STARI VEK I.: MEZOPOTAMIJA, EGIPT, PREDGRŠKA UMETNOST

1. MEZOPOTAMIJA

8500 BC

Rodovitni polmesec, medrečje Mezopotamije Evfrat, Tigris, prvi pojav poljedelstva žitarice, ki se nato razširi

UBAIDSKA KULTURA 5000-4000 BC

JV del Iraka, najrodovitnejše območje. predstopnja slikana lončevinaŽiveli so v majhnih naseljih in se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Dolgo je veljalo, da so to kulturo, ki se je širila na J proti JZ, kot osvajalci nadomestili tisti, ki so bili začetniki urbane civilizacije Sumerci. Danes velja, da so se “organsko” razvili iz ubaidske culture. Kvantni skok iz majhnih naselij v velemesta.

Tempelj VII, Erisu, verjetno posvečen Ei (Ea – bog modrosti, magije in medicine), ne vemo ker ni nikjer nič napisano. Tla svetišča so bila prekrita z ribjimi kostmi (?).

1. UROŠKO OBDOBJE 3800-3100 BC “Uruk Period”*Frankfort: The Proteliterate Period 3500-3000 BC poznouruško obdobje “Uruk III.” 3500 – 3200 BCdžemdet-nasrska kultura “Jemdet Nassr Culture” 3200-2900 BC

Razvoj pisave – največja inovacija, ustanovitev prvih mest (mestne države). Prebivalstvo je ostalo večinoma poljedelsko, skoncentrirano v mestih. Prej je bilo za vsako mesto je bilo značilnih več svetišč – prepričanje, da je bil človek ustvarjen zato, da služi bogovom, s pojavom mest, pa je vsako dobilo svoje božanstvo, kateremu so prebivalci služili. Uruk III. naselje postane mesto.

“Beli tempelj”, ok. 3500-3200 BC, Uruk (bibl. Ereh, danes Varka) *(Uruk III.)*

Prva monumentalna tempeljska arhitektura Mezopotamije. Verjetno posvečen bogu Anu (sumerski vrhovni bog neba). Tempelj stoji na 12 m visoki terasi, ki se jo vidi daleč naokoli. Glede na teraso je tempelj relativno majhen, težnja po višini in stiku zato da je bližje rezidenčnemu božanstvu. Bogovi so takrat tvorili enoten panteon bogov z družinskimi vezmi in deblom. V osnovi podoben svetišču Eriduja, a ni več *izdolbin*, prostor je preprost, pravokoten, dekoriran s pilastri in nišami – ena izmed značilnosti poznejše mezopotamske arh. Tempelj je orientiran glede na smernice kompasa. Osrednji prostor, tempeljska cela z mizo-oltarjem, okrog se nizajo manjši prostori, katerih funkcija ni jasna (morda skladiščenje). Zunanjščina – opeka prebeljena z belim apnom. Dostop je bil iz SV strani, po dvoramnem stopnišču do terase, ki ni imela ograje. Ideja gore v Mezopotamiji kot religiozni koncept stoječa na zemlji je predstavljala življenjsko silo, ki je spodbujala vegetacijo spomladi in poleti, prinašala deževje ipd., sumerci so tako želeli poustvariti pogoje za stik z božanskim. Svetišče na vrhu zigurata, imenovano Shakhuru (»čakalnica, sprejemnica«), je bil prostor, kjer se je čakalo na manifestacijo bogov. Ne vemo, če je Anov zigurat vključeval tudi spodnji tempelj na tleh, kot je to bila navada kasneje. Nekatere obredne aktivnosti so potekale tudi zunaj.

Vladar – veliki duhovnik (?), ok. 3000 BC, Bagdad, Iraški muzej, najdišče: Uruk

Posrednik med vladarjem mesta (božanstvom) in ljudstvom veliki duhovnik, namestnik božanstva. Najstarejša znana upodobitev. Roke v gesti molitve, s pokrivalom na glavi (atribut vladarja), izbočena preveza okrog čela. Kip izdelan iz kamna alabastra, kaže črvsto, jasno oblikovanje plastične mase. Stilizirana brada je stalnica. Ne moremo govoriti o notranji konsistenci, načelih... oči: oblikovanje obrvi z vdolbino, spajajo se nad nosnim korenom, ta stilem ostaja enak. Tak vladar svečenik je imel verjetno vlogo posrednika med razslojeno mestno civilizacijo in božanstvom, o tem pričako druge upodobitve (pečatnik).

Valjasti pečatnik iz belega apnenca in njegov odtis t.i. vladar-veliki duhovnik hrani drobnico boginje Inane, ok. 3200 BC, Pariz, Louvre, najdišče: Irak, točna lokacija neznana

Valjasti pečatnik: tipična oblika je valjasta, cilindrasta, poldrag oz. drag kamen, izdolbena figuralna upodobitev, ta oblika se prvič oblikuje ravno v fazi uruške kulture, postane stalnica za elito, potrjevanje lastništva. Značilno pokrivalo, sumersko oblačilo (iz ovce ali koze), ki z rokama nekaj prinaša, za njim je figura, ki drži v roki klase žitaric (oves) – daritveni prizor.

Bazaltna stela z upodobitvijo lova na leve, viš 80 cm, ok. 3000 BC, Bagdad, Iraški muzej, najdišče: Uruk

Lokostrelec, preganja živali, da postane to del obdelovalnega območja. Del afirmacije vladarka, kralj ki se bori proti živalim.

V bližini Belega templja, je bilo v Uruku tudi svetišče Inane (sem. Ištar), boginje ljubezni in rodovitnosti (kasneje dvojna narava z Ištar + vojne in maščevanja), s pomembno arh. dekoracijo (mozaiki), imenovano »Eanna«. Zgrajen je bil v 3-4 različnih fazah, odkrili so tudi ostanke preduruškega, ubaidskega svetišča. Večina teh stavb, ki niso vse svetišča, ampak le del večjega kompleksa, služi zgolj utilitarnim namenom – skladišča, stanovanjska prostori za upravnike, služabnike, svečenike). Iz zgodnejšega

obdobja lahko samo sklepamo po pričevanjih, zelo zgodaj so bile že zelo kompleksne stavbe.

»Mozaični steber« iz vhodnega portika, v svetišče boginje Inane, Enna, ok. 3500-3000 BC, Berlin, Vorderesiatisches Museum, najdišče Varka

Sumerski klinasti mozaik. Vtis velike barvitosti + monumentalnost. Tip tega mozaiki je ustvarila sumerska arhitektura, je njena značilnost. Odprto dvorišče, dvoramno stopnišče, slopi grajeni iz nežgane opeke, 2m premera, v celoti dekorirano z miljoni lončenih žganih izklesanih okroglih klinčkov odtisnjenih v svež omet, tvorijo geometrijske oblike mozaični stebri, izvor dekoracije je neznan. Najdemo ga tako v Uruku kot tudi v srednjem in zgornjem toku Evfrata, območja, ki so jih kasneje kolonizirali Sumerci.

