro makroekonomskih razmer,je analiza zunanjih makro dejavnikov

Page 99: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.3. PEST analiza

PEST analiza

Politično okolje

Ekonomsko okolje

Socialno kulturno okolje

Tehnološko okolje

Page 100: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.3. PEST analiza

Politično okolje

pravni, regulacijski,...standardi, po katerih mora podjetje poslovati.

politično stanje, regulacija monopolov, zakoni o varovanju okolja ter drugih javnih dobrin,

davčna politika, zaposlitvena politika in fleksibilnost trga delovne sile, politika spodbujanja podjetništva ipd.

Analiza stanja in delovanja vlade = velik vpliv na splošno stanje v državi, od infrastrukture, dostopa do izobrazbe, zdravja itn.

Page 101: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.3. PEST analiza

Ekonomsko okolje

analizirati inflacijo, nezaposlenost, bruto domači proizvod, obrestne mere, ceno surovin in energije ter druge karakteristike določenega ekonomskega okoljanapovedi za prihajajoča leta

Ekonomski faktorji

VPLIV

finančno poslovanje podjetja

strategije določanja cen glede na nakupno moč

prebivalstva

Page 102: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.3. PEST analiza

Socialno kulturno okolje

demografska slika: rast prebivalstva, migracije,...distribucija prihodkov, mobilnost prebivalstva, življenjski status, potrošnja, prevladujoča vera, odnos do tujih produktov, stopnja izobrazbe drugi dejavniki, ki so pomembni za poslovanje našega podjetja.

Socialni, psihološki in kulturni faktorji

VPLIV

na vedenje potencialnih kupcev

na velikost celotnega trga podjetja

Page 103: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.3. PEST analiza

Tehnološko okolje

analizirati inovacije in nova odkritja, število patentov na prebivalca, hitrost prenosa tehnologij, splošna stopnja tehnološkega stanja, dostopnost do internet in mobilnih tehnologij, splošen odnos do informacijske tehnologije, dostop do tehnoloških kadrov ipd.

Tehnološka razvitost

VPLIV

velikost trga za določene rešitve ,npr. spletne rešitve

vstopne ovire v določenih panogah, npr.možnosti

najetja storitev ,..

Page 104: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

3. 2.3. PEST analiza

PESTLE

LegalLočeno analiziramo

pravne dejavnike

EnviromentalLočeno analiziramo okoljske dejavnike:

klima, vreme, odnos do okolja ipd.

Page 105: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Poprodajne aktivnosti

Prodajne aktivnosti

Opredelitev trženjskega komuniciranja

Opredelitev prodajnih poti

Opredelitev cen in prodajnih pogojev

Opredelitev proizvodov / storitev

Operativno tržno načrtovanje

Strateško načrtovanje - oblikovanje razvojne strategije

Tržne raziskave in analize

4. Proces trženja

Page 106: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Osnovno

izhodišče

trženja

poslanstvo in vizija

podjetja

potrebe in

interesi kupca

Poslanstvo, vizija in temeljne vrednote

tržno usmerjen

ega podjetja

4.1. Poslanstvo in vizija

Page 107: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.1. Poslanstvo in vizija

poslanstvorazlog za obstoj podjetja, npr. Hotel v harmoniji s tradicijo in kulturo kraja, Hotel, ki izpolnjuje najvišje ekološke standarde,..

vizijatrajnejši, dolgoročni cilj razvoja, npr. Ugledno srednjeevropsko hotelsko podjetje, Hotel z visokim deležem stalnih gostov, Hotel brez reklamacij,..

temeljne vrednote

osnova za izgraditev ciljev, npr. zadovoljen uporabnik, predanost kakovosti in osebni razvoj zaposlenih,…

Page 108: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.1. Poslanstvo in vizija

Aktivnosti podjetja

usklajenost s poslanstvom in vizijo = temelj strateške usmeritve podjetja

Osnovni ciljoblikovati in preoblikovati dejavnost in proizvod

= dosegamo pričakovane dobičke in načrtovano rast.

Page 109: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.2. Strateško načrtovanje

izsledki tržnih raziskav in analiz

Razvojna strategija

Strategija trženja = sestavni del strategije podjetja in zajema:

•strateška izhodišča•SWOT analizo•trženjske cilje•operativno trženjsko strategijo•izvedbo•nadzor

•opredelitev strateških ciljev•opredelitev razvoja proizvodov/storitev•opredelitev potrebnih virov za doseganje ciljev in za razvoj•opredelitev strategije do konkurence itd...

Page 110: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.3. Operativno tržno načrtovanjeNačrt trženja

opredelitev finančnih in fizičnih ciljev poslovanja

Opredelitev proizvodov in storitev

Opredelitev cen

opredelitev prodajnih poti

opredelitev promocijskega spleta

opredelitev stroškov in potrebnih finančnih sredstev

Page 111: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.4. Opredelitev proizvodov/ storitev

RAZVOJNA STRATEGIJA

Opredelitev proizvodov oz.

storitev

Naziv ter osnovne karakteristike in značilnosti razvojnih proizvodov

predvidene ekonomske učinke (vložek, iztržek)

formiranje sestavljenih proizvodov

Podlaga za opredelitev proizvodov oz. storitev

Page 112: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.5. Opredelitev cen in prodajnih pogojev

določitev sezon

določitev prodajnih pogojev

določitev cen

določitev cen za posrednike

Predlog cen in prodajnih pogojev

Page 113: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.6. Opredelitev prodajnih poti

Prodajne poti poti, ki pripeljejo do realizacije prodaje

Opredelitev in izbor prodajnih poti se določi v poslovnem načrtu trženja za posamezne tržne segmente.

neposredna prodaja

prodaja preko posrednikov (grosistov in detajlistov)

Page 114: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.7. Opredelitev promocije

Cilj promocije

posredno in neposredno povečevanje prodaje

• s pospeševanjem prodaje

• z direktno prodajo

• z oglaševanjem

• s stiki z javnostmi

• z osebno prodajo

• z izvajanjem promocije prodaje na prodajnih mestih

KAKO se cilji

dosegajo

Page 115: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.7. Opredelitev promocije

• prospekti, ceniki,drugi tiskani materiali

• slikovni material

• sejemske predstavitve

• promocijski materiali

• druga orodja promocije

s ČIM

(orodja)se cilji

dosegajo

Page 116: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.7. Opredelitev promocije

ODNOSI Z JAVNOSTMI

sistematično načrtovan in usmerjan proces vplivanja na oblikovanje naklonjenosti različnih javnosti do podjetja

ODNOSI Z JAVNOSTMI

•odnosi z zunanjimi javnostmi > mediji, kraj, finančna javnost, investitorji, država, gostje

•odnosi z notranjimi javnostmi > zaposleni, upokojenci, štipendisti....

Page 117: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.7. Opredelitev promocije

ORODJA odnosov z javnostmi

•celostna grafična podoba

• korporacijsko oglaševanje (oglaševanje s ciljem pozicioniranja, utrjevanje blagovne znamke...)

• tržno komuniciranje (komercialni oglasi, sejmi, direktna pošta, oglasni panoji, table...)

•sponzorstva in prireditve

Page 118: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

4.8. Prodajne aktivnosti

Naloga prodaje

pridobiti kupce in jim ponuditi proizvod/storitev s ciljem realizacije prodaje

• priprava ponudb na osnovi povpraševanj

• spremljanje in evidenca ponudb do faze potrditve ali odpovedi (storno)

• spremljanje izvedbe posla oz. storitev

• sodelovanje pri morebitnem reševanju reklamacij

• Izterjava plačil

Osnove aktivnosti prodaje

Page 119: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Poprodajne aktivnosti

zbiranje in analiza podatkov

izboljšanje kakovosti proizvodov oz. storitev

odnosi s kupci

reševanje reklamacij in pritožb

4.9. Poprodajne aktivnosti

Page 120: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5. Ciljno trženje

Potrebe turistov so preveč različne

Zato je bistvo sodobnega trženja usmeritev vseh tržnih aktivnosti na

Točno določenega kupca

S točno določenim proizvodom

Po točno določenih cenah

Po točno določenih prodajnih poteh

S točno določeno promocijo

Page 121: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5. Ciljno trženje

Tri razvojne faze

•množično trženje: značilna množična proizvodnja, distribucija in oglaševanje enega izdelka za vse kupce, zagotovljeni najnižji stroški in cene ter ustvarjen največji trg

•trženje raznolikih proizvodov: izdeluje se več izdelkov, ki se med seboj razlikujejo, namen ponuditi široko paleto izdelkov, ne pa pritegniti različne segmente

1

2

•ciljno trženje: glavni tržni segmenti so ločeni, proizvod prilagojen segmentu, tržni programi so prilagojeni kupcem, končni rezultat trženje po meri posameznika

3

Page 122: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5. Ciljno trženje 3 osnovni koraki ciljnega trženja:

Segmentacija •Opredelitev spremenljivk segmentiranja in razdelitev trga na tej osnovi•Oblikovanje profilov dobljenih segmentov trg

Ciljanje•Ocenjevanje privlačnosti vsakega segmenta•Izbiranje ciljnih trgov

1

2

Pozicioniranje•Opredelitev možnih konceptov pozicioniranja za vsak ciljni segment•Izbira, razvijanje izbranega koncepta pozicioniranja in komuniciranja v njem

3

Page 123: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija

TRŽNI SEGMENT

skupina kupcev-gostov, ki imajo podobne osnovne značilnosti glede povpraševanja oz. zahtev, ki so trajnejše narave in za katere se

lahko uporabi enoten trženjski pristop.

Page 124: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija Osnovni kriteriji za segmentacijo

Merljivost: velikost, kupna moč in značilnosti

Velikost: Dovolj veliki, da so donosni in da se povrnejo stroški trženja

Dostopnost: dosegljivi z različnimi orodji trženjskega komuniciranja in učinkovito oskrbovani

Razločljivost (diferenciranost) : različni odzivi na posamezne elemente trženjskega spleta in njihovih orodij

Operativni: podjetje lahko oblikuje uspešne trženjske programe in tako pritegne in preskrbi izbrane segmente

1

2

3

4

5

Page 125: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija Najpogostejši kriteriji za segmentacijo

•namen potovanja

•vedenjske značilnosti kupcev

•demografske in ekonomske značilnosti

•psihografske značilnosti

•geografske značilnosti

1

2

3

4

5

•cene6

Page 126: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija Najpogostejši kriteriji za segmentacijo

Namen potovanja: najpogostejši kriterij 1

Poslovni gostje: kongres, obisk pri posl. partnerjih

Počitniški gostje: letni oddih, vikend, več letnih krajših dopustov,....

Week-end gostje: obisk wellness centra, igralnica, ogled krajevnih znamenitosti,...

Športni aranžmani: tenis, plavanje, smučanje,..

Page 127: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija Najpogostejši kriteriji za segmentacijo

Vedenjske značilnosti kupcev:2

status: novi kupci, stalni kupci, potencialni,

pogostost uporabe storitev: kako pogosto prihajajo vsako leto, zvestoba: ali gre za zveste kupce (ki ne koristijo storitev konkurence),

način rezervacije: neposredno ali preko turistične agencije

višina izdatkov: koliko denarja so potrošili

Page 128: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija Najpogostejši kriteriji za segmentacijo

Demografske in ekonomske značilnosti so tudi pomemben kriterij, ki dopolnjuje ostale:

3

demografske značilnosti: starost, spol, velikost družine, veroizpoved,…

ekonomske značilnosti: izobrazba, zaposlitev, dohodek, ..

Page 129: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija Najpogostejši kriteriji za segmentacijo

Psihografske značilnosti (v zadnjem času vedno bolj do izraza):

4

glede na življenjski slog: npr. želja po aktivnem preživljanju počitnic (tenisači, kolesarji, pohodniki, …), ali pa pasivne počitnice (masaže, sprehodi,...)

Glede na zanimanja: npr. kulturna in naravna dediščina, učenje jezika,...

Page 130: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija Najpogostejši kriteriji za segmentacijo

Geografsko segmentiranje:5

po državah oz. kraju bivanja: osnovno in najpogostejše

Obvezno ga dopolnjujemo z ostalimi kriteriji, samo ta kriterij ni zadosten!!!