Reliefno okrašena vaza iz alabastra, »Vaza iz Varke«, viš.91cm, ok.3200-3000 BC, Bagdad, Iraški muzej, najdišče: Uruk, tempeljski kompleks boginje Inane

Gre za izjemen spomenik, visoka 91 cm, figuralni okras v 3 pasovih, verjetno je imela ritualni namen, večkrat je bil popravljena še v tistih časih. Zaradi nje lahko sklepamo na načine čaščenja boginje Inane. Frize beremo od spodaj navzgor – kontinuirana zgodba, ki se dviga po valju. NOGA: vodovje, reke (rodovitnost, življenje), nad valovjem rastejo na 1.delu 1.pasu stilizirane rastline, klasi žitaric, polja ustvarjajo bogastvo. Potem prehod k živalskemu svetu (ovca, oven izmenično). GLAVA: goli in obritoglavi tempeljski služabniki,

vsak nosi darove za boginjo. Sum tempelj: središče agrarnega gospodarstva, tukaj so se hranili poljedelski presežki – vladar je bil verjetno zadolžen za razdeljevanje v času stiske- bog – človek služabnik. ZGORNJI PAS: najkompleksnejši, najbolj poškodovan, sprevod ljudi, ki nosijo darove, zvrhano polni vrči/košare dobrot-sadov. + moška figura, oblečena v krilo (KAVNAKES) podobno sum. oblačilu, nekaj drži v roki, zadaj sta še živali (gazelo zasleduje levinja) – pomen ni jasen. Za boginjo so nakopičeni darovi, večinoma v parih, LAKUNA: na drugi strani je prizor, moška figura dviga posodo, košaro sprejema ženski lik v doprsnem oblačilu s pokrivalom na glavi (tu je sumerski popravek z žico). Za žensko sta zvita snopa iz trstičja z neko tkanino – tudi znamenji Inane. Razlagi za figuro: 1.boginja Inana 2. Svečenica. Gesta dvignjenega palca nepojasnjena. Ikonična kapa z rogovi – značilnosti božanstev. Začetek sumerske religiozne plastike. Gre za letni obred, pri menjavi letnih časov.

Kamnita ženska glava t.i. »Dama iz Varke« - morda podoba boginje, ok.3300-3000 BC, Bagdad, Iraški muzej, najdišče tempeljski kompleks Eanna, Uruk

Ne vemo, kako je izgledala Inana, to je najverjetnejša kandidatka za predstavo kultne podobe. Iz alabastra. Lahko da je to Inana, v približno naravni velikosti, ni polnoplastična, gladek zadnji del. Zgolj nakazano lasišče, zatič + več luknjic, morda je bilo pripeto kaj kovinskega. Kip je bil kombiniran iz več različnih materialov. Fino natančno izdelana usta. Manjkajo oči, ki so bile izdelane iz škodljčevine in poldragega kamna – lapis lazuli. Unibrow.

Glinena tablica z odtisom valjastega pečatnika (moška figura, lovski psi in vepri) in klinopisnim administrativnim zapisom o količinah živa – razvojna faza pisave obdobja Uruk III.), ok. 3100-2900 BC, džemdet.nasrska kultura, New York, The Metropolitan Museum of Art, najdišče: ni podatkov

V zadnji fazi uruške civilizacije prido do prve pisave – klinopis (3300-3100BC). Na eni strani valjasti pečatnik, na drugi je nekdo zabeležil količine dobrin, ki so se kopičile v templju knjigovodstvo. Pisava je nastala iz slikovnega vidika. Raziskave zgodnjega jlinopisa kažejo na drugačen razvoj. Vsi znaki prvotno niso bili liki, za določanje pojmov in zlogov so bili abstraktni znaki. Morda so vplivali tudi na zgodnji razvoj egipčanskih hieroglifov. Zgodba o nastanku pisave – sumerci, nek glasnik naj bi obupal

in si napisal. Konec Uruka 4.-3. Tisočletje.

2. ZGODNJE DINASTIČNO OBDOBJE 2900-2350 BC*Frankfort: 3000-2340 BCTRI FAZE: ED I., ED II., ED IIIa, IIIb

2750 BC: jedro dogajanja Mezopotamija – raba kovin, jeziki: sumerščina se razširi, postopna asimilacija manjše sumerske skupine v akadsko skupino). Sumerščina postane zgolj jezik literature in religioznega materiala, semitska akadščina prevzame vlogo, a preživi tisočletja kot literarni jezik, podobno kot latinščina. Najprej dvojezičnost, potem akadščinap prevlada. Notranjepolitična in zunanjepolitična struktura: vemo veliko več, niz manjših mestnih državic, ki so med seboj tekmovale (gospodarsko+vojaško). Ta oblika se širi proti SZ, vsaki vlada vladar LUGAL, vrhovni služabnik boga – komunikacija. Kjer se je reka Diala zlila s Tigrisom nastane mesto TUTUP, del mestne državice Ašnuna – tu so v 30.letnih izkopali območje ovalnega templja, načrtno zgrajeno na predhodno poseljenem območju, ki so ga zasipali z glino in postavili tempelj.Tutub, Khafaje, Hafadže

»Ovalno svetišče« oz. t.i. »Svetiščni oval v mestu Tutub (dan. Hefadže) ok.2700 BC

Ovalna oblika je značilna ravno za zgodnjedinastično obdobje. Preden so začeli graditi ovalni tempelj, so porušili in izkopali predhodne zgradbe (večinoma privatne hiše), do 6m pod tlemi, v nastalo »luknjo« so nasipali s čistim puščavskim peskom, ki je bil prinešen iz neznanega daljnega kraja. Kamnite stopnice so vodile so vhoda zunanjega obzidja, ki sta ga ščitila dva stolpa. Na levi strani zunanjega obzidja, je bila še

ena zgradba, ki s strukturi spominja na privatno hišo, vendar je bilo v njej manjše svetišče – verjetno je bil prostor, kjer so bile pisarne svečenikov, ki so skrbeli za administracijo. Notranje dvorišče, ki je bilo zaelo zaščiteno z močnim obrambnim zidom, je bilo zelo prostorno in je vsebovalo vodnjak in okrogla korita žganih zidakov z bitumenom (neka naftna mešanca), ki so verjetno služili ritualnim namenom. Na vrhnji platformi, je bil zraven templja oltar, na katerem so se izvajale daritve (živali). Tempelj, ki je včasih stal gor, je »izgubljen«. Vhod v tempelj je bil obokan, podobne oboke so našli v drugih privatnih hišah v Tell Asmarju. Poslopja ovalnega templja niso bila namenjena samo kultnim namenom, vsaj ne direktno. Nekatere so bile delavnice kamnosekov ali delavcev z bakrom, razne pekarne, trgovine z agrozadevami ipd. Velikega tempeljskega kompleksa tako ne moremo razumeti samo kot center religiozno-kultnega značaja. Takrat so verjeli v povezavo družbe in nadčloveških moči. Bogovi so bila razne moči, manifestirane v naravi, kar so tudi častili. Vsaka mestna državica je imela svojega boga, prosili so jih za blagostanje mesta in zaščito, imeli so jih za glavne advokate, tako v primeru narave kot če so jih ogrožala druga ljudstva. teokratski socializem. Vsi prebivalci mesta, ne glede na status, so enako častili in darovali bogovom in jim bili podrejeni . Vse pridelki in ulovi so se kopičili v templju, tam so imeli pregled nad vsem, ter kar so periodično delili prebivalstvu zato tudi tiste posebne posvetne sobe okoli notranjega dela templja. Templji so taki imeli odločilno vlogo na takratno nacionalno ekonomijo, vse do konca 3. tisočletja BC, s to teorijo lahko razlagamo tudi kasnejše templje, v Tutumu, Tell Asmarju, Tell Agrabu, celo v Iškaliju, Uru in drugod.

V notranjosti samga svetišča je stal kip boga pred nišo na eni strani dolge cele, v katero je bilo mogoče vstopiti skozi enega izmed daljših stranic zidov (bent axis approach). Prostor okoli kipa, je lahko markiran ločeno od ostalega (vidno kasneje). Pred nišo je bil opečnat a miza, ki je služila kot oltar. Nedaleč stran so lahko bile

tudi druge, daritvene opečnate mize. Pogosto so bile v svetiščih razne vaze s cvetjem, vejami in sadeži. Klesane kamnite ali bronaste figure so podpirale te majhne vaze. Okoli so lahko bili razni kipci častilcev.

»Kvadratni tempelj« boga Abuja v mestu Ešnunna (oz. Ašnun, dan.Tel Asmar), ok. 2750-2600 BC, ED II.

Tempelj je bil posvečen Abu-ju, bogu vegetacije. Tukaj je bila najdena skupina 10 kipov (votivnih statuet), ki so verjetno vsi krasili svetišče. Bili so skupaj zakopani v tla za oltarjem. 2 kipa se jasno ločujeta od ostalih – zaradi postave, itendifikacijskih simbolov na bazi in ogromnih oči. Figura boga Abuja je velika 75cm, golobradega častilca (svečenika?) 40cm in bradatega častilca 30cm.

Votivne statuete iz kvadratnega templja v mestu Ešnunna, ok 2750-2600 BC, Bagdadm Iraški muzej (najdišče: Ešnuna, dan.Tel Asmar, Irak)

BOG ABU: kipi so morali izgledati živi, oživljeni, saj je bila prisotnost bogov imanentna. Podstavek je dizajniran kot relief, (levjeglavega) orla, na drugi strani je gazela z vejami neke rastline povezava z Varko. Zaradi bakrenega napisa vemo, da je tukaj bil čaščen ravno bog Abu. MATERA BOGINJA: takoj prepoznavna, mala figurica je bila vstavljena v podstavek, predstavlja njenega sina. Kvaliteta je inferiorna Abujevi, tudi diameter oči.Obe božanstvi držita skodelico, tudi nekateri častilci v rokah kaj držijo,

vejo, rožo ali kaj podobnega. To je verjetno povezano s čaščenjem novega leta, ko se združita človeška in božanska sfera, to so bili udeleženci obreda. Tako ta skupina ni bila naključno najdena kot skupina, ampak vse spada skupaj. Predstavlja bogove na eni strani in ljudi na drugi, v momentu ko so se počutili najbližje bogovom. SMRTNIKI: Zelo variirajo v kvaliteti. Kljub razlikam, jih druži neka skupna logika abstrakcije in geometrizacije okončin, trikotniške oblike stilizirane brade (nos, ustnice). Homogenost neka je že vidna. Značilnost mezopotamskega »okroglega« kiparstva (v primerjavi z egipčanskim kvadratastim).

Ženska glava z visokim pokrivalom (svečenica ali dvorjanka) alabaster in školjčevina, ok. 2500 – 2400 BC, Louvre (najdišče Mari, danes Tel Hariri, Sirija), Ištarino svetišče

Kip sedečega guvernerja mesta Mari Ebig-II-a, alabaster, lapis lazuli, školjčevina, ok.2400 BC, Louvre (najd. Mari, danes Tel Hariri, Sirija), Ištarino svetišče

Nekoliko bolj naturalistično upodabljanje – novost, odmik od abstrakcije drugega obdobja- Takratna moda, pobrida glava + brada. Delo predstavlja največji dosežek kiparsta Mari-ja, v sorazmerju z njegovim bogastvom. Predstavljen je minister za finance (?) v taftanem krilu. Translucidni alabaster iz katerega je oblikovan doda neko substilnost formi buste. Ohranjeni orginalne inkrastacije školjčevine in lazulita (oči). Najden v Ištarinem templju, v bližimi je bil tudi Šamašov.

Relief z upodobitvijo gostijo in muzikantov, alabaster ok. 2500 BC, Chcago, Oriental Institute Museum, najdišče Tutub, Irak)

Votivni relief Ur-Nanše-ja, vladarja mestne

državice Lagaš, 29cm, ok.2550-2500 BC, Louvre, najdišče Girsu (danes Tello, Irak)

Značilni primer upodobitve vladarja kot velikega graditelja templjev. Napis na hrbtni strani ploščice. Zgradil je tempelj Ningirsuja, boga Lagaša in tempelj boginje Nanše. Ningirsu je imel agresivno, vojno naravo, povezava z levi. Napredej od prejšnjih reliefov. Figure več niso samo izdoblene, ampam tudi modelirane. Ur-Nanše nosi košaro z blatom, da to napravil prve zidake za gradnjo templja. Na spodnji desni strani reliefa praznuje dokončanje dela. Predstavljena je tudi njegova družina, identificirana z imeni.

Stela jastrebov, postavljena ob zmagi Eannatum-a, vladarja mestne državice Lagaš nad sosednjo mestno državico Umma, apnenec, ok. 2450 BC, Louvre, najdišče Girsu (danes Tello, Irak)

Dal jo je postaviti vnuk Ur-Nanšeja, Eannatum. Tematski kontrast prejšni upodobitvi, vojaški spopad v izrazito propagandne namene. Na sliki je zgolj fragment večje monumentalne stelem najdišče Tello, Irak. Kamniti relief iz apnenca. Korakajoča vojska, poveljnik, spodaj pa isti poveljnik izoliran od vojščakov, stoji na bojnem vozu, za njim koraka armada. REKONSTRUKCIJA: predstavlja značilen primer pripovednega upodabljanja v več pasovih. Dinamično upodabljanje, monumentalnost, tu je upodobitev združena z napisi (klinopis), ki pokrivajo vso ostalo

površino, kjer ni figur propagandno besedilo + podoba v enem okviru. Obojestransko. ZGORNJI PRIZOR: tu se verjetno pripoved začne. Lagaški vladar Eannatum premaga vojsko Uma in neusmiljeno pobije vse vojake. Tu grejo prekže mrtvih sovražnikov upodobljeni kupi mrtvih vojščakov Uma nad katerimi so ptice ujede – jastrebi. Vojaška zmaga, popolna, zaslužena. DRUGI DEL: svečan, zmagoslavni prihod v domovino, Eannatum v štirikolesnem bojnem vozu na čelu svojih čet v zmagoslavnem sprevoduSPODNJA 2 PASOVA: 3. Sedeč kralj E., ki prisostvuje pogrebu svojih pobitih mož, pitna daritev, skupinski grob. 4. Morda bojni prizor

Glede na poznavanje mestne strukture pogrešamo mestnega boga – prisoten na hrbtni (čelni?) strani. Ista vsebina, zmaga nad sovražniki, upodobljena z ustreznim mitološkim aparatom. Osrednji lik je mestni bog Ningirsu, ki na božanski način pobija sovražnike ujame jih v mrežo, ki jo drži imdugod (orel z levjo glavo). Z desnico Ningirsu še po vojakih udarja z gorjačo. Zraven je verjetno njegova družica, boginja Nanše. Spodaj sta oba na bojnem vozu. NAPIS nad IMDUGUDOM: posvetitev gorjače vladarju Eannatumu.