Page 131: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.1. Segmentacija Najpogostejši kriteriji za segmentacijo

Cenovna občutljivost je tudi lahko tudi eden izmed kriterijev za oblikovanje segmenta

6

Večina podjetij cilja na cenovno občutljive segmente in je zato pomembno poznavanje značilnosti kupcev, ki spadajo v ta segment

Obstajajo podjetja, ki ciljajo na cenovno neobčutljive goste (Kempinski, Burj el Arab, Burj el Kalif, Hilton…)

Page 132: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

Proces ciljanja

določanje ciljnega trga

določanje proizvodov za ta ciljni trg

cilnji trg jih prepozna in razlikuje od podobnih proizvodov konkurence

s tem je naš proizvod pozicioniran

Page 133: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Trženjski splet 2

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

Ne upošteva segmentov

Trženjski splet podjetja

Nediferencirano trženje

Trženjski splet podjetja

Koncentrirano trženje

Trženjski splet 1

Trženjski splet 3

Segment 1

Segment 2

Segment 3

Segment 3

Segment 2

Segment 1

Diferencirano trženje

Page 134: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

POZICIONIRANJEumestitev našega proizvoda na vrednostno lestvico potencialnega kupca

Podjetje vpliva vpliva na predstave kupca tako, da bi mu le-ta dal prednost pred konkurenco

pozitivno mišljenje in naklonjenost v prid našemu proizvodu glede na konkurenco.

Uspešno pozicioniranje v zavesti kupca podjetje izpostavi - poudari svojo konkurenčno prednost, tisto “nekaj več” v primerjavi s konkurenco, na osnovi katere se potencialni kupec odloči za nakup.

Page 135: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

Koliko prednosti naj podjetje izpostavi?

samo ENA osrednja konkurenčna prednost ?

V tem primeru pojetja uporabljajo različne slogane (najboljši, največji, najbližji,...(npr. hoteli LifeClass v Portorožu: “Shakti – Ayurveda center je prvi tovrsten center...

z vidika kupca: lažje si jo zapomni

kupci se lahko naveličajo le ene izpostavljene prednosti.

Page 136: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

Koliko prednosti naj podjetje izpostavi?

DVE ali VEČ prednosti ?

kupci se lahko naveličajo le ene izpostavljene prednosti.

podjetje obljublja preveč stvari hkrati, in si s tem zmanjšuje kredibilnost oz. zaupanje potencialnih kupcev (npr. “Ponujamo individualnost, vrhunsko storitev in izvrstno kulinarično ponudbo ter spa storitve.”).

Page 137: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

Objektivno ali psihološko pozicioniranje?

objektivno pozicioniranje izjemne naravne danosti ali neponovljiva dela človeški rok

Naravne danosti Škocjanske Jame, Blejsko jezero, Kornati, Mrtvo morje,...

Kulturne danosti Kitajski zid, Sečoveljske soline, Ljubljanski grad,...

To je pozicijska oz. položajna renta!

Page 138: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

Psihološko pozicioniranje

poudarjanje tistih razlik, ki v kupcu sprožijo določene psihološke reakcije

lastnost to je lahko edinstvena arhitektura hotela ali pa dolgoletni obstoj

Osnove za psihološko pozicioniranje:

korist poudarjamo edinstveno korist za potencialnega kupca, npr. restavracija z zdravo prehrano, vedno sveže pripravljene jedi,..

1

2

Page 139: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

3 uporabnostproizvod predstavimo kot najboljšega za določeno uporabo (tajska masaža s pravimi tajskimi maserji)

proizvod predstavimo kot najboljšega za določen krog uporabnikov (igralni salon z največ različnimi igralnimi avtomati)

uporabnik 4

poudarimo tisto lastnost, za katero menimo, da je boljša od konkurence (najboljša opremljenost kongresnega centra v regiji)

glede konkurenta5

Page 140: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

6vrsta

izdelkov

proizvod opredelimo kot vodilnega v določeni vrsti proizvodov, npr. blejske kremšnite

poudarimo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, npr. hotel ponudi poleg osnovne storitve še brezplačen voden ogled kraja

7 kakovost ali cena

Page 141: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

1 pomembnost prednost/razlika pomeni korist, če jo ceni zadostno število porabnikov

Merila oz. kriteriji za določanje dodanih prednosti/razlik

drugačnostprednost/razliko je možno posredovati na način, ki je drugačen od ponudbe drugih konkurentov

2

izvrstnost prednost/razlika pomeni superiorni način doseganja izbrane koristi3

Page 142: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

4 sporočljivostprednost/razliko lahko brez težav sporočimo ciljnemu trgu, ki našo prednost/razliko tudi opazi

Merila oz. kriteriji za določanje dodanih prednosti/razlik

Izključnost prednost/razliko tekmeci s težavo posnemajo5

dostopnost ciljni trg si lahko prednost/razliko privošči6

donosnost dodana prednost/razlika je donosna, pomeni dodaten dohodek za nas7

Page 143: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Percepcijski zemljevid visoka cena

Povprečnost ekskluzivnost

nizka cena

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

Page 144: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

slabo pozicioniranje: kupci imajo nejasno predstavo o proizvodu

možne napake pri komunikaciji s trgom

premočno pozicioniranje: kupci imajo preozko predstavo o proizvodu

nejasno pozicioniranje: kupci imajo zmedeno, nejasno predstavo o proizvodu

dvomljivo pozicioniranje: kupci ne verjamejo trditvam

Page 145: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

KAKO SE LOTITI ZADEVE?Ključna moč je v temeljitem poznavanju kupcev

Identifikacija tržnega položaja

Izbira invrednotenje ključnih kupcev za vaš produkt ali destinacijo(demografsko, regionalno, ali psihološko...)

IZBOR USTREZNE

MARKETINŠKE STRATEGIJE (marketing

mix)

TRŽENJE

Določimo ciljni trg in proizvode za ta ciljni trg

Izdelava strategije pozicioniranjaPOZOR: pogosto prav tu naredimo napako (se pozicioniramo previsoko)

ANALIZA STANJASEGMENTACIJA

CILJANJEPOZICIONIRANJE

5.2. Ciljanje in pozicioniranje

Page 146: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Izrazito nihanje povpraševanja1

Posebnosti turističnih storitev

Visoki stalni stroški2

Medsebojna odvisnost turističnih proizvodov3

Močna odvisnsot od gospodarskih in družbenih dogajanj

4

6. Turistični proizvod

Page 147: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.1. Posebnosti turističnih storitev

Izrazito nihanje povpraševanja

Nihanje med letomsezonskost, vezanost na letne čase, čas dopustov, praznikov, šolskih počitnic...

Nihanje med tednom

Nihanje med dnevom

mestni hoteli,..

restavracije, letalski in avtobusni prevozniki,...

Page 148: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.1. Posebnosti turističnih storitev

Visoki stalni stroški

stalni stroški niso vezani na obseg poslovanja (izgradnja in vzdrževanje turističnih zmogljivosti, zavarovanje, trženje in režija, stroški plač redno zaposlenih)

osnovni razlog za razširitev osnovne ponudbe zmanjšanje sezonskosti poslovanja in nižanje višine stalnih stroškov na enoto

turizem kapitalsko in hkrati delovno intenzivna panoga

Page 149: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.1. Posebnosti turističnih storitev

medsebojna odvisnost turističnih proizvodov

Hotelirji odvisni od raznih prevoznikov, gostinske in prireditvene ponudbe v kraju ter urejenosti infrastrukture v kraju samem in na poti do njega.

Nujna povezanost vseh turističnih subjektov in njihovo usklajeno delovanje na trgu

= celovitost turističnega proizvoda

Page 150: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.1. Posebnosti turističnih storitev

močna odvisnost od gosp. in družbenih dogajanj

vpliv na povpraševanje, hitra odzivnost na negativna stanja, počasno vračanje na prejšnji nivo

odziv kupcev (potencialnih turistov) na razne ekonomske pojave: dvig cen osnovnih dobrin, goriva, nastop gospodarske krize in celo že njeno napovedovanje s strani medijev

Page 151: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.1. Posebnosti turističnih storitev

osnovna vloga trženja

smiselno predvidevanje in usklajevanje povpraševanja na letni, mesečni, tedenski ravni

Pravilno usmerjene trženjske aktivnosti

pritegniti dovolj gostov, da z ustvarjenim prihodkom presežemo fiksne in variabilne stroške ter ustvarimo dobiček

Page 152: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.2. Opredelitev turističnega proizvoda

Definicija turističnega proizvoda

Iz vidika turista

celotno doživetje, od trenutka, ko zapusti kraj stalnega bivanja do trenutka, ko se vanj vrne, to pa vključuje tudi:

njegovo pripravo na potovanje, tudi njegove aktivnosti, vrednotenje inpodoživljanje po povratku domov -tudi spomine

Page 153: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.2. Opredelitev turističnega proizvoda

Iz vidika turističnega ponudnika

posamezna storitev ali skupek storitev, ki jih ponudnik izvaja in prodaja (hotel, avio prevoznik) ali pa zgolj prodaja (tur. agencija).

posamezne storitve: prenočevanje, obrok v restavraciji, letalski prevoz,

povezane storitve : polpenzion, druge storitve povezane v paket oz. aranžma po enotni ceni, (niso razvidne cene posameznih storitev)

Page 154: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.2. Opredelitev turističnega proizvoda

Trije nivoji turističnega proizvoda

jedro proizvoda: osnovna korist proizvoda, ki jo porabnik dejansko kupi npr. nočitev v hotelu

pričakovani proizvod: lastnosti in pogoji, ki jih porabnik običajno pričakuje ob nakupu

razširjeni proizvod: presega pričakovanja porabnika

Page 155: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

prodaja

uvajanje rast zrelost upadanje čas

6.3. Življenjski cikel proizvoda

Page 156: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.1. Faza uvajanja

proizvod se pojavi na trgu: nizka stopnja prodaje, visoki stroški uvajanja proizvoda na

trg (stroški trženja)Potencialne kupce je treba najprej

seznaniti z obstojem novega proizvoda, nato vzbuditi zanimanje in željo po nakupu

dobiček nizek ali pa ga sploh ni, konkurentov malo

Page 157: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.1. Faza uvajanja

trženjske strategije podjetja

1 strategija hitrega posnemanja smetane

strategija počasnega posnemanja smetane

strategija hitrega prodiranja

strategija počasnega prodiranja

2

3

4

Page 158: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.1. Faza uvajanja

Strategija hitrega posnemanja smetane

visoka prodajna cena

močno tržno komuniciranje

Stroški tržnega komuniciranja: visoki

ciljana publika: predvsem tista premožnejša

Page 159: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.1. Faza uvajanja

Strategija počasnega posnemanja smetane

visoka prodajna cena

šibko tržno komuniciranje

Visoka cena = maksimizacija dobička na enoto, šibko tržno komuniciranje= nižji stroški glede na prejšnjo strategijo, zelo visok dobiček

Primerno: velik delež stalnih premožnejših kupcev, ki so dovzetni za novosti

Page 160: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.1. Faza uvajanja

Strategija hitrega prodiranja

nizka cena

močno tržno komuniciranje

najhitrejši prodor na trg, največji tržni delež, na začetku izredno visoke stroške (pokrivamo s prodajo drugih že uveljavljenih proizvodov - molzne krave).

Problem: zvišati ceno in pozicionirati v višji cenovni razred

Page 161: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.1. Faza uvajanja

Strategija počasnega prodiranja

nizka cena

šibko tržno komuniciranje

Kupci izdelek hitro sprejmejo (nizka cena)

Nevarnost, da nas konkurenca prehiti

Višji dobiček (nižji stroški tržnega komuniciranja)

Zahteva čas in potrpežljivost

Page 162: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.2. Faza rasti

proizvod je vedno bolj iskan,

prodaja raste bodisi preko obstoječih ali novih kupcev

hitra rast prodaje in dobička

prva konkurenca, ki s podobnimi proizvodi posega na naš “teritorij”

Page 163: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.2. Faza rasti

Običajni ukrepi podjetja

dodamo dodatno storitev, izboljšamo njegovo kakovost in značilnosti,

vstopimo v nove tržne segmente

spremenimo distribucijsko mrežo

oglaševanje o obstoju proizvoda zamenjamo z oglaševanjem za prodobitev naklonjenosti do proizvoda

Spremenimo ceno proizvodu

Page 164: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.3. Faza zrelosti

Najdaljša v celotnem življenjskem ciklu:Umiritev prodaje,

Rast dobička je dosegla najvišji nivo in se začne počasi zmanjševati

Ponudba presega povpraševanje

Konkurenca je ostra, preživijo le najmočnejši ponudniki.