UR:

Strateški leži ob enemu izmed glavnih rokavov Evfrata, takrat nedaleč od Perzijskega zaliva. Ena izmed glavnih metropol na smolnatem griču, ker so zgradbe bile grajene z opeko iz nežgane gline in vezane z nafto – velike količine katrana

Eno izmed tistih mest, ki so omenjena v Sv. Pismu. Možno jem da je Ur v Babiloniji, kot Ambrahamova domovina, postala še bolj pomembna za izkopavanje. Eno najpomembnejših odkritij 20.stl, Wooley je globoko pod plastmi današnjega mesta odkril veliko grobišče 1500+ grobov, 17 velikih grobnic z bogatim grobnim inventarjem, poimenovano Pokopališče kraljev. Pomanjkanje dokazov, da je res šlo za vladanje, kaže pa na njihovo bogastvo. Odkrito 1927-29 (glavnina). ARHITEKTURNO. Globoko pod zemljo, iz zidakov. Grobne komore, do njim po strmem dolgem stopnišču, sledijo si po 3 ki so pokrite z nepravim (lažnim) obokom.

Prapor iz Ura; intarzija iz rdečega apnenca, lazurita in školjčevine z gravirano risbo, ki je zapolnjena z bitumnom., ok 2600 BC, London The British Museum, najdišče: Ur (dan. Tel al-Mukaijar, Irak), pokopališče kraljev, grobnica PG 779

Funkcija neznana, možno je, da so ga pritrdili na drog. Na leseno ogrodje je bil v tehniki intarzije vstavljen friz figuralnih podob iz rdečega apnenca, školjčevine, lazulita (3 barve). VOJNA: upodobljen vojni spopad, 3 pasovi, ključna figura je vladar mesta Ur. Pripoved se začenja v spodnjem pasu, serija v napadu upodobljenih 4-kolesnih bojnih vozov, ko zmaličijo sovražnike. Detajlna upodobitev ran. Eden od ključev za rekonstrukcijo Eannatumove stele. SPREDNJI FRIZ: korakajoči vojaki, po konceptu spominja na E. stelo. Prelevi se v dinamičen spopad. ZGORNJI DEL: spremstvo vojaških poveljnikov + ujetniki, ki prosijo za milost vladarja. Vladar je tako velik, da glava sega celo čez rob kompozicije. MIR: veliki vladar pri gostiji, ki praznuje svojo zmago. Oblečen je v kožuh neki. V zgornjem pasu. samo moški, vsi z dvignjenim kozarcem nazdravljajo, zaključek zgodbe.SPODNJA PASOVA: procesija, v kateri nosijo vojni plen in ženejo vplenjene živali, ki bodo kasneje prišle prav pri gostiji. DETAJL: 2 lika, ki skrbita za zabavo. Muzikant s pripetom inštrumentom (harfa ali podobno), ženska figura, plesalka ali pevka.

»Lira« z bradato bikoto glavo (t.i. kraljeva lira), izvirna bikova glava: lapiz lazuli, zlato, srebro, školjčevina (leseni deli in strune so sodobna rekonstrukcija(, ok.2500-2450 BC, Philadelphia, University of Pennsylvania Museum of Art and Anthropology, najdiple Ur, pokopališče kraljev, Irak, grobnica PG 789

- Bradata bikova glava Pomen upodobitve neznan, ton instrumenta, govejo mukanje??? Bik – simbol bogastva in moči. Zlata glava in brada – lahko da upodablja boga sonca in pravičnosti, Šamaša.

- Intarzija iz školjčevine na stranici lesene resonančne deske Možno globlje sporočilo: da Šamaš nadzoruje pot vladarjeve duše v podzemlje, saj namzgornji prizor kaže osebo z bajeslov. bitji. Spodnje 3 podobe naj bi prikazovale živali pri pogrebnem obredu. Lik človeškega škorpijona spodaj, mogoče povezano s potovanjem vladarja v podzemlje.

Valjasti pečatnik kraljice Pu-abi z upodobitvijo gostije, lapis lazuli, ok. 2600 BC, London, The British Museum, najd: Ur, Irak, pokopališče kraljev, PG 800

4 cm visok valj iz lazulita, osrednja figura te gostije je gospa Pu-abi. Moška figura je ali njen soprog ali njen oče, morda je celo šlo za žensko vladarico, ne za soprogo moškega vladarja

Naglavni nakit Pu-abi, ok. 2600, Philadelphia, University of Penn. Museum of Art and AnthropologyUr, pokopališče kraljev, Irak

Tanka zlata pločevina z vdelanimi školjčnimi in lazulitnimi elementi, deloma tudi poldrag kamen.

Kozorog v grmovju ( t.u. oven v grmovju), ok 2600 BC, zlato, srebro, lazulit, baker, školjčevina, rdeči apnenec, bitumen, Philadelphia, Ur, pokopališče kraljev, Irak, PG 1237

Kozorog morda simbol rodovitnosti, ne kot žrtvena žival, ampak kot božansko bitje –

kult rodovitnosti. Kozorog nosi tram, šlo je verjetno za darilno mizico, kultni objekt, del tempeljskega inventarja

3. AKADSKO OBDOBJE (AKKADIAN PERIOD) ok.2334 – 2154 BC*Frankfort: ok. 2340 – 2180 BC

Drugačen koncept vladarja, pridobi na pomenu in moči, sebe razglasijo za enake bogovom, niso več namestniki bogov. 1. vladar novega imperija, ustanovitelj države, je Sargon I. Iz Akada (šurukin – vladar je pravičen/legitimen). Prototip velikega osvjalaca, legends podobna Mojzesovi. Nimamo nobene njegove zanesljive upodobitve.

Glava akadskega vladarja (morda Sargon I. Ali Naram-Sin), bakrova zlitina, ok. 2300 – 2160 BC, Bagdad, Iraški muzej, najdišče: Ninive (akad. Ninua oz. Ninuwa, dan. Kujundžik), Irak

Ob propadu ali kasneje je bil kip namensko uničen, najden je bil na akadskem smetišču. Tehnika izgorevanja voska, livarska tehnika. Sumerci so že obvladovali vse temeljne tehnike ulivanja bakra in brona. Tip frizure: kulturna kontinuiteta s sumersko civilizacijo, primerjava s čelado sum kralja, ki upodablja frizuro oz. vladarsko krono. Zato jo lahko primerjamo. Ponavljajoči elementi: trak na čelu, senja kondrov, kita, čop – fuga zavezana na temenu – atribut odličnikov in vladarjev tistega časa.Dolga, natančno izdelana brada. Obraz – nova energija in tendenca k morda večjemu relizmu, paradigmatična upodobitev vladarja.

Naram-Sinova stela, apnenec, ok. 2254 – 2218 BC, Louvre, najd: Suza (Šušin, Iran, prvotno v mestu Sippar ob Evfratu, v dan. Iraku)

Naram-Sin je bil sin ali vnuk Sargona I. Stela je bila odkrita v Elamu na obrobju tega sveta, v mestu Suza – izven ožjega kulturnega prostora Mezopotamije (in Akada). Prvotno nahajališčee je bilo mesto Sipa. Stela je opremljena z dvema klinopisnima napisoma, upodobitev zmage Naransima nad gorskim ljudstom Lullubi, z vsem ponosom slavilnega napisa – absolutna zmaga Naransima – osebno porazi svojega nasprotnika. Mlajši napis – eden iz Elamskih vladarjev si je stelo takrat vzel kot plen in ga postavil kot atribut svoje zmage – plenjenje spomenikov in »atributov« zmage, propadandnega materiala. Poenoten ritem korakajočih vojakov in zastavonoše. Skupaj z 2x večjim vladarjem se vzpenjajo navzgor v divje pogorje Zagarosa, celo nekaj upodobljene vegetacije. Dramatična kompozicija v enotnem prostorju, Naransim je ravnokar ubil nekoga, oseba zraven prosi za milost. Naransim v koraku, novi kopje, dvignjen je nad dogajanje. Znotraj monumentalne kompozicije, konstrast s starejšimi stelami (npr. stela jastreboc). Nekaj je vseeno sorodnih elementov, disciplinirana vojska zmagovalcev z vladarjem

na čalu, na drugi strani pa pobiti in uničeni sovražniki. Razlika v liku vladarja: obleka, upodobitev oborožitve, razlika v obliki pokrivala. Božanski element na Naransimovi steli zastopata zgolj 2 zvezdasti strukturi (morda jih je bilo več) – ne vemo točno kateri bogovi, morda Šamaš in Ištar. Ne pojavijo se božanstva v človeški podobi, ampak le zgoraj, bistveno manj vidno kot podoba vladarja. Iz Naransinove čelade ratsejo bikovi rogovi – nobene paralele z vladarji zgodnjedin.dobe. Naransin naj bi se razglasil za boga – prej je vprašal za dovoljenja razna svetišča. Ta nadutost naj bi ga kasneje tudi pokončala.

Odtis valjastega pečatnika pisarja z imenom Adda, zeleni kamen vulkanskega izvora, viš.2,9cm, ok 2300-2200 BC, London The British Museum, najdišče: domnevno Sippar (dan. Tel Abu Habbah, Irak)

4. VMESNO OBDOBJE GUTIJCEV (»Gutti Interregnum«= ok. 2154 – 2112 BC

Akadski imperij se sesuje zaradi notranje krize, mestne državice se začnejo upirat. Gutijci zavzamejo Agade, imperij razpade. Pride do 50-letnega kaosa. Gutijci povzročijo obdobje barbarskih napadov, prvotni red se sesuje, trpi mednarodna trgovina, mestne državice to izkoristijo in se ponovno osamosvojijo.

5. NOVOSUMERSKO OBDOBJE (»Neo Summerian Period«)*Frankfort ok 2125 – 2025 BC

I. LAGAŠ v času lokalnega vladarja (ensi) z imenom Gudea ok.2144 – 2120 BC

Gudea je Lagaš vodil neodvisno (ali soodvisno z Urom) od drugih mestnih državic.

Gudea, lokalni vladar (ensi) državice Lagaš upodbljen v kipu častilca posvečenemu bogu Ningišizda, viš.46cm, diorit, ok.2120 BC, Pariz, Louvre, najd: Girsu (danes Tello), Irak

Ne kaže se v podobi bojevnika, zmagovalca, ampak v podobi velikega graditelja, zaščitnika, kot večni častilec – lik, ki ga postavi v številna svetišča. *primerjava z Marijevim Ebih-II-a-jem: razlika v materialih, Gudea je iz težko obvladljivega diorita (vulk.kamen), nelokalno dostopen material. Ebih-II-a je iz alabastra, čeprav je alabaster lažje obvladljiv kamen, je Gudea upodobljen veliko bolj realistično, bolj detajlno. Oblačilo Gudee, preko enega ramena, iz gladkega materiala. Ohranjenih je več kot 20 različnih upodobitev Gudea, večinoma v dioritu, med katerimi je nekaj ponaredkov.

Stoječa figura vladarja (morda Gudea) – stoječi častilec božanstva, viš.105cm, diorit, ok.2120, Louvre, najdišče Girsu (dan. Tello, Irak)

Ena od podob, brez napisa, zato sklepamo, da je to Gudeoa (oz. predhodnik/naslednik). Primerjava s stoječo figuro žensko figuro: poenoten pogled – notranja umirjenost.

V splošnem gre za kipe, ki so zlasti v sredi obdobja vladanja, izdelani iz diorita – uvoženega vulkanskega kamna, ki zaradi svoje trdnosti simbolizira. Ti kipi niso zgolj prezentacija nekega indiviua, ampak za samoprezentacijo državnega kulta.

Kip sedečega Gudea z načrtom templja v naročju, ok.2120 BC, Louvre, najdišče: Girsu (dan.Tello, Irak)

Brez glave, a je še vedno najbolj zgovorna predstava, saj ga prekriva klinopisni napis, ki nam daje mnoge informacije o prvotni funkciji podobe. Namenjen za glavni tempelj Ningirsuja, boga Lagaša, našteva tudi druga božanstvam Gudea je dogradil in predelal Ningirsujev tempelj (Ininu). Vladar je upodobljen kot veliki graditelj, tu je viden motiv »arhitekta«, kip v naročju drži tablico, na kateri je izrisan tloris svetega območja templja Ininu. Zraven načrta temlja sta še 2 instrumenta, ravnilo z nakazanimi razdelki, drugi predmet je šilo, pisalo s katerim se je vrezovalo v glineno tablico. NAČRT: ne gre za tempeljsko celo, ampak

za tloris obodnega zidu, več svtišč. Več vhodov s stolpastimi strukturami. Ritmična izmenjava poglobljenih in izstopajočih delov stene (lizene) – stalnica Mezopotamskih javnih stavb – členjenje. NAPIS: okoliščine nastanka templja. Sporoča, od kod je prišel material za tempelj – iz različnih telov takrat znanega sveta. + vladar ima tudi svojega osebnega boga, Gudeov bog je bil Ningišizda, ki ga je postavil na to vladarsko mesto.

Ningišizda je prepoznaven po kačah, ki rasteta iz ramen. (stela)

II. OBDOBJE III. DINASTIJE IZ URA ok. 2112 – 2004 BC

Začne se z dokončno zmago nad Gutijci, zaradi uruškega vladarj, namestnik v Uru ga spodnese in posluša nazaj prinest akadske stvari – združi celotno porečje obeh rrek- Urnamu, ustanovitelj III. dinastije v Uru. Eno izmed najbolj ustvarjalnih obdobij sumerske civilizacije, ohranjenega je zelo malo.

Portretna glava enega izmed vladarjev III. dinastije iz Ura, alabaster, bitumen (vložene oči iz steklene mase so dodatek današnjega restavratorja), vip.10,16cm, ok. 2050 – 2000 BC, Chicago, Oriental Insistute Museum (najdišče: Adab oz. Udab (dan. Bismaya, Irak), na območju svetišča

Vrnitev k likovnemu jeziku akadcev, karakterizacija ipd.

Ur-Nammujeva stela, ok.2097 – 2080 BC, Philadelphia, UOP Museum of Archeology and Anthropology, najdišče: Ur, Irak, v bližini zigurata; apnenec

Fragment a) stoječi Ur-Nammu, sumerski in akadski kralj daruje pitno daritev na drevesce pred sedečim bogom Nanna z merilno palico in vrvjob) za bradatim bogom Nanna (z značilnim pokrivalom) Ur-Nammu nosi orodje za pripravo prve opeke, za njim gologlavi svečenik ali tempeljski služabniksimboli pravice

Zigurat boga Nanna v mestu Ur (dan. Tel al-Mukaijar), ok.2100 BC, kasneje večkrat obnovljen, dograjevan in nazadnje tudi nadzidan za časa novobabilonskega vladarja Nabonida (540BC)

Kompleks obdan s kasnejšim obzidjem TEMENOS – posvečeno območje, tempeljski kompleks, grški izraz, zigurat boga

Nanna najbolj monumentalen del kompleksa, orientiran je po straneh kompasa. Na SV strani je dostopen po stopnišču.

Ostanke zigurata je med leti 1920-30 izkopal Sir Leonard Wooley. Zgradil ga je Ur-Nammu v čast boga lune Nanna, ki je bil tudi mestno božanstvo Ura. Kompleks je služil administrativnim namenom centra mesta. Zadnji kralj novobabilonskega imperija, Nabonidus ga je restavriral v 7 slojih, namesto v prejšnje 3.