V tej fazi podjetje nadaljuje z ukrepi, ki jih je uvedlo že v fazi rasti.

Page 165: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.3. Faza zrelosti

Nadaljujemo z ukrepi

Sprememba proizvoda: dodajamo vedno nove in nove storitve, izboljšujemo, spreminjamo

Sprememba trga: povečanje števila obstoječih kupcev, stopnje porabe na obstoječega kupca, novi tržni segmenti, prevzem konkurentovih porabnikov.

Sprememba trženjskega spleta: cene, prodajne poti, oglaševanje, pospeševanje prodaje,…

Page 166: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.3.4. Faza upadanja

Povpraševanje po proizvodu je vse manjše.

Stopnja upadanja je počasna,prodaja pade na ničlo ali pa se ustavi na zelo nizki ravni.

Najpogostejši razlogi :Konkurenca: proizvodi, ki boljše zadovoljujejo potrebe in želje porabnikovNovi trendi glede potovanj, prostega časaNove tehnologije, ki spremenijo porabnikove potrebe

Page 167: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

ZNAČILNOSTI FAZ UVAJANJE RAST ZRELOST UPADANJE

Prodaja Nizka Hiter porast Največja Nazadujoča

Stroški Visoki Povprečni Nizki Nizki

Dobiček Negativni V porastu Visok V upadanju

Kupci Inovatorji Zgodnji prejemniki Srednja večina Počasneži

Konkurenca Malo V porastu Konstantna V upadanju

CILJI TRŽENJA Predstaviti in preizkusiti izdelek

Maksimirati delež na trgu

Maksimirati dobiček in ohraniti delež na trgu

Zmanjšati stroške

Proizvod Osnovna različica Več različic Raznolikost blagovnih znamk

Opustitev slabih proizvodov ali osvežitev/relaunch

Cena :odvisno od strategije Večinoma visoka Visoka Prilagajanje cene

glede na konkurenco Znižanje cene

Tržne poti Selektivna Intenzivna Intenzivna Selektivna

Tržno komuniciranjePredstavitev proizvoda spec. posl. partnerjem

Predstavitev proizv. široki publiki

Poudarek na razlikovanju od podobnih

Zmanjšanje na minimalni nivo

6.3. Življenjski cikel proizvoda

Page 168: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Definiranje potreb kupca

Definiranje obstoječih osnovnih proizvodov

Oblikovanje paketa (sestavljenega proizvoda)

Cenovno ovrednotenje paketa

Ponudba paketa na trgu

6.4. Proces oblikovanja proizvodaPotrebne aktivnosti, za oblikovanje proizvoda, ki je trgu zanimiv in ima vse pogoje za prodajni uspeh.FAZE:

Page 169: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Definiranje potreb kupca

prepoznavne iz povpraševanja, iz spremljanja trendov, analize povpraševanja, tržnih analiz in raziskav, drugih informacij iz trga, anket

iz opazovanja konkurence in učenje iz njihovih napak ali uspehov

postopek izboljšav sprožimo ob ugotovljenih pomanjkljivostih in neskladjih ponudbe s potrebami kupca

Page 170: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Definiranje obstoječih osnovnih proizvodov

Za definiranje obstoječih osnovnih proizvodov uporabljamo :

izsledke analiz ponudbe (ki je sestavni del plana tržnih aktivnosti)

priložnostne analize, ki se izdelajo za potrebe posameznega proizvoda

Page 171: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Oblikovanje paketa-sestavljenega proizvoda

sestava zaokroženega paketa iz različnih obstoječih proizvodov in njihovih različnih kombinacij

po potrebi dodajamo storitve drugih dopolnjujočih ponudnikov

Page 172: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Cenovno ovrednotenje paketa

Na osnovi cenovne analize ožje in širše konkurence in cenovne analize podobnih lastnih paketov oz. njegovih sestavnih delov

Korekcije vsebine in cene praviloma potekajo istočasno!

Page 173: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Ponudba paketa na trgu

Ponudba paketa na trgu nastopi šele v zadnji fazi, ko imamo definirane tudi ostale elemente trženjskega spleta, t.j. prodajne poti in trženjsko komunikacijo, ter budget, ki je potreben, da proizvod zaživi.

Page 174: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

POZOR:enotna uporaba terminov (izrazov) = pogoj za strokovno in kvalitetno medsebojno komuniciranje vseh, ki sodelujejo v procesu kreacije, izvedbe in prodaje našega proizvoda.

Dosledna uporaba izrazov = bistveno zmanjša morebitne napake/reklamacije, ki nastanejo zaradi nerazumevanja sporočil.

Smiselno =vsako podjetje definira izraze oz. termine, ki jih bo dosledno uporabljalo.

Page 175: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Nekaj primerov definicij

Pax: št oseb

Room Division = osnovne hotelske storitve-namestitev, RD storitve = okrajšava, ki se uporablja v gostinsko/hotelskem žargonu

Namestitev

Page 176: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Nočitev z zajtrkom (garni) (BB- Bed&Breakfast) osnovna hotelska storitev zajema najem enoposteljne sobe (1/1), dvoposteljne sobe (1/2) ali hotelskega apartmanja (APP oz. SUITE).

Polpenzion (HB- Half Board) soba z zajtrkom in večerjo. Izjemoma se lahko večerjo nadomesti s kosilom.

Polni penzion (FB- Full Boardsoba z zajtrkom, večerjo in kosilom. Gost mora pred svojim prihodom sporočiti začetno in končno storitev. V nasprotnem primeru se šteje večerja za začetno storitev.

Page 177: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Single Use (dvoposteljna soba za uporabo 1 osebe – 1/2 SU) namestitev 1 osebe v dvoposteljno sobo. Dodatek za single use se zaračunava na ceno enoposteljne sobe z zajtrkom.

Enoposteljna soba za uporabo 2 oseb namestitev dveh oseb v enoposteljni sobi, ki ima francosko ležišče (širina postelje od 130 cm do 150 cm). V primeru, da se gost strinja s tako namestitvijo, ima pravico do popusta, ki se obračuna na ceno dvoposteljne sobe z zajtrkom.

Page 178: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Pomožno ležišče v dvo-posteljni sobi (1/2+1) pomožno ležišče je običajno ožje od normalnega, zato ima tretja oseba pravico do popusta, ki se ga obračuna od osnovne storitve (soba z zajtrkom).

Najem apartmaja apartmajski tip hotela. V tem primeru cena najema ne vključuje nobenega obroka. Cena je izražena za najem celotnega apartmaja, do števila oseb za katerega je apartma predviden.

Page 179: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Otroška posteljica: prenosno ležišče, ki se koristi za otroke do starosti 2 let. Najem posteljice se običajno zaračuna.

Male hišne živali: hišne živali (do 5 kg teže), ki jih gost pripelje s seboj v hotel. Izjemoma se jim dovoli bivanje v hotelski sobi. Lastnik živali plača odškodnino za bivanje živali. V odškodnini je vračunano čiščenje.

Page 180: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Hrana in pijača:

Food & Beverage je izraz, ki zajema storitve na področju hrane in pijače. F&B storitve je okrajšava, ki se uporablja v gostinsko/hotelskem žargonu

Page 181: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Standardni menu (kosilo ali večerja) zajema najmanj 3 hode. Postrežba se vrši pri mizah in gostje sedijo.

Poslovno kosilo zajema najmanj 3 hode. Postrežba se vrši pri mizah in gostje sedijo

Svečani (gala) menu / večerja zajema najmanj 4 hode. Postrežba se vrši pri mizah in gostje sedijo.

Page 182: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Hladni buffet zajema najmanj 7 hladnih jedi, postavljenih na buffet mizi. Gostje si hrano strežejo sami in sedijo pri mizah. Osebje streže pijačo. Hladni buffet je izvedljiv za najmanj x oseb, v nasprotnem primeru je potrebna korekcija cene

Hladno-topli buffet najmanj 6 hladnih in najmanj 4 tople jedi, postavljenih na buffet mizi. Gostje si hrano strežejo sami in sedijo pri mizah. Osebje streže pijačo. Hladno-topli buffet je izvedljiv za najmanj x oseb, v nasprotnem primeru je potrebna korekcija cene.

Page 183: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Cocktail party /sprejem/ osebje streže na pladnjih najmanj 3 hladne in/ali 3 tople jedi. Jedi lahko tudi postavimo na odlagalne mize. Jed mora biti pripravljena v taki obliki, da gost ne potrebuje jedilnega pribora. Gostje stojijo, miz in stolov ni. Coctail party je izvedljiv za najmanj x oseb, v nasprotnem primeru je potrebna korekcija cene

Page 184: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvodaCoffee-break /odmor za kavo/ najmanj 1 topel napitek in/ali hladne napitke ter manjše prigrizke in/ali pecivo, postavljenih na buffet mizi. Običajno se streže v preddverju konferenčnih dvoran in je eden od elementov v ponudbi za kongrese in seminarje

Pijača običajno ni vključena v ceno obroka. Izjema je sprejem in coffee-break. Ob vseh ostalih obrokih lahko vnaprej določimo količino in vrsto pijače ter jo do te mere obračunamo na fakturi. Razliko morajo gostje poravnati sami oz. kupec podpisati naročilo.

Page 185: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Najem dvoranNajem tehnike, ki je sestavni del ponudbe hotela Najem tehnike, ki ni sestavni del ponudbe hotelaBazeniPlažni rekviziti Relax storitve Glasba Animacija

Ostale storitve v hotelu

Page 186: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Ostale storitve izven hotela

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Transfer organiziran prevoz za goste od letališča, železniške in avtobusne postaje ter pristanišča do hotela. Transfer je lahko avtobusni (coach transfer) ali z osebnimi avtomobili (limousine transfer). Storitev transferja naročimo pri specializiranih agencijah in kupcu storitev zaračunamo

Izlet dodatna storitev za gosta, hotel organizira izlete na željo kupca za organizirane skupine. Storitev izleta naročimo pri lokalnih specializiranih agencijah in jo kupcu zaračunamo

Page 187: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Ostale storitve izven hotela

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

Gostinske storitve izven hotela oz. kompleksa so storitve, ki jih naročimo pri zunanjih izvajalcih in katerih namen je popestritev ponudbe, ki sicer ni predmet ponudbe. Tako gostinsko storitev kupcu posebej zaračunamo, ali pa jo vkalkuliramo v ceno paketa.

Najem športnih terenov izven hotela oz. kompleksa je dodatna storitev za kupca, rezerviramo ustrezne športne terene na željo kupca. Te storitve lahko kupec poravna pri izvajalcu ali pa je cena te storitve vkalkulirana v ceno paketa.

Page 188: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

PAKET

6.4. Proces oblikovanja proizvoda

vnaprej sestavljen skupek posameznih storitev, ki ga ponudimo na trgu za neznanega kupca in iz njegove cene niso razvidne cene posameznih elementov. Praviloma se sestavljen iz storitev, ki jih nudi hotel in storitev, ki jih izvaja “zunanji” ponudnik.

Page 189: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7. Cena in cenovna politika

Cena v denarju izražena vrednost storitve

Edina komponenta trženjskega spleta, ki prinaša dohodek (če je pravilno postavljena)ostale ustvarjajo stroške

Page 190: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.1. Opredelitev cene in njena vloga

Cena

najlažje in najhitreje spremeniti, najstarejše in najbolj gibljivo orodje trženja

Cenaključna vloga v procesu nakupnega vedenja turista; v večini primerov jo povezuje s kvaliteto.

Page 191: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.1. Opredelitev cene in njena vloga

območje pričakovane cene

med spodnjim in zgornjim absolutnim cenovnim pragom

interval od najnižje do najvišje cene, ki se zdi uporabniku še ustrezna in sprejemljiva

Page 192: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.1. Opredelitev cene in njena vloga

izpod najnižje cene: sprožimo dvom o kakovosti storitve , najverjetneje se kupec ne bo odločil za nas, lahko celo ogrozimo dosedanje pozitivno zaznavanje naše blagovne znamke ali ugled podjetja.

Prenizko postavljena

cena

Previsoko postavljena

cena

vzbudi “spoštovanje” do kvalitete, do nakupa običajno ne pride omejena kupna sposobnost potencialnega turista

Page 193: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.1. Opredelitev cene in njena vloga

Največji problem prvič določiti ceno

Primerna cena

Razčiščene ideje

ko imamo izbran tržni segment, se pozicioniramo glede konkurence, imamo oblikovan ustrezen turistični proizvod

kako pozicionirati svoj proizvod glede na kakovost in ceno

Page 194: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.1. Opredelitev cene in njena vloga

“kaj dobim in koliko me to stane”

zaznana vrednost v očeh kupca razlika med kupčevo oceno vrednosti/ koristi in oceno stroškov.

Razmišljanje kupca

kaj dobim kot vsoto vrednosti (proizvoda, storitev, zaposlenih, okolja)

primerjam s svojimi stroški, ki so vsota porabljenega denarja, časa in energije ter psihičnega napora.

Page 195: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7. Cena in cenovna politika

Kdaj oblikujemo prodajne

cene ?

ko uvajamo nove izdeke na trg

ko se spremenijo konkurenčne razmere na trgu

ko se spremeni povpraševanje na trgu

ko se spremenijo stroški poslovanja

Page 196: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.2. Tržni cilji podjetja in cene

Možni tržni cilji podjetja

Maksimalni tekoči dobiček

Preživetje

Maksimalni tržni delež

Maksimalno pobiranje smetane

Vodstvo v kakovosti

1

2

3

4

5

Page 197: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.2. Tržni cilji podjetja in cene

1 Preživetje

•pokrivamo variabilne stroške in le del fiksnih stroškov, •usmeritev v obvladovanje stroškov, •pri doseganju prihodka smo pasivni, •“proizvodne” kapacitete slabo izkoriščene, •premočna konkurenca, •spremenili so se trendi pri naših ciljnih segmentih, •preživetje kratkoročni cilj, •dolgoročno kako dodajati vrednost ali pa prenehati poslovati.

Page 198: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.2. Tržni cilji podjetja in cene

2 Maksimalni tekoči dobiček

•Ocenimo povpraševanje in stroške, ki so vezani na različne prodajne cene

•izberemo ceno, ki prinaša največji tekoči dobiček

•Nevarnost: lastna past, saj uspešno tekoče (kratkoročno) poslovanje uspava podjetje in pozabimo na zasledovanje dolgoročne uspešnosti.

Page 199: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.2. Tržni cilji podjetja in cene

3 Maksimalni tržni delež

•določimo najnižjo možno ceno z minimalnim pribitkom in tako pridobimo velik tržni delež

•Pogoj za uspešno zasledovanje tega cilja cenovno občutljiv trg

•izkoriščamo načela ekonomije obsega (mase) •v tem primeru lahko govorimo tudi o strategiji prodora na trg.

Page 200: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.2. Tržni cilji podjetja in cene

4 Maksimalno pobiranje smetane

•visoka začetna cena uvajamo na trg inovativne proizvode

•ciljni segment cenovno razmeroma manj občutljiv ali celo neobčutljiv.

Page 201: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.2. Tržni cilji podjetja in cene

5 Vodstvo v kakovosti

•plasiramo svoje proizvode na trg z visoko ceno, vendar s poudarkom na vrhunski kakovosti,

•pogosto zasledujemo tudi ekološke in etične trende, zaradi česar so naši proizvodi vredni višjih cen v primerjavi s cenami konkurenčnih proizvodov.

Page 202: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.2. Tržni cilji podjetja in cene

načelo SMART za oblikovanje ciljev

Simple- Dobro definirani, jasni

Measurable - Merljivi

Agree upon - Z njimi se morajo vsi strinjati

Realistic - Imeti moramo razpoložljive vire, znanje in dovolj časa

Time - Cilj mora biti časovno določen

Page 203: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

Osnovni dejavniki, ki vplivajo na določanje cen

povpraševanje

konkurenca

stroški

predstavljajo tudi najosnovnejše metode za določanje cene

Page 204: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

povpraševanjezgornja meja cene, ki jo je turist pripravljen plačati

povpraševanje

cena

cena

povpraševanje

cena in povpraševanje obratno sorazmerna

Page 205: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

!prestižni proizvodi (prestižna potovanja, prestižni hoteli) povpraševanje raste, če je cena višja

!Pomembno poznati odzive povpraševanja na spremembo cene tj. cenovno elastičnost povpraševanja!

Page 206: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

stroški spodnja meja cene turističnega proizvoda

Dolgoročno preživetje podjetja

pokrivati tako variabilne kot tudi fiksne stroške in poleg tega prinašati dobiček

Page 207: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

Cene konkurence

orientacija za oblikovanje cene

Veliki ponudniki turističnih storitev dirigirajo politiko cen, ki ji nato sledijo manjši ponudniki.

! tudi v tem primeru preveriti cene s stroškovnega vidika!

Page 208: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

orientacija

Spodnja meja

Stroški

Konkurenca

7.3. Metode določanja cen

povpraševanje

!!! Zgornja meja

Page 209: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

Kaj mora pokrivati prodajna cena?

1 Stroške razvoja storitve (od idejne zasnove do tehnološkega in tržnega razvijanja)

2 Stroške izvedbe (proizvodnje)

Stroške za tržno komuniciranje3

Stroške administracije (režijske stroške)5

Načrtovan dobiček6

Page 210: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

Metoda določanja cene na osnovi stroškov s pribitkom:

za določitev izhodiščne cene. Stroškom proizvodnje se doda pričakovan dobiček oz. pribitek.

točka preloma (break-even point) potrebna količina prodanih proizvodov po določeni ceni, da pokrijemo ustrezne fiksne in variabilne stroške

Prodana količina storitev nad to točko pokrije vse stroške, doseže prag rentabilnosti in začne prinašati dobiček.

Page 211: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

Metoda določanja cene na osnovi stroškov s pribitkom:

FCTOČKA PRELOMA = ---------- PC – AVC

Page 212: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

Metoda prilagajanja oz. določanja cene na podlagi cen neposrednih konkurentov:

Zgledujemo se po cenah konkurence, dejanski stroški so manj pomembni

cena, ki je tako visoka, da bi

odvrnila kupce

prodajna cena

cena, ki je tako nizka, da ne bi

prinašala dobička

značilno za manjša podjetja, ki imajo na trgu značaj sledilca in spremenijo cene le, kadar jo spremeni konkurent, ki ima značaj tržnega vodje.

Page 213: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.3. Metode določanja cen

Metoda oblikovanja cene na osnovi zaznavne vrednosti:

pozicioniranje proizvoda , zaznavanje vrednosti potencialnega odjemalca odločujoče pri določanju cene, ne pa stroški.

Problem težka ugotovljivost zaznavne vrednosti, subjektivna, se razlikuje od vsakega posameznika posebej.

zaznavna vrednost vsebuje tudi nemerljive komponente : čas, poraba energije pri iskanju informacij, stopnja tveganja,…

Page 214: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

uporaba in kombinacija različnih cenovnih strategij, ki jih uporablja podjetje za dosego svojih ciljev.

Cenovna politika

Page 215: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Cenovne strategije

7.4. Cenovna politika

Strategija visokih cen1

Strategija nizkih cen

Strategija diferenciranih cen

2

3

Page 216: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

Strategija visokih cen1

uporabljamo jo predvsem za segmente, za katere je značilna nizka cenovna elastičnost

naš proizvod prinaša neko posebno korist, ki je ostali konkurenčni proizvodi ne nudijo.

Pogoj

Page 217: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

Strategija nizkih cen2

za segmente, ki so cenovno zelo občutljivi

zahteva zelo dobro sposobnost obvladovanja stroškov.

Pogoj

ko želimo povečati tržni delež ali vstopiti na nov trg, kjer so naši konkurenti že prisotnipenetracijske cene (angl. penetration prices)

Page 218: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

Strategija diferenciranih cen3

v turizmu najbolj prisotna

določamo za vsak posamezen segment kupcev, glede na prodajno pot in glede na sezone oz. pričakovano količino povpraševanja

Page 219: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

Kriteriji za diferenciacijo cen

Geografski oz. regionalni (različne cene za Italijo, Rusijo, Nemčijo,..)1

Časovni oz. sezonski (nizka/visoka sezona, prazniki, vikendi,…)2

Segmenti (upokojenci, družine z otroki, poslovneži, igralniški gostje,..)

Vrsta izdelka (hrana à-la-carte, turistični menuji,…)

3

4

Page 220: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

Pri vsem skupaj ne smemo pozabiti:

visoka cenovna elastičnostvisoki stalni stroškivelik časovni razmik med oblikovanjem cene proizvoda in njegovo prodajo (cene običajno določamo 1 leto vnaprej)ni možnosti skladiščenjakratkoročna in izrazita sezonska nihanja v stroških

Page 221: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

Pri vsem skupaj ne smemo pozabiti:

taktični popusti pri konkurentihvisoka verjetnost cenovne vojne(dumping)togost ponudbe (kratkoročno fiksne namestitvene zmogljivosti)cena kot simbol statusa in vrednostivisoka stopnja občutljivosti povpraševanja na mednarodna ekonomska in politična dogajanja.

Page 222: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

določiti moramo tudi prodajne pogoje

popuste: za otroke, dodatno ležišče, zgodnje rezervacije (early booking discount), zvestoba,...plačilne pogoje: način plačila in rok plačiladoplačila: single use, polni penzion, za podaljšano bivanje – late check-out, ,…odbitke: zajtrk (samo nočitev brez zajtrka), odbitek od polpenzionske cene,...

Page 223: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.4. Cenovna politika

določiti moramo tudi prodajne pogoje

posebni prodajni pogoji za posrednike (turistične agencije –TA, tour operatorji – TO, organizatorji kongresov - PCO,…)gratisi (prosta mesta za vodiča, voznika avtobusa, predstavnika TO,…)provizije za posrednike (agencijske, stimulativne,…)

Page 224: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Cene

Načeloma se spreminjajo oz. korigirajo vsako leto definirati vsaj pol leta prej

cene morajo biti oblikovane in sporočene trgu konec prve polovice leta za naslednje leto

relativno fiksna kategorija, se ne spreminjajo vsako leto

lahko variirajo glede na pomembnost posla

Prodajni pogoji

Page 225: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

določitev sezon

določitev prodajnih pogojev

določitev individualnih cen (Rack Rates)

določitev cen za posrednike

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Potrebne aktivnosti, za oblikovanje proizvoda, ki je trgu zanimiv in ima vse pogoje za prodajni uspeh.POSTOPEK:

Page 226: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Določitev sezon

Sezona časovna kategorija, opredeljena z različno intenzivnostjo poslovanja

Sezona v turizmu : časovno omejena veljavnost določene cene

nanaša se predvsem na cene za R/D storitve

F&B storitve običajno niso vezane na sezone, razen ob izredno udarnih terminih (npr. Silvestrovo).

Page 227: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Določitev sezon

izredno visoka (cenovna) elastičnost povpraševanja in togost ponudbe cene običajno modificirane glede na sezonsko jakost povpraševanja

Sezone: opredeljene po splošnih smernicah

možna odstopanja: uvedba novega proizvoda, pričakovani premiki povpraševanj iz ene sezone v drugo,...

Page 228: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Primer določanja sezon

prvi del. dan v januarju - zadnja sobota v apr zadnja sobota v okt. - 27. Dec.

zadnja sobota v aprilu - prva sobota v juliju, zadnja sobota v avg. - zadnja sobota v okt.

Velika Noč4 noči: od petka do torkaprva sobota v jul. - zadnja sobota v avg.Silvestrovo 27. dec. - prvi delovni dan v jan

Nizka sezona

Vmesna sezona

Glavna sezona

Page 229: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Določitev prodajnih pogojev

Prodajni pogoji priporočene splošne smernice

posamezni rizični kupci prodajni pogoji se fiksno določijo

Page 230: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Primeri določanja prodajnih pogojev

Provizija je odbitek na določeno ceno, izražen v %, ki ga izvajalec storitve prizna posredniku in predstavlja za posrednika vir dohodka

Agencijska provizija za posredovanje individualnih gostov : priznavamo agentu za posredovanje individualnih gostov. Praviloma znaša 10% na individualno ceno

Page 231: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Primeri določanja prodajnih pogojev

Agencijska provizija za posredovanje med domačim agentom in tujim tour-operatorjem ali agencijo: priznavamo domačemu agentu, ki je pridobil posel s tujo agencijo. Ta provizija znaša praviloma 5%.

Stimulativna provizija: odobrimo posredniku, če in ko preseže vnaprej določene rezultate

Page 232: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Primeri določanja prodajnih pogojev

Gratis mesto: obračunska kategorija v odnosih s posredniki, namenjeno pokritju stroškov za voznika in vodiča agencije oz. vodje grupe, obračuna se na osnovno storitev (BB, HB ali FB) v odnosu 1 gratis mesto na 25 plačanih (1/25). Predstavlja 4% v ceni

Plačilni pogoji: navedemo jih ob ponudbi!način plačila:gotovina, kreditna kartica, ček, bančno nakazilo rok plačila:akontacija, 100% avans, po prejemu fakture..