III. obdobje mest ISIN in LARSA ok. 2017 – 1763 BC

MARI, kompleks Zimri-Limove palače, ok.1760 BC

Veličastna palača, ki jo je dal zgraditi SHAKKANAKKU Zimri-Lim. Zelo dobra organiziranost, deljenost prostorov glede na namembnost. Okrašeno z raznimi stenskimi poslikavami. Najdeno je bilo več kot 15k glinenih tablic. Zunanji zidovi iz surove, nežgane opeke, boginji Ištar posvečeno svetišče, posebej skladišča in shrambe. Notranje svorišče. Prestolna dvorana, vladarjeva soba. Kopalnice. Etc.

Investitura lokalnega vladarja (šakkanakku) mesta Mari, morda Zimri-Lima, stenska poslikava, ok.1750 BC, Louvre, najdišče Mari, palača Zimri-Lima, dvorišče palm

Boginja Ištar, ki z desno nogo stoji na levu, v desnici drži »modro palico« in »rdeči obroč« - simbola vladarske oblasti, ki ju poklanja stoječemu monarhu, morda Zimri-Limu. Ob liku vladarja kot njegova

»priprošnjica« stoji boginja z dvignjenima rokama, morda Lama, za boginjo Ištar sta upodobljeni še po eno žensko in moško božanstvo, v spodnjem slikovnjem polju boginje držita v rokh bati, iz katerih izvirajo vodni tokovi, v katerih plavajo ribe – tradicionalni mezopotamski simboli rodovistnosti in blagostenja. Freksa je razdeljena na 3 vertikalne predele, simetrično razporejene z dvema zunanjima sekcijama, ki obrobljata centralno. Naj bi refkletiralo dejansko arhitekturo palače – podijsko sobo, prestolno

dboramo. Tri palme na strani naj bi bile 3 dejanska drevesa, ki so bila posajena na dvorišču pred palačo. V zgornjem delu srednjega pasa je center kompoticije in uprizarja sceno, ko boginja poklanja oblast Zimri-Limu. Spodnji del je simetričen in predstavla rodovitnost in blagostanje prihajajočega časa, ko bo vladal Zimri-Lin. Ok. 1760 BC, Louvre

Boginja z vazo, beli apnenec, viš.142 cm, zg. 2 tisoč BC, Aleppo, Nacionalni muzej, najdišče: Mari, Zimri-Limova palača

Ištup-Illum, lokalni šakkanakku mesta Mari, črn vulkanski kamen, viš.152cm, ok.2255-2150 BC, Aleppo, Nacionalni Muzej, najdišče Mari, Sirija, Zimri-Limova palača

6. STAROBABILONSKO OBDOBJE ok. 1894 – 1595 BC

Glava vladarja (»Hammurabi«), zač. 2 tisočletja BC, Louvre, najdišče Suza (dan. Sus, Iran)

Verjetno upodobitev Hammurabija. Skoraj že impresionistična upodobitev obraza, brki in kratke dlake pod spodnjo ustnico so že nakazane tranzicija do bolj formalne upodobitve brade, ne več tako stilizirano kot v prejšnjih obdobjih. Tudi lasje so komajda vidni pod volneno kapo, upodobljeni na

podoben način kot tiste pri boginji z vazo. Obrvi se sicer srečajo v sredini, ampak so bolj fino obdelane na sredini, in ne samo vzorec ribjekosti. Oči z izrazitimi vekami se prav tako razlikujejo od tistih, iz časa Gudea – zunaj so debelejše kot v sredini oči.

Hamurabijeva stela (»Zakonik kralja Hammurabija), bazalt, ok. 1750 BCLouvre, najdišče Suza (dan. Šuš, Iran), prvotno nahajališče: verjetno Sippar

Kralj stoji pred prestolom boga sonca Šamaša, vrhovnega sodnika, konjunkcija med dvema figurama je še posebej zanimiva. Ne gre zgolj za konfrontacijo med dvema osebama, temveč tudi za komunikacijo. Močno zaokrožen relief ne ne dovoli takšne detajlnost kot je bila vidna v prejšnjih delih.

Klečeči častilec boga Amurru-ja (sum. Marftu-ja), morda starobabilonski vlada Hamurabi, bron s pozlato, vip.19,5cm, ok.1750 BC, Louvre, najdišče: Larsa (dan. Tel al-Sankereh, Irak)

Hamurabi poklekne pred pogom Amurru-jem. Na reliefu ob strani podstavka je kralj pokazan še enkrat z istim pristopom pred boginjo na prestolu, inskripcija nam pove, da je stvar posvečena bogu Amurruju, za Hammurabijevo življenje. Na drugi strani podstavka je relief, ki ga bi lahko pripisali ali bogu ali boginji. Spredaj je porečje, ki imitira ali skledo vode ali je namenjeno zrnju za kadilo. Obraz in roki kralja so pozlačeni z zlato folijo. Presneti animacija dela, tako kot pri Hamurabijemu portretu in na steli. Akt kako poklekne pred bogom, glava nekako med rameni, leva roka je trdno pritisnjena ob telo, desna pa izvaja primerno gesto, vse to v enem kosu.

Harfist, terakotni relief, viš. 12,3 cm, ok. 2000 – 1600 BC, Chicago, Oriental Institute Museum, najdišče neznano

Relief iz žgane gline, čas hamurabijeve dobe, stroma, uprizoritev skorajda žanrskega motiva, pripadali so serijski proizvosnji, za kapele, upodabljali so večja in manjša božanstva – pri harfistu ne vemo koga je predstavljala. Večinoma modeliranja v glini, ne samo vtisnjeno v kalup, ampak še dodatno obdelan.

Kraljica noči, morda sestra boginje Ištar, žgana glina z ostanki polihromacije, viš. 49,5 cm, ok. 1792 – 1750 BC, London, The British Museum, najdišče neznano (nekje v današnjem J Iraku)

Boginja neznana (pokrivalo) – morda Lillith, ali Ereškigal (sestra od Ištar). Noge se spremenijo v ptičje okončine – kremplje s katerimi se oklepa levov, ob strani 2 sovi. Oblast: obroč, palica + krila. Frankfort tu vidi Lillith, ki se je povezovala z bitjem iz epa o Gilgamešu kot sova. Če bi kraljica noči res predstavljala Lillith se sprašujemo zakaj bi se častila v domači kapeli. Pokrivalo s kar 4 rogovi, za bogove 2. ali 3. reda. Zaradi prisotnosti 2 levov, ki sta atributa Ištar, zato je najverjetneje, da je to Ereškidal, starejša sestra. Boginja podzemlja (mezop. Persefona). Preden je bil kupljen, so analize pokazale, da gre za izvirnik. Ostaja ena pomembnejših terakotnih umetnin tega obdobja. Velike dimenzije – glini je primešana slama, lik je bil vtisnjen v kalup, globok relief + detajli, ki so vrezani s šilom v mehko glino. Primer ženskega akta v tem obdobju. Analize so pokazale tudi, da je bil kipec polihromiran telo rdeče barve, rdeće-belo-črna kombinacija. (rdeča se povezuje z Ištar).