Page 233: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Določitev individualnih cen (RACK RATE)

izhodiščne cene iz katerih izhajajo vse ostale cene za R&D

Osnova: analiza cen konkurence, trendi gospodarskih gibanj na glavnih emitivnih tržiščih, predvidevanja okolja, analiza povpraševanja in ostali morebitni pokazatelji, ki omogočajo čim natančnejše predvidevanje

Page 234: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Individualna cena (RACK RATE): polna, najvišja možna objavljena cena, ki jo plača individualni gost (walk in) za osnovno hotelsko storitev - soba z zajtrkom (BB)osnova pri izračunu oz. določanju izvedenih cen, ko se dogovor sklepa na osnovi cen/ osebi oz. recepciji, ko sklepajo z ind. gosti posebni dogovori (popusti, doplačila, 1/2 su,...)objavljena in izobešena na vidnem mestu

Primeri določanja individualnih cen

Page 235: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

1/2 SU (single use) : cena dvoposteljne sobe, če jo uporablja 1 oseba. Zaračuna se na osnovi cene enoposteljne sobe z dodatkom 25%

Cena enoposteljne sobe, s francoskim ležiščem, če jo uporabljata 2 osebi: zaračuna se na osnovi cene 2-posteljne sobe z odbitkom 10%.

Cena paketa: zbirna cena za več storitev v paketu in iz katere cene posameznih elementov niso razvidne.

Primeri določanja individualnih cen

Page 236: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Alotmanska cena je cena za alotmanske posle in velja za zaupno ceno (confidential price). Uporablja se izključno v odnosih s tour operatorji. Cene so praviloma nižje od individualnih cen najmanj 20%, običajno pa od 30-50%

Določitev cen za posrednike

Page 237: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Določitev cen za posrednike

Primeri določanja cen za posrednike

I. sezona = individualna cena - 40%II. sezona = individualna cena - 30%III.sezona = individualna cena - 20%akcije ali krizne situacije razmerja spremenimonetto hotel (razen: domači agent kot posrednik med podjetjem in tujo agencijo/tour operatorjem.

Page 238: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Cena za grupe 3 in več noči je cena za skupine nad 20 oseb in minimum bivanja 3 noči. To ceno se uporablja izključno v odnosih s posredniki.

Cena za week-end grupe 2 noči: skupine nad 20 oseb za bivanje 2 noči od petka do nedelje. Uporablja se le v odnosih s posredniki

Cena za week-end grupe 1 noč: skupine nad 20 oseb za bivanje 1 noč od sobote do nedelje. Uporablja se le v odnosih s posredniki

Page 239: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev Cene F&B storitev: cene, ki jih pretežno uporablja področje trženja in prodaje cene za vnaprej določene menuje, namenjene posrednikom. Cene za te menuje so praviloma nižje od cen za jedi po naročilu (à-la-carte) kalkulacije z znanim številom oseb in vnaprej določenega izbora jedi, vkalkuliran gratis 1/25, običajno netto hotel, lahko pa imajo vkalkulirano tudi provizijo za posrednika.

Page 240: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

week/end doplačiloDnevni počitek (50-70% cene za BB) Podaljšano bivanje cca 20-50% cene za BBDoplačilo za HB oz FB je doplačilo za penzionski obrok, ko se osnovna cena nanaša na BB oz HB.

Določitev doplačil

Turistična taksa je dajatev! Ni prihodek podjetja in lahko je ali pa ni vračunana v ceno.

Page 241: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

7.5. Proces oblikovanja cen in prodajnih pogojev

Popust za 3. ležišče20% za odraslo osebo 50% za otroka od 2 do 7 let starosti 30% za otroka od 7 do 12 let 100% do 2- let brez lastnega ležišča in brez obrokov

Določitev popustov in odbitkov

Odbitki za: nočitev od BB, BB od HB (običajno je odbitek za BB manjši kot doplačilo za HB), HB od FB

Page 242: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8. Prodajne poti in prodajna politika

Osn. naloga prodajnih poti v trženju izdelkov

pripeljati izdelek do kupca

Osn. naloga prodajnih poti v turizmu -storitve

pripeljati kupca do storitve oz.izvajalca

Page 243: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8. Prodajne poti in prodajna politika

Naloga tržnikov

tržne poti morajo biti ustrezno in pravočasno oskrbovane!

načrtovati in zagotoviti takšne tržne poti (vrsta in število posrednikov), ki bodo zagotovile ustrezno količino prodaje

Page 244: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8. Prodajne poti in prodajna politika

Kaj je prodajna pot? Definicija:

“Tržna pot je organiziran in vzdrževan sistem, ki ga podjetje financira iz trženjskega proračuna ter oblikuje in uporablja za zagotavljanje prodajnih mest in/ali dostopa do porabnikov, stran od lokacije izvajanja in porabe” (Middleton, 2001, str.292).

Page 245: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8. Prodajne poti in prodajna politika

način distribucije oz. pot, po kateri ponudimo proizvod na trgu s ciljem realizacije prodaje.

Prodajna pot neposredno vezana na ciljno skupino potencialnih kupcev segment

značilnosti posameznega segmenta

osnovno vodilo pri izbiri prodajne poti!

Kaj je prodajna pot?

Page 246: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

2 vrsti prodajnih poti

Neposredna prodajna pot

Posredna prodajna pot

Page 247: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

najkrajša, brez vmesnih členov, le ponudnik in končni porabnik

neposredno na mestu izvajanja storitve

Neposredna prodajna pot

na domu, preko medijev: tv, radio, internet, časopisi,…

preko svojih lastnih prodajnih mest: posl. tour operatorjev, rent-a-car, posl. let. družb,…

principal (ponudnik, turistično podjetje) doseže porabnika:

Page 248: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

Neposredna prodajna pot

8.1. Vrste prodajnih poti

Kupec (turist)

Hotel, Restavracija,

prevoznik

Page 249: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

principal prodaja svoje proizvode s pomočjo posrednikov

Posredna prodajna pot

večja razvejanost prodajnih poti, delitev stroškov in prihranek časa

premočna odvisnost od posrednikov, plačilo provizije oz. cene za posrednike do 50% nižje, nevarnost neplačevanja....

prednost

slabost

Page 250: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

principal sodeluje z enim posrednikom - turistično agencijo, ki deluje v vlogi detajlista (trgovca na drobno)

Posredna prodajna pot z enim členom

zaslužek agencije

provizija, ki ji jo prizna principal za posredovanje pri prodaji; običajno od 5% do 10%.

Te poti se večinoma poslužujejo manjši organizatorji potovanj in manjša hotelska podjetja.

Page 251: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

Posredna prodajna pot z enim členom

Kupec (turist)

Turist. agencija

Hotel, Restavracija,

prevoznik

Page 252: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

principal prodaja svoje proizvode preko organizatorja potovanj (grosist), le-ta pa preko mreže neodvisnih turističnih agencij (detajlisti)

Posredna prodajna pot z dvemi ali več členi

Tur. agencije prejmejo provizijo za posredovane storitve od organizatorja potovanj (običajno od 5% do 10%).

Principal in organizator potovanja skleneta ustrezno pogodbo (alotmanska pogodba: količina, cena, plačilni in ostali pogoji); alotmanske cene nižje za min. 20%.

Page 253: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

Posredna prodajna pot z dvemi ali več členi

Kupec turist

Turist. agencija

Hotel Restavracija

prevoznik

Tour operator

Lokalni posrednik

Page 254: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

Shema prodajnih poti

Kupec turist TA

Hotel Restavracija

prevoznikTO

Lok. posrednik

Page 255: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.1. Vrste prodajnih poti

Spremembe v razvoju prodajnih poti

Internet: rezervacija hotela, nakup letalske vozovnice, najemi avtomobila, vodiča,.... Veliko podjetij deluje na mednarodnem trgu preko interneta; delujejo izključno po neposrednih prodajnih poteh.

posredniška vloga raznih tur. predstavništev, NTO, LTO, tur. združenja in razne zbornice

Tur. agencije še vedno najpomembnejši člen!

Page 256: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

kombinacija različnih prodajnih poti,določimo jo s planom tržnih aktivnosti

Vsak proizvod ima svojo kombinacijo prod. poti, s katerimi dosežemo načrtovano količino prodaje.

Prodajna politika

izbor prodajnih poti in razmerja med njimi

dosežena prodajna cena

odvisna od izbrane prodajne poti oz. s stroškov, ki so vezani nanjo

Page 257: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

Ekskluzivna distribucija Selektivna

distribucija

Intenzivna distribucija

Načini distribucije pri posrednih

prodajnih poteh

Page 258: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

ekskluzivna distribucija

principal daje posameznemu posredniku izključno pravico za prodajo določenega turističnega proizvoda (značilno za prestižna potovanja, križarjenja,... )

riziko za principala relativno velik, uspeh prodaje v celoti odvisen od posrednika, prav tako tudi plačila, renome,…

Pomembno: preverjeni in izkušeni posredniki

Page 259: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

selektivna distribucija

običajnejša praksa turističnih podjetij

nekaj izbranih posrednikov, pazimo, da si med njimi niso konkurenti

Pozor na geografsko lokacijo posrednikov, na njihovo specializiranost in ostale lastnosti, ki lahko posredno vplivajo na uspešnost sodelovanja in posledično prodaje

Page 260: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

intenzivna distribucija

veliko število posrednikov za prodajo storitev istega principala

Nevarnost: imamo veliko posrednikov, nismo njihov ključni partner, ne zavzemajo se za prodajo našega proizvoda, rezultat je lahko porazen

Page 261: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

primarna funkcija distribucijskega sistema povečati število prodajnih mest

sekundarna funkcija (v turizmu)možnost rezervacije in nakupa storitve vnaprej

izrazito sezonsko poslovanjesprožimo povpraševanje z uravnavanjem cene in trženjskega komuniciranja vnaprejšnje rezervacije zapolnimo kapacitete, ki sicer ne bodo prodane (“early booking discount”, “first minute”, ...)

Page 262: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

Stroški prodajnih potinajvečji del trženjskega proračuna

provizije posrednikom od min. 10% pa do 50% cene to pomeni celo 25-30% dobička podjetja

V preteklosti večina distribucije preko posrednikov, vzrok v takratni tehnologiji (tisk, telefonija, pretočnost in hitrost informacij)

Danes: tehnološki razvoj (internet), bliskovit pretok informacij vsem in takoj: novi načini, kako pritegniti porabnike s čim manjšimi stroški.

!

!

!

Page 263: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

Stroški prodajnih poti

Stalni stroški

Spremenljivi stroški

Page 264: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

Stalni stroški prodajnih poti

stroški za razvoj, vzpostavitev in vzdrževanje centralnega rezervacijskega sistema

stroški tiskanja brošur, razdeljevanja in vzdrževanja zalog brošur na prodajnih mestih

stroški pospeševanja prodaje na prodajnih mestih

stroški obiskov na prodajnih mestih

stroški izobraževanja in delavnic

Page 265: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

8.2. Prodajna politika

Spremenljivi stroški prodajnih poti

stroški provizij

stroški telefonskih rezervacij

stroški poštnih storitev

Page 266: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9. Promocija

najvidnejši element trženjskega spleta

vse aktivnosti, s katerimi podjetje seznanja obstoječe in potencialne kupce s svojimi proizvodi, idejami, dejavnostmi in zaposlenimi

Osnovni cilj zagotovitev zadostnega povpraševanja, ki v končni fazi privede do povečevanja prodaje.

Trženjsko komuniciranje (promocija)

Page 267: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9. Promocija

Orodja

oglaševanje

pospeševanje prodaje

odnosi z javnostmi

osebna prodaja

neposredno trženje oz. direktna prodaja

brošure, katalogi in drugi tiskani materiali

promocijske akcije na prodajnih mestih

1

2

3

4

5

6

7

Page 268: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9. Promocija

Promocijski splet

TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE

2. Pospeševanje

prodaje

1. Oglaševanje

3. Odnosi z javnostmi

4. Osebna prodaja

5. Neposredno

trženje

Page 269: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9. Promocija

Kombinacija orodij skladna s cilji, ki jih želimo doseči

Splošni cilji

obvestiti

prepričati

opomniti potencialnega kupca

nagovoriti - vzpodbuditi k nakupu

Page 270: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9. Promocija

orodja morajo biti med seboj skladna

časovno vizualno

sporočilno

Skladnost pogoj za sinergijske učinke skupni učinek je večji, kot seštevek učinkov vsakega orodja posebej!

Page 271: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

vsaka plačana oblika neosebne predstavitve turističnih proizvodov, idej in destinacij za znanega naročnika

Oglaševanje

Naročnikturistična podjetja, nacionalne ali lokalne turistične organizacijevladne organizacije

Page 272: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

6.- določitev spremljanja rezultatov

5.- določitev proračuna

4.- izbor medijev, določitev obsega, frekvence, velikosti medijskega sporočila

3.-oblikovanje vsebine oglaševanja

2.- določitev ciljev oglaševanja

1.- določitev ciljne skupine

Postopek načrtovanja oglaševanja

Page 273: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

1.- Določitev ciljne skupine

Ključno vprašanje: komu bo sporočilo namenjeno?

novi kupci?

obstoječi ali stalni kupci (novosti,...)

poslovneži?

družine s predšolskimi otroki,…

Page 274: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

2.- Določitev ciljev oglaševanja

Ključno vprašanje: kakšen odziv želimo doseči?

spoznavni odziv? vzbuditi zavedanje, da izdelek obstaja, vzbudi pozornost,..

čustveni odziv? vzbuditi željo po izkušnji, všečnost, prednost pred konkurenčnim izdelkom,..

Vedenjski? sprožiti dejanje, ki bo približalo ali sprožilo nakup.

1

2

3

Page 275: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

3.- Oblikovanje vsebine oglaševanja

Ključna vprašanja:

Kaj povedati?

Kako povedati?

...da bomo vzbudili ustrezno pozornost in privedli do ustreznega dejanja!

1

2

Page 276: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

• O novem proizvodu• o nadgradnji obstoječega proizvoda• O novih prednostih obstoječega proizvoda

Obvestiti

• Graditi ugled podjetja• Oblikovati pripadnost in naklonjenost do znamke• Opogumiti prehod na novo blag. znamko• Opozoriti kupčevo percepcijo o lastnostih izdelka• prepričati, da kupi zdaj

Prepričati

• Kje smo• Zadržati zavest o obstoju našega proizvoda• opozoriti, da so naše storitve in vedno dosegljive, ne

glede na sezonoOpomniti

9.1. Oglaševanjekaj želimo?

Page 277: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

AIDAmodel za oblikovanje oglasnega sporočila

Oglasno sporočilo mora pri kupcu vzbuditi

A

I

D

A

Attention (pozornost)

Interest (zanimanje)

Desire (željo)

Action (dejanje)

Page 278: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

KISSNačelo: osnovne smernice!

Upoštevajte:Keep it simple & stupid

KI

S

S

Keep

It

Simple – preprosto, razumljivo

Stupid (short)-logično vsem, ki to sporočilo berejo oz. jim je namenjeno

Page 279: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

KISSDandanes se je to načelo razvilo v novo komponentoDružabna omrežja: FB, twitter,..

K

I

S

S

Keep

It

Significant (pomenljivo)

Shareable (deljivo)

Page 280: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

4.- Izbor medijev in določitev obsega, frekvence in velikosti medijskega sporočila

Ključna vprašanja:

Kje oglaševati? različni mediji: tiskani mediji, radio, TV, reklamni panoji,…

Kolikokrat oglaševati? Frekvenca odvisna od izbora medija televizijski in radijski oglasi: veliko večja frekvenca kot tiskani mediji. Najosnovnejši kriterij: pokritost ciljne skupine in

stroškovna učinkovitost

1

2

Page 281: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

5.- Določitev proračuna

metoda razpoložljivih sredstev1

2

Višina proračuna za oglaševanje: od 3% do 50% od vrednosti prodaje

metoda deleža od prodaje

metoda primerjave s konkurenti

metoda ciljev in nalog

Osnovne metode za določanje poračuna

3

4

Page 282: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje6.- Določitev načina spremljanja rezultatov oz. merjenja učinkovitosti oglaševanja

spremljanje raznih finančnih pokazateljev (povečanje prodaje, spremljanje tržnega deleža,…).

1

2

Posredno merjenje rezultatov

anketiranje ciljne skupine.: koliko turistov je zaznalo oglas, jim je bil všeč, kolikokrat so ga opazili in kje

Neposredno merjenje rezultatov

ti rezultati niso popolnoma merodajni; približna slika uspešnosti oglaševanja

Page 283: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.1. Oglaševanje

oglaševalske agencije

speljejo celoten postopek oglaševanja

nudijo kreativne storitve

zakupijo medijski prostor

izvedejo oglase, jih spremljajo in

zaključijo z oceno učinkovitosti oglaševanja

Page 284: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.2. Pospeševanje prodaje

spodbujanje k nakupu, hitro, kratkoročno pospešiti prodajohitri kratkoročni

ukrepi

Namen pospeševanja prodaje

najrazličnejša orodja

namenjena končnemu porabniku, posrednikom in prodajnemu osebju.

Page 285: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.2. Pospeševanje prodaje

Pospeševanje prodaje

pritegnemo kupce, ki so cenovno občutljivi

ali pogosto menjavajo blagovne znamke

Pozor v odnosu do stalnih strank

ohraniti pošteno razmerje prednosti, ki si jih stalni gost zasluži!

Page 286: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.2. Pospeševanje prodaje

TURISTI POSREDNIKI PRODAJNO OSEBJE

SejmiNagradna

tekmovanjaDarila

Cenovne ponudbeBrezplačni preizkusi

Povabila na prireditve

Dodatne storitvePosebni proizvodiKartice zvestobe

Dodatna provizijaNagradna žrebanja

DarilaZabave, sprejemiStrokovni sejmi

Povabila na prireditve

PopustiDruge denarne

nagradeDarila

Nadgradnja potovanja

Zabave, prireditvePovbila na prireditveNagradna

tekmovanja

ORODJA POSPEŠEVANJA PRODAJE

Page 287: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.3. Odnosi z javnostmi (public reationship)

Odnosi z javnostmi

sistematično načrtovan in usmerjan proces vplivanja na oblikovanje naklonjenosti različnih javnosti do podjetja

Temelj odnosov z javnostmi

odgovornost podjetja do njegovega naravnega in družbenega okolja

ustvarjamo pozitivno mnenje, gradimo in ohranjamo ugled podjetja!

Page 288: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.3. Odnosi z javnostmi (public reationship)

turisti, posredniki, dobavitelji, mediji, lokalna skupnost, država, finančna javnost, investitorji, lastniki, delničarji,...

zaposleni, upokojenci, štipendisti...

Zunanje javnosti

Notranjejavnosti

Odnosi z javnostmi usmerjati informacije in sporočila na način, ki je sprejemljiv za vsako

posamezno javnost

Page 289: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.3. Odnosi z javnostmi (public reationship)

celostna grafična podoba

CGP

korporacijsko oglaševanje

promocijske prireditvesponzorstva

tržno komuniciranje

Orodja

Page 290: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

podpora določeni oglaševalski akciji

9.3. Odnosi z javnostmi (public reationship)

kombinacija korporacijskega oglaševanja in odnosov z mediji

POSLOVNI PARTNERJIPrireditveInformativni letakiŠtudijska potovanja

TURISTIDnevi odprtih vratČasopisi za turisteRegionalni sejmi

ZAPOSLENI +LOK. PREBIVALCI

Javni večeriRevije podjetijsponzorstvaobjave lok. časopis

MEDIJIInformativni materialiNovinarske konferenceOsebni stikiNovinarska potovanja

ORODJA ODNOSOV Z JAVNOSTMI

glede na vrste javnosti

Page 291: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.4. Osebna prodaja

Osebna prodaja v turizmu Pomembna!

osebni stiki med osebjem in gostom

receptorji, animatorji, informatorji, natakarji, sobarice, portirji ...

Prodajniki akvizicije, obiski posl. partnerjev..

skrbno izbran kader! aktivna kadrovska politika, nenehno izobraževanje kadra,...

Page 292: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

9.5. Direktna prodajakomuniciranje z obstoječimi, potencialnimi kupci na neoseben način

ugotavljanje njihovega odziva

Direktna prodaja

trženje po pošti

prodaja od vrat do vrat

trženje po telefonu

trženje preko interneta

Namen pridobiti bazo podatkov potencialnih kupcev

Page 293: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10. Blagovna znamka

Blagovna znamka

intelektualna lastnina

Namenjena je ločevanju proizvodov oz. storitev iste ali podobne vrste in je zakonsko varovana.

osnovni namen

razlikovanje naših storitev od podobnih storitev, ki jih ima naša konkurenca!

Page 294: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.1. Pomen in zgodovinski razvoj blag. znamke

Antika: ločevanje proizvodov po poreklu

Srednji vek: CEHOVSKA ZDRUŽENJA:Blago označeno z zaščitnimi znaki ceha, kar naj bi njih same in kupce obvarovarovalo pred blagom slabše kakovosti oz. pred blagom brez “porekla”.

ceh nadzoroval cene izdelkov, kvaliteto izdelkov, delovanje svojih članov, šolanje novih obrtnikov zametki današnjih zbornic

Page 295: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.2. Definicija blagovne znamke

Blagovna znamka

kombinacija imena, izraza, simbola, oblike

prepoznavanje in razlikovanje izdelka od drugih, njemu podobnih izdelkov

Kupec

Proizvajalec

večja zanesljivost pri nakupu

doseganje višje cene in stabilnejša prodaja

Page 296: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Osnovna funcija BZ je poudariti:

LastnostiKoristiVrednoteKulturoOsebnost

Uporabnika

Page 297: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Lastnosti Blagovna znamka spomni na določene lastnosti

Primer Mercedes

značilne lastnosti drag, dobro izdelan, dobro zasnovan, trajen, izredno prestižen, ohranja visoko ceno pri preprodaji, hiter,... To je obenem tudi osnova za pozicioniranje vseh drugih lastnosti avtomobila

Page 298: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Koristi blagovna znamka prenaša lastnosti v koristi

Kupci ne kupujejo lastnosti, temveč koristi! Lastnosti morajo biti prenesene v uporabne in čustvene koristi !

uporabna korist: »Ne bo mi potrebno kupiti novega avtomobila vsaki dve leti.«

Lastnost »trajen«

Page 299: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

čustvena korist: »Avto mi pomaga, da se počutim pomembnejšega in občudovanega.«

Lastnost »drag«

uporabna in čustvena korist: »Ob nesreči sem varen.«

Lastnost »dobro

izdelan«

Page 300: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Vrednote Blagovna znamka izraža vrednote proizvajalca

Primer Mercedes

Za Mercedes je značilna visoka zmogljivost, varnost, prestiž in podobno

Blagovna znamka pri kupcih uveljavlja te vrednote s tem vpliva na njihovo nakupno obnašanje in odločitve.

Page 301: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Kultura Blagovna znamka nam lahko predstavlja tudi neko kulturo

Primer Mercedes

Mercedes predstavlja germansko kulturo: organiziran, učinkovit, visoke kakovosti

Page 302: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Osebnost Blagovna znamka nakaže osebnost

Primer Mercedes

Mercedes bi lahko predstavljal resnega šefa

Page 303: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Uporabnik Blagovna znamka ustvarja navezo med uporabnikom in izdelkom

Primer Mercedes

Za volanom Mercedesa pričakujemo okoli 55 let starega direktorja.

Page 304: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Funkcije blagovne znamke

označimo proizvode, ki se tako ločijo konkurence;

zmanjšujejo občutek tveganja pri kupcih;

promoviramo naše storitve, postajamo prepoznavni na trgu;

razlikovalna

garancija kakovosti in zanesljivosti

promocijska

kontrola na trgu

kontrola prodaje, nadzor nad prodajo podobnih storitev naših konkurentov.