Obdobje starobabilonske države se konča z dramatičnim hitrim propadom – pojav nove mogočne sile izven Mezopotamije. Sredi 2 tisoč BC nastane država ljudstva Hetitov – Hati, polovica današnje Turčije. Predstavlja eno od pomembnih kultur te dobe, mezopotamski + egipčanski vplivi + svoje stvari. Priselijo se s S in pripadajo indoevropski jezikovni skupini. Ko se popismenijo prevzamejo klinopis – hetitščina je

1. indoevr. jezik s svojo literaturo. Nastane Hetitski imperij, na tej prelomnici je leta 1595 BC v plenilnem pohodu prodrejo v Babilonijo, zasedejo Babilon in povzročijo kaos, ki ga izkoristijo gorska ljudstva in prodrejo v nižinski del. Hetiti se ne ustalijo. Kasiti (gorsko ljudstvo) se. V Babilonu formirajo novo dinastijo in vladajo večino 2. pol 2. tisočletja.

7. HETITI imperij: Srednja država 1500/1450 – 1370 BC, Nova država: ok. 1370 – 1200 BC

Glavno mesto Hattusa z obzidjem, pokrajina Anatolije.

Levja vrata (zunanja stran), apnenec, ok. 1400 BC, Hattusa

Citadela v Hattusi, sugerirajo to, da Hetiti močno vplivajo tudi proti Z – vir za podobno motiviko levov, ki varujejo vhod v Mikenah. Iz Hetitskih virov, ki omenjajo Ahajce in mesto Trojo, na obrobju vplivnega območja Hetitov. Hititska civilizacija je odvisno od Mezopotamcije, projekcira tudi elemente visoke kulture. Imperij propade v 12.st BC iz neznanega razloga.

Kraljevska vrata (notranja stran) – Hetitski bog ali vladar

Verjetno eden izmed hetitskih bogov. Tudi v pravnem smislu eden izmed bolj civiliziranih ljudstev v tistem času. Blažje kazni ipd. Glavni konkurenti Egipta 18/19. dinastije. Neodločena bitka pri Kadesu z Ramzesom II., mirovna pogodba kot rezultat – obdobje miru.

na SZ – Asirska država ; Asirijana JV – Babili – Babilon; Babilonija

BABILONIJA V 2. POL 2. TISOČLETJA BC

8. KASITSKA DINASTIJA ok. 1600/1570 – 1155 BC

Še eno novo mesto, blizu Babilona, Dür – Kurigalzu, ki nam najbolj nazorno predstavi kasitsko obdobje – novagradnja, poimenovano po kasitskem vladarju, po propadu kasitske dinastije opuščeno. Kulturno so se spojili, akadski jezik, sumerski kot jezik literature in religije. Ta odnos se kaže tudi v arhitekturi in vseh zvrsteh likovne umetnosti.

Trdnjava kralja Kurigalzu-ja, Dur Kurigalzu (danes Aqar Quf, Irak), zigurat iz 14.st BC

Zgled po ziguratu iz Ura, kasitski vladarji so skrbeli za stare stavbne dediščine. Zaradi nenavadne ohranjenosti – 1.nadstropje, terasa; radikalno obnovljena – se je ohranilo tudi jedro iz nežgane opeke in omogoča študij tehnike gradnje. Na vsakih 7 plasti nežgane opeke pride plast ločja povezana z vrvmi stkanimi iz ločja.

Bradata moška glava (morda kasitski vladar), poslikana žgana glina, viš 4,3 cm, ok 1400-1300 BC, Bagdad, Iraški muzej (najdišče Dur Kurigalzu, Irak)

Primerjava s Sargonom I. obrazni tip je dokaj podoben, tudi način upodobitve, obrvi, tip brade, vladarski lik ostala podobenprimerjava Puzar-Ištar, lokalni vladar mesta Mari kompozicija oči, poudarjanje obrvi

Tempelj boginje Ištar v Uruku, ki ga je dal zgraditi kasitski vladar Kareindaš, ok. 1415 BC, del opečnatega zidu, Bagdad, Iraški muzej, najdišče Uruk

2,5m ohranjen del zunanjščine, preneseni v 2 muzeja: Bagdad & Berlin. Stena iz žgane opeke, nenavaden tloris – tempeljska cela – 3 osnovne enote z najsvetlejših v središču. Vhod je običajno s strani, tu je v osi z žrtvenikom in podobo božanstva na steni. Na vseh 5 nogah so stolpasto podobnim strukturam –

»bastione«artikuliranje stene: predhodno modeliranje, potem se sestavi podoba boginje/bogov v nišah. Tehnika ---- kot del zidakov se pojavi tudi kasneje, ohrani se tisočletja v tem prostoru. Motiv: stoječa figura v dolgem oblačilu, stožičasta podoba. Ikonografsko: bradati bog s pokrivalom z bikovima rogovoma, v roki drži vrč – vodni tok, ki se dviguje po steni + konvencionalna upodobitev gore.

Novosti kasitske umetnosti – mejni kamni, reliefno okrašeni – KUDURU – pokončna stela, s pogosto obsežnim klinopisnim napisom »kupoprodajne pogodbe«, ki stoji na omenjenem zemljišču. Zaklinjanje bogovom, naj ščitijo kamen pred propadom in uničenjem, saj ga nihče naj se bi premaknil.

Mejni kamen – t.i. kudurru, s katerim je babilonski dvorjan Marduk-nasir obeležil nakup zemljišča, na njem je najverjetneje upodobljen kasitski vladar Marduk-nadin-ekhe, apnenec, ok.1100 BC, London, The British Museum, najdišče: Babilon (danes Babil, Irak)

Bogato relifno okrašen, dolg zaobljen kos temnega apnenca, plitki relief podobe vladarja z lokom in puščicami v vladarski opermi. Pokrivala drugačna. Najbolj značilno za motiviko: pokriva zgornji del stele na obeh straneh, emblemi – živali in predmeti raztreseni po površiniinterpretacija: želva, polmesec, kača, zvezda... na klinopisnem zapisu je polek podatkov o prodaji tudi daljši zarotitveni obrazec, kjer se na pomoč kličejo vsi bogovi, ki naj bi skrbeli, da kamna nihče ne uniči. 1. Sin – lunin krajec2. Šamaš – štirirogelna zvezda s prameni đarkov, na disku3. Ištar – osmerorogelna zvezda (planet Venera), jutranjica, večernica, na disku

9. NOVOASIRSKA DRŽAVA – ASIRSKI IMPERIJ ok. 900 – 612 BC* Asurbanipal II. – rezidenca: Kalah oz. Kalhu* Sargon II. – rezidenca: Dur Šurkin* Asurbanipal - rezidenca: Ninive

Palače kraljev so bile dekorirane z dolgimi frizi slik ali reliefov v katerih so bile dokumentirane razne kampanije. Ikonografsko se povezujejo predvsem z izkušnjami vojaka.

I. ASURNASIPAL II. – KALAH ok. 883 – 859 BC

Kip Asurnasipala II., magnezit, ok.874 – 860 BC, London, The British Museum, najdišče Kalah (danes. Nimrud, Irak)

Eden izmed redkih kompletnih kipov tega obdobja. Zelo nepersonalen, skorajda dolgočasna upodobitev. Kompozicija je nedoločujoča, ni nobenih posebnih atributov, obleka je tudi nedodelana, oblika je preprosta. Zgleda kot maska, ni nekih dodelanih obraznih potez.

Lev – čuvaj tempeljskih vrat, sadrasti alabaster, ok. 865 – 860 BC, London, The British Museum, najdišče Kalah, Ištarino svetišče

Krilati lev in bik s človeškima glavama (Lamasu), alabaster, ok. 833 – 859 BC, New York, Metropolitan Museum of Art, najdišče: Kalah, Irak, SZ palača

Prestolna soba in tudi veliko drugih večjih in pomembnih vhodov so bili dekorirani z človeškoglavim bikom in levom. Kip je velik kar 6m! Kombinacija ene figure 2 različnih reliefnih slik, statičen frontalni pogled kaže 2 nogi, pogled od strani 4, rezultat je 5 nožno bitje. Vmesni prostori med nogami in za repom so bili okrašeni z napisi, ki identificirajo kralja in opisujejo njegove dosežke.