Page 305: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

FUNKCIJE BLAGOVNE ZNAMKE

VIDIK SKRBNIKA VIDIK PORABNIKA

Page 306: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

VIDIK SKRBNIKA

! Razlikuje naš izdelek od konkurenčnih! Zagotavlja pravno zaščito! Necenovna konkurenca, višja cena! Opravlja funkcijo trž. komuniciranja! Vpliva na povečanje tržnega deleža! Olajša segmentacijo trga! Tesnejši stik med proizvajalcem in porabnikom! Izgrajuje podobo podjetja! Ugled podjetja! Krepi zvestobo kupcev

Page 307: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

VIDIK PORABNIKA

! prepoznava naš izdelek! ima boljšo preglednost ! ima dostop do informacij! lažja cenovna primerjava! zagotavlja kakovost! boljše prodajne storitve! olajša nakup! zmanjša občutek tveganja

Page 308: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.3. Funkcije blagovne znamke

Prednosti visoke vrednosti blagovne znamke

stroški trženja so praviloma nižji zaradi visoke prepoznavnosti in zvestobe kupcev

podjetje je pri pogajanjih v močnejšem položaju

podjetje dosega višje cene, ker ima znamka zaznano višjo kakovost

podjetje lažje razširi blagovno znamko zaradi velike verodostojnosti

Page 309: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.4. Registracija in zaščita blagovne znamke

Zakaj registracija blagovne znamke ?

neposredni tržni položaj

prednosti, ki smo jih dosegli na trgu

posredni tržni položaj

Ščitimo in varujemo

Page 310: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.4. Registracija in zaščita blagovne znamke

Postopek o priznanju blagovne znamke

pravilnik o postopku priznanja znamke

pravilnik o postopku za mednarodno registracijo znamk (mednarodna registracija znamke in vpis sprememb v register mednarodnih znamk)

Zakon o industrijski lastnini

Page 311: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

10.4. Registracija in zaščita blagovne znamke

Evidenca o registriranih

blagovnih znamkah

naziv blagovne znamke država oz. države, v katerih je blagovna znamka registriranaštevilka registracije datum veljavnosti

Evidenco vodi podjetje!

Page 312: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

nadgrajen z naravnimi privlačnostmi

11. Trženje turističnih destinacij

Turistična destinacija

geografski prostor, ki ga turist izbere za cilj svojega potovanja

Geografski prostor

kontinent, država, regija, mesto,..

nadgrajen s privlačnostmi, ki so jih ustvarili lokalni prebivalci, vlada, javni in turistični sektor...

Nadgrajen geografski

prostor

Page 313: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11. Trženje turističnih destinacij

Turistična destinacija

kompleksen pojav, sestavljen iz množice različnih izdelkov, storitev in doživetij.

Upravlja jo večje število interesnih skupin kot so turistični sektor, javni sektor in vlada, različne organizacije in lokalni prebivalci

Page 314: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.1. Razvrščanje turističnih destinacij

Vrste turističnih destinacij lahko razvrščamo po veliko različnih kriterijih

Makro destinacije, ki so sestavljene iz več mikro destinacij (npr. Slovenija)

Mikro destinacije Gorenjska, Primorska, Dolenjska,..

velikost geografskega prostora v smislu zaokrožene enote

Page 315: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.1. Razvrščanje turističnih destinacij

Destinacije kot proizvod (npr. Disneyland)

Tradicionalno lokacijsko pogojene destinacije, vključujejo več proizvodov (Egipt)

Glede na število ponujenih turističnih proizvodov

Glede na sestavo tal

Homogene (npr. Malta, Jordanija, Švica)

Heterogene (npr. Slovenija

Page 316: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.2. Vrste turističnih destinacij

Kriterij osnovnih privlačnosti

Urbane destinacije (New York, London,..)

Morske (Karibi, Bali,..)

Gorske (Alpe,..)

Podeželske

Avtentične (Tanzanija, Peru,..)

Edinstveno eksotične (Sejšeli, Mauritius,..)

Page 317: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.3. Destinacijski trženjski splet

Trženjski splet za destinacijo 9 P

Trženjski splet za izdelke 4 P: PRODUCT, PRICE, PLACEMENT, PROMOTION

Trženjski splet za storitve 3P: PEOPLE, PHYSICAL EVIDENCE, PROCESS

POLITICS (politika) , PAUCITY (prenizek proračun)

Page 318: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.3. Destinacijski trženjski splet

Politika (politics)

Posamezna turistična in druga podjetja, lokalno prebivalstvo ter javni sektor in vlada nimajo vedno enakih interesov

destinacijske strategije upoštevati različne interese in zahteve

Rezultat

kompromisne rešitve, ki kombinirajo značilnosti vseh akterjev destinacije in ne le tistih, ki delajo distinacijo edinstveno v primerjavi z drugimi

Page 319: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.3. Destinacijski trženjski splet

Premajhen proračunPaucity

majhna količina sredstev za trženje turistične destinacije

S to težavo se srečujejo skoraj vse destinacije

načrtovalci trženjskih akcij za trženje turistične destinacije optimalna kombinacija orodij trženjskega komuniciranja, da bo kljub pomanjkanju sredstev prinesla zadovoljive rezultate

Zelo pomembno

Page 320: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.4. Funkcije turistične destinacije1.MANAGEMENT TURISTIČNE DESTINACIJE

Konkurenčna pozicija destinacije

Trajnostni razvoj destinacije

Poslovno/ ekonomske managerske spretnosti

Okoljevarstvene manag. zmožnosti

Tradicionalna naloga Moderna naloga

Funkcija trženjskega komuniciranja

Povezovalni del med akterji (notranjimi) in turisti

2.TRŽENJE TURISTIČNE DESTINACIJE

Page 321: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

ohranjanje trajnega in konkurenčnega razvoja destinacije

11.4. Funkcije turistične destinacije

1. Management turistične destinacije

Konkurenčni razvoj

trajnostni razvoj

zmožnost konkuriranja in zagotavljanja ekonomske uspešnosti na trgu

zagotavljanje kakovostnih virov destinacije.

Page 322: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.4. Funkcije turistične destinacije

2. Trženje turistične destinacije

Tradicionalna naloga

učinkovito doseganje potencialne ciljne skupine

oblikovanje in posredovanje podobe in sporočil o destinaciji

izbira primernih orodij trženjskega komuniciranja

Page 323: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

11.4. Funkcije turistične destinacije

2. Trženje turistične destinacije

spodbujanje povezovanja med različnimi ponudniki v destinaciji

razvoj posameznih turističnih proizvodov

ugotavljanje primernih ciljnih trgov

strateški vidik povezuje strateški management, ki izraža želje in interese ponudnikov in odjemalcev

Sodobnejša naloga

Page 324: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12. Pravni predpisi

turistična nastanitev in prehranjevanje

kategorizacija nastanitvenih objektov, obratovalni čas in cenik storitev,

prodaja in organiziranje turističnih aranžmajev,

varstvo potrošnikov oz. uporabnikov storitev

Urejajo različna področja turistične in gostinske ponudbe

Page 325: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.1. Kategorizacija

KategorizacijaMinimalni standardi opremljenosti in nudenja storitev v namestitvenih obratih

Hoteli, kampi in marine od ene do pet zvezdic hoteli: štiri ali pet zvezdic superior (v tujini lux), nekateri hoteli tudi 6 ali več zvezdic.

kmetije, ki nudijo tudi nastanitev ena do štiri jabolk

Page 326: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

Zakon o obligacijskih

razmerjih

pogodbe o organiziranju potovanja, posredovanju in najemu hotelskih zmogljivosti

Posebne uzance v gostinstvu

razmerja, ki zajemajo nastanitveni in gostinski del storitev

Frankfurtska tabela

Sistem odškodnin

Page 327: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

Uzance

za pravilno orientacijo obnašanja določajo primere dobre prakse

pogojno obvezujoče

Določajo tista razmerja, ki se nanašajo na nočitveni in prehrambeni del storitev

Page 328: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

Frankfurtska tabela

ne predstavlja veljavne zakonodaje

pripomoček za oblikovanje višine zahtevka, ki ga potrošnik uveljavlja zoper turistično agencijo, kadar storitve niso bile opravljene v skladu z dogovorom.

sistem odškodnin oz. povračil dela vplačanih stroškov upravičeno nezadovoljnim turistom

Page 329: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

pomanjkljivost % cene za povračilo Opombe

Odmaknjenost od rezerviranega objekta

10 - 25 Glede na oddaljenost

Spremenjena lokacija (oddaljenost od plaže)

5 - 15

Sprememba nastanitve v rezerviranem hotelu (hotel namesto bungalova, drugo nadstropje

5 - 10

A/dvoposteljna soba namesto enoposteljneB/troposteljna soba namesto enoposteljneC/ troposteljna soba namesto dvoposteljneD/ štiriposteljna soba namesto dvoposteljne

20 25 20-25 20-30

Odločilno je, ali so skupaj nameščene osebeiz iste skupine (se poznajo) ali so si tujci

Page 330: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

Vrste pogodb

1

2

3

4

5

Pogodba o organiziranju potovanja

Posredniška pogodba o potovanju

Pogodba o hotelskih storitvah

Agencjska pogodba o hotelskih storitvah

Alotmanska pogodba

Page 331: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

1 Pogodba o organiziranju potovanja

Organizirano potovanje : prevoz, bivanje,druge povezane storitve

Organizator potovanja

razpiše ponudbo s ceno, vsebino, ostalimi pogoji (pravica organizatorja do odpovedi potovanja, minimalno število potnikov, ...

Sklenitev pogodbe

prijava na potovanje in plačilo prvega obroka cene

Page 332: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

1 Pogodba o organiziranju potovanja

Dolžnost organizatorja

nuditi vse storitve po programu v količini in kakovosti

Dolžnost potnika

določeni tudi vsi ostali pogoji: penali, če potnik odstopi od pogodbe, pogoji zamenjave potnika, spremembe cene,…

plačati dogovorjeno ceno, poskrbeti za vse potrebne dokumente, za ustrezno opremljenost prtljage, točnost prihoda in podobno (obveznost aktivnega sodelovanja).

Page 333: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

2 Posredniška pogodba o potovanju

posrednik se zavezuje skleniti pogodbo v imenu in na račun naročnika/turista

Turist

sklene pogodbo s turistično agencijo, ki posreduje turistične proizvode različnih organizatorjev.

turistična agencija

zastopnik kupca in mora delovati v njegovo korist

Page 334: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

3 Pogodba o hotelskih storitvah

Pogodba je sklenjena, ko hotel oz. gostitelj potrdi rezervacijo

s tem dejanjem sproži pogoje za sklenitev pogodbe- brezoblična pogodba ni v pisni obliki.

sobo potrdi na osnovi cene in pogojev, ki so mu bili sporočeni (telefon, osebno,...)

gost rezervira hotelsko sobo s polpenzionom

Page 335: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

4 Agencjska pogodba o hotelskih storitvah

Turistična agencija naročnik

Hotel oz. gostitelj izvajalec

pogodba o hotelskih storitvah za pos. gosta ali pa za skupino gostov, uporabljamo uzance!

Obličnost pogodbe voucher: termin bivanja, storitve po dnevih, začetna in končna storitev, število potnikov, razpored sob...

Page 336: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

5 Alotmanska pogodba

Sklenjena med gostiteljem in tour operatorjem ali njegovim korespondentom

določeni vsi bistveni komercialni elementi (kontingent, cene, sezone, pogoji plačila, definitivni rok najave, minimalna doba bivanja, …)

Page 337: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

12.2. Pogodbena razmerja

5 Alotmanska pogodba

Turistična agencija ima na razpolago zakupljene kapacitete do roka, ki določen v alotmanski pogodbi. Ko zapolni kapacitete ali rok najave zapade, mora izvršiti vsako nadaljnjo rezervacijo “na vprašanje”.

Turistična agencija ob sklenitvi pogodbe ne ve v kolikšne obsegu bo lahko zapolnila zakupljene kapacitete

temeljna obveza pravočasno obveščanje!

Page 338: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

Sestavni elementi1.- Povzetek poslovnega načrta

2.- Predstavitev izdelka oz. storitve, podjetja in panoge

3.- Raziskava in analiza trga

4.- Načrt trženja

5.- Kadri in organizacija 11.- Pridobitev finančnih sredstev

6.- Razvoj izdelka ali storitve

7.- Poslovni proces in proizvodni viri

8.- Terminski načrt

9.- Kritična tveganja in problemi

10.- Finančni načrt za naslednjih 5 let

Page 339: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

1. Povzetek poslovnega načrta

Pripravimo ga na koncu, ko so preostali deli poslovnega načrta že pripravljeni !

utemeljiti poslovno priložnost

- predstaviti storitev, - vrednost za uporabnika, - potencialni trg, - predviden obseg prodaje, - sposobnost ključnih kadrov, - potrebna finančna sredstva, - pričakovani donos vloženih sredstev

Glavni namen

kratek opis pomembnih vidikov poslovnega načrta

!!!

Page 340: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt2. Predstavitev izdelka oz. storitve, podjetja in

panoge

predstavimo panogo, v kateri bo podjetje delovalo, datum ustanovitve podjetja pravnoorganizacijsko obliko podjetja, kakšne izdelke/storitve bo podjetje ponujalo katerim ciljnim skupinam kupcev, priložnosti in možni zapleti pri njihovi prodaji, kakšne so poslovne priložnosti kako jih bomo uresničili.

Page 341: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt2. Predstavitev izdelka oz. storitve, podjetja in

panoge

predstavitev panoge, v katero spada podjetje

strategijo vstopa na trg in rasti podjetja

Ta del poslovnega načrta razdelimo

opis podjetja

opis izdelkov ali storitev

1

2

3

4

Page 342: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

3. Raziskava in analiza trga

1. analiza kupcev 2. analiza konkurentov

proces zbiranja in analiziranja podatkov o:1. kupcih2. konkurentih3. drugih dejavnikih, ki vplivajo na odnose med ponudniki in kupci.

Raziskava trga

Tržna analiza

Page 343: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

3.1. Analiza kupcev

1-posredniki = to so večinoma Tour operatorji (T.O) in turistične agencije (T.A.), kjer storitve običajno niso namenjene končnemu kupcu, temveč nadaljnji dodelavi paketov;2-individualni = končni uporabniki storitve

Čas nakupa je odvisen od : - značaja storitve in od - prioritet kupcev. Storitve se lahko uporabljajo vse leto ali pa imajo izrazit sezonski značaj.

Kdo so naši kupci

Kdaj kupci kupujejo?

Page 344: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

3.1. Analiza kupcev

Na nakup lahko vplivajo: cena, storitev, kakovost, osebni stiki, blagovna znamka, država porekla, brošure, oglaševanje, poprodajne aktivnosti, itd.

ugotavljamo potrebe kupcev, kako naš izdelek/storitev te potrebe zadovoljuje in kako lahko še izboljšamo zadovoljstvo kupcev.

Kateri dejavniki

vplivajo na nakupne

odločitve?

Poprodajne aktivnosti

Page 345: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

3.1. Analiza konkurence

Namen: realna predstava o položaju na trgu.

-Kateri konkurenti ponujajo primerljive izdelke/storitve, - Kakšne so njihove prednosti in slabosti in - Kako se giblje njihova prodaja (raste, upada ali stagnira)?-Kakšni so tržni deleži, prodaja, prodajne poti in proizvodne zmogljivosti konkurentov?-V čem se naša ponudba razlikuje od konkurenčne, v čem je naša prednost (USP)?

poznavanjekonkurentov

Kdo so naši konkurenti

Page 346: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

3. Raziskava in analiza trga

-ocenimo obseg trga za našo storitev - ocenimo potencialno letno rast, - upoštevamo dejavnike, ki vplivajo na rast (trendi v panogi,družbenem in ekonomskem okolju, v strukturi prebivalstva itd.)- predvidimo prodajo

Na podlagi analize kupcev + analize konkurentov

Page 347: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

4. Načrt trženja

- kako bomo dosegli predvideno prodajo- natančna projekcija prodaje in celotna trženjska strategija, - politika prodaje in ponujanja storitev, - cenovna politika, - način distribucije, - strategija trženjskega komuniciranja za dosego predvidenega tržnega deleža

Načrt trženja

Page 348: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

Da bi dosegli želeno pozicijo na trgu, se moramo čimbolj prilagoditi potrebam kupcev s pomočjo trženjskega spleta. 4 PTi elementi morajo biti kombinirani tako, da vsak zase in vsi skupaj izpolnjujejo zahteve konkurenčnosti.

Izhodišče načrta trženja

= storitev

4. Načrt trženja

Page 349: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

konkurenčno prednost ustvarjamo s poprodajnimi aktivnostmi, ki razširjajo vrednost storitve in njeno korist za kupca, npr: garancije cen, reševanje reklamacij in pritožb, svetovanje, odnosi s kupci, izboljšave storitev,...

Poprodajne aktivnosti

4. Načrt trženja

Page 350: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

4. Načrt trženja

V tem poglavju torej predstavimo:- celotno trženjsko strategijo (način vstopa na trg, cenovna politika, način distribucije, oglaševanja in promocije in kakšni so načrti za rast);- določanje cen (cena je odvisna od vrednosti, ki jo nakup izdelka oz. storitve prinaša kupcu, ravno prava, da lahko prodremo na trg, obdržimo tržni položaj in dosegamo dobiček);- prodajno taktiko (katere prodajne poti in kakšno distribucijsko mrežo bomo izbrali, kakšne marže bomo ponudili);- tržno komuniciranje (strategije oglaševanja, odnosov z javnostmi, osebne prodaje, pospeševanja prodaje).

Page 351: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

4. Načrt trženja

kaj je potrebno narediti! kako bo to narejeno!kdo bo to naredil ! do kdaj bo to narejeno!

Določimoodgovornosti in pristojnosti

Page 352: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

5. Kadri in organizacija

Uspešno podjetje potrebuje ustrezne kadre in dobro organizacijsko strukturo. V tem poglavju poslovnega načrta :- prikažemo organizacijsko strukturo podjetja- opišemo člane vodstvene ekipe , - natančno opredelimo njihove odgovornosti, naloge in plačo Na organizacijsko strukturo vpliva proizvodni proces, število zaposlenih in faza življenjskega cikla, v kateri se podjetje nahaja.

Page 353: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

6. Razvoj izdelka ali storitve

Če storitve zahtevajo oblikovanje ali razvoj, preden bodo pripravljene za trg, moramo opisati vrsto, naravo in obseg dela. V tem poglavju pojasnimo:- status razvoja in prihodnje naloge- pričakovane težave in tveganja pri oblikovanju in razvoju- izboljšave izdelka ali storitve in razvoj novih- stroške oblikovanja in razvoja- vprašanja intelektualne lastnine.

Page 354: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

7. Poslovni proces in proizvodni viri

To poglavje naj vsebuje:- poslovni proces in načrt proizvodnje (opišite proizvodni oz. storitveni proces, kooperante, dobavitelje, način nadzora kakovosti, proizvodnje in zalog);- geografsko lokacijo (opis lokacije z analizo prednosti in slabosti glede na razpoložljivost delovne sile, bližino kupcev in dobaviteljev, dostop do transportnih poti in infrastrukture, lokalne davke in uredbe);-načrt angažiranja delovnih sredstev (katere zgradbe, stroje, opremo potrebujete);

Page 355: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

7. Poslovni proces in proizvodni viri

- načrt porabe predmetov dela (potrebni inputi po posameznih izdelkih oz. storitvah);- načrt porabe storitev (svetovalne, računovodske, transportne in druge storitve, ki jih podjetje potrebuje za poslovni proces);- pravne zahteve, dovoljenja in vprašanja okolja (navedemo vse zahteve, ki se nanašajo na izdelek ali storitev, kot so lokacijska, zdravstvena dovoljenja, licence, zaščita okolja...).

Page 356: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

8. Terminski načrt

Terminski načrt : časovni okvir in soodvisnost aktivnosti, ki so potrebne za zagon podjetja in uresničitev ciljev poslovnega načrta. V njem navedemo: - kaj je potrebno storiti, kdo mora to storiti in do kdaj.

Predvidimo tudi možnost odstopanja dejanskih rokov od načrtovanih in navedemo tudi vpliv nedoseganja rokov na uspeh podjetja.

Page 357: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

9. Kritična tveganja in problemi

v tem delu poslovnega načrta opredelimo potencialna tveganja in probleme, ki bi lahko ogrozili poslovno priložnost in s tem posledično povzročili slabše delovanje ali celo ogrozili obstoj podjetja.S tem bomo tako sebi kot potencialnim investitorjem dokazali, da se tveganj zavedamo in da znamo izbrati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.

Če morebitni vlagatelji odkrijejo negativne dejavnike, ki jih nismo navedli, lahko to bistveno zmanjša kredibilnost podjetja in ogrozi financiranje.

Page 358: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

9. Kritična tveganja in problemi

Možna tveganja so npr. pojav negativnih trendov v panogi, znižanje cen pri konkurenci, nedoseganje načrtovanega obsega prodaje, težave pri zagotavljanju finančnih sredstev, pojav plačilne nesposobnosti med poslovanjem itd.Da bi lahko omenjene dejavnike predvideli, se je potrebno poglobiti v analizo okolja in lastnih notranjih virov. Le na ta način boste lahko spoznali omejitve, ki jih postavlja okolje podjetja in vaše lastne pomanjkljivosti. S tem bodo tveganja manj negotova in kriza ali propad podjetja manj verjetna.

Page 359: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

10. Finančni načrt za naslednjih 5 let

finančni načrt naj vsebuje: - predračun denarnih tokov, -bilanc uspeha in bilanc stanja, -finančne kazalnike in ekonomiko podjetja. Cilj finančnega načrta = finančni potencial naložbe in terminski načrt doseganja rezultata. Finančni načrt = podlaga za ocenitev investicijske priložnosti in mora predstavljati podjetnikovo najboljše predvidevanje prihodnjega delovanja podjetja – torej najboljšo oceno rezultatov, za katere verjame, da so stvarni in dosegljivi.

Page 360: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Poslovni načrt

11. Pridobitev finančnih sredstev

- opredelimo vse vlagatelje in potencialne vlagatelje kapitala v podjetje, - morebitne dolžniške vire financiranja in - morebitna nepovratna sredstva (npr. črpanje evropskih sredstev) s katerimi bomo financirali rast našega podjetja.

Page 361: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Plan trženja

Sestavni elementi

1. Analiza preteklega leta1.1. Splošna ocena1.2. Ocena položaja (hotelskega) podjetja1.3. Poročilo za preteko leto1.3.1. Analiza nočitev namestitvenih objektov1.3.2. Realizirane programske aktivnosti in

porabljena sredstva

Page 362: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Plan trženja

Sestavni elementi

2. SWOT analiza2.1. Ukrepi in usmeritve

3.Tržni cilji 2013 in plan nočitev 20133.1.Tržni cilji 20133.2.Plan nočitev 2013 po posameznih hotelih po mesecih, po segmentih

Page 363: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Plan trženja

Sestavni elementi

5. Plan aktivnosti 5.1. Sejmi5.2. Akvizicije5.3. Oglaševanje in prezentacije5.4. Ostala sredstva za pospeševanje prodaje

- tiskani materiali- reprezentanca- članarine

Page 364: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Plan trženja

Sestavni elementi

6. Plan kadrov in izobraževanja7. Rekapitulacija sredstev

Page 365: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

13. Plan trženja

Sestavni elementi

8. Priloge8.1.Pregled nočitev 2012 po hotelih/ segmentih/ tržiščih8.2. Primerjava ind. cen 2013– v kraju (konkurenca)8.3. Primerjava alo. cen 2013– v kraju (konkurenca)8.4. Plan nočitev 2013 / hotel / tržišče / segmenti8.5.Plan sejmov, akvizicij in oglaševanj po tržiščih8.6. Plan stroškovne enote TRŽENJE8.7.Realizacija preteklega leta po objektih, trgih, segmentih

Page 366: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

14. Oporne točke za seminarsko nalogo

PLASIRANJE NOVEGA TUR. PROIZVODA

1. UVOD2. PREDSTAVITEV IDEJE OZ. PODJETJA 3. RAZISKAVE IN ANALIZA TRGA3.1 PEST ANALIZA – ANALIZA ŠIRŠEGA OKOLJA3.1.1. Politično - pravno okolje3.1.2. Ekonomsko okolje3.1.3 Socialno – kultrno okolje3.1.4. Tehnološko okolje

Page 367: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

14. Oporne točke za seminarsko nalogo

3.2. ANALIZA OŽJEGA OKOLJA3.2.1. Analiza kupcev in njihovega nakupnega vedenja3.2.2. Opis segmentov kupcev3.2.3. Analiza konkurence3.3.. SWOT ANALIZA3.3.1. Ukrepi in usmeritve

Page 368: TRŽENJE V TURIZMU kontakt

14. Oporne točke za seminarsko nalogo

4. NAČRT TRŽENJA4.1. Izdelki in storitve4.2. Oblikovanje cenovne strategije4.3 Prodajne poti4.4 Trženjsko komuniciranje4.5 Pospeševanje prodaje, blag. znamka, slogan5. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI6. SKLEPVIRI IN LITERATURA