Asurnasipal II., alabaster, ok. 833-859 BC, Brooklyn Museum, najdišče: Kalah, SZ palača, soba H

Kralj Asurnasipal II. lovi leve, alabastrni relief, ok. 875 – 860 BC, London, The British Museum, najdišče: Kalah, Irak, SZ palača, Z krilo

II. SARGON II. – DUR ŠURKIN ok. 722 – 705 BC

Novoasirska država na vrhuncu svoje moči, domantna sila na širšem območju. Citadela s kraljevo palačo. Dobro ohranjen, zelo bogat kiparski okras Sargonove citadele, ena izmed prvih najdipl. Ohranjen 2 kompleksa, ki tvorita citadelo

Palača kralja Sargona II, v središču novoustanovljenega mesta Dur Šurkin, ok. 721 – 605 BC

Vhod A v času izkopavanj

Sprednji del opečnatih zidov je prekrit s temnimi ploščami iz alabastra – ORTOSTATI. Glavni motiv: LAMASU mitski čuvaji vhoda – ponovitev motiva. Zaradi transporta stvari niso ohranjene v celotu, tisto

kar je, je v Louvru. Tehnična rešitev kombinacije bika s človeško glavo. Ni neke dramatične spremembne od Asurbanipala, konsistenten slog.

Citadela Sargona II.

Idejno in ikonografsko najpomembnejši del palače – dvorišče. Dostop do prestolne dvorane. Kiparsko okrasje z dvema stolpastima strukturama. 3 portali motiv lamasujev se zgosti, v ostenju sta vstavljeni 2 figuri, ob vhodni steni korakata še dva – podvojena motiva, s hrbtom drug proti drugemu simetrično človeška bradata figura, najpomembnejši je tudi najbolj okrašen vhod v palačo. 2 poudarjena stolpa. Motivika – stalnica asirskih palač.

Mistski junak s premaganim levom, alabastrni relief iz obdobja Sargona II. Ok. 721 – 705 BC, Louvre, najdišče: Dur Šurkin

Lev renči v gledalca, sam junak direktno gleda. Ni dokazov, da je to res Gilgsmrš. Primer monumentalne reliefne plastike asirskega obdobja. Primerjava z oblo plastiko Asurbanipala, 200 let starejšega. Problem upodobitve v reliefu – do poloivce pasu je lik upodobljen frontalno, del pa v popolnem profilu. Ostanki polihromacije, dobro ohranjeno. Konsistentnost sloga, asirska noša, v roki drđi ovito bodalo ali meč – mahajra?

III. ASURBANIPAL II. ok. 669 – 627 BC

Podredi si Egipt, med sinova je razdeljeno ozemlje vladanja. Njegov del uniči babilon. Delitev med brata se ne obnese, zaradi zaveznikov sledi vojna s sosednjimi ljudstvi (Elam na gorovju npr.). Zanima ga kultura, Asurnasipalova knjižnica, Ninive, ena najstarejših sploh, odkritega je bilo tu marsikaj. Gradnja svetišč & obnavljanje.

Asurbanipalova stela, apnenec, Asurbanipal kot vladar – graditelj nosi košaro na glavi, ok. 669 – 655 BC, London, The British Museum, najdišče: Babilon, Iraknapis obeležuje Asurbanipalovo obnovo babilonskega templja Esagila. Asurbanipal v značilni drži, ki z obema rokama na glavi podpira košaro, 2000 let prej votivni relief UrNanšeja v Lagašu tudi drži košaro nad sabo. Napis: asurbanipal kot obnovitelj enega od najpomembnejš templjev v Babilonu.

NINIVEZraven Ašura, kjer stanuje nacionalni bog asircev. Mesto Ninve obsega areala, zraven Tigrusa. Dokaj veliko mesto, arh. najpomembnejši sta citadela na griču Kujundžik, na drugem griču pa arsenal, vojaško oporišče.

Citadela na griču Kujundžik

Za razliko od Dur Šurkina, prvailni tloris, tu gre za prilagajanje naravnim danostim. Je v celoti obzidana, znotraj so palačni kompleksi in več templjev. Sistematično izkopavanje.

JZ palačo je že zgradil predhodni, Asurbanipal do je dodelal in na novo opremil. Severna palača je v celoti njegova. V obeh ohranjenih reliefno okrašeni ORTOSTATI – pripovedni prizori v plitkem reliefu – salutast alabaster, ponekod pa tudi iz uvoženih materialov – uvožen apnenec.

Bitka pri Til-Tubi (Bitka na reli Ulai): Asurbanipalova zmaga nad kraljem Elama Teptihubaninsušnak-om (ki so ga asirci imenovali Teumann), uvoženi apnenec (po Layardu), ok. 660 – 650 BC, London, The British Museum, najdišče: Ninive, JZ palača

Že pri prejšnjih primerih pripovednih prizorov je upodabljanje v pasovih del tradicije, tudi tukaj je tako. Ta bitka je slavljena tudi na klinopisnih tablicah in na posameznih mestih na reliefu so klinopisni napisi – skorajda reportažen smisel. Sledimo asirski armadi na bojnih vozovih, deloma peč, deloma na konjih prodira do že napol razkropljenih elamcev, dokler jih ne prežene v reko, kjer utonejo v deroči vodi. Likovna zahteva, polna krvavih detajlov – asirski vojaki prinašajo odsekane glave. Kompozicijska organiziranost osrednjega dela: jasna delitev na 3 pasove, proti desni izginja in se preoblikuje v enotno polje reka, kjer se utopijo še zadnji elamci s svojimi konji. Zgoraj: 2 procesiji elamcov, ki jih vodijo v suženjstvo. Beremo od desne proti levi. Dramatični prizor bitke: jedro dogajanja, kjer se zgornji in srednji pas zlijeta v eno. Bojni voz, s katerega padeta oba poveljnika Elama, Taumann in njegov sin, konja se dvigneta na zadnje noge, najprej je usoda doletela Elamskega vladarka, ki je skušal zaščititi svojega ranjenega sina, potek ju asirski vojak pokonča, reže glavo kralja, v naslednjem prizoru nosi odsekano glavo kralja svojemu vladarju Asrubanipalu. Zelo neusmisljena upodobitev vojnih grozot, za asirce normalno + opozorilo vse, ki bi se upirali.

Severna palača – serija dvorišč. Prestolna dvorana + več večjih in manjših sob, ki so javno dostopne in vladarjeva palača.

10. NOVOBABILONSKA DRŽAVA ok. 612 – 539 BCNabupolasar (625 – 605 BC)Nebukadnesar II. (ok. 605 – 562 BC)Nabonid (556 – 539 BC)

Korakajoči bik, sveta žival boga Adada, glazirana opeka, ok. 605 – 562 BC, Berlin, Staatliche Museen zu Berlin, najdišče: Babilon, Irak, Ištarina vrata

Ištarina vrata so bila osma vrata do notranjega dela mesta Babilona. Zgraditi ko je dal Nebukadnezar na S stran mesta. Posvečena babilonski boginji Ištar, glazirana opeka s plitkimi reliefi, mušhuššu (zmajev) in aurošev. Streha je bila iz cedrovine. Čez vrata je šla procesija čez novo leto.