MATURSKA TEMA PO PREDMETOT

LIKOVNA UMETNOST

Umetnosta na TREBENI[TA

MENTOR izrabotil: Goce Josifov Trajkov Boris ROMBO

VOVED

Umetnosta e sublimat od ~ovekovite

istra`uvawa , barawa i potrebi. Taka malku pove}e od

70 godini “Trebeni{te” predstavuva ime ili poim koj

predizvikuva interes kaj nau~nite arheolo{ki krugovi

vo Evropa i nadvor od nea. “ Trebeni{te “ e nekropola

slu~ajno otkriena vo prvata polovina na XIX vek ili

poto~no vo 1918 kodina od strana na bugarski vojnici

koi rabotele na izgradba na patot Ohrid – Ki~evo koj

bil graden za voeni interesi. Po objavuvaweto na

materijalot od prvite sedum bogati grobnici, vo 1927

godina otkrieni od strana na bugarskiotarheolog

Bogdan Filov, nau~nite analizi koi bile vo ramkite na

arheolo{kite krugovi se razvile do stepen na polemiki,

osobeno ako se zema vo obzir tehnolo{kata izrabotka

na znamenitnite zlatni posmrtni maski koi hronolo{ki

se “ Oddale~eni “ od dotoga{ ve}e poznatite mikenski

primeroci.

Prethodno spomenatoto nao|ali{te ili nekropolata

“ Trebeni{te “ se nao|a na oddale~enost od 9 ( devet )

kilometri severozapadno od Ohrid, vedna{ pokraj selo

Gorenci i se prostira na lokalitetite Suva ^e{ma , Tri

^elusti, Vrtuqka kako i pod samata terasa na

magistralniot pat Ohrid – Ki~evo – Skopje. Dosega vo

spomenatite lokaliteti se otkopani vkupno 56 ( pedeset

i {est )grobnici od koi trinaeset go nosat epitetot

“ kne`evki “ so bogat fond na grobni prilozi, a

ostanatite se poskromen arheolo{ki materijal.

Nekropolata “ Trebeni{te “ e sostavena od

4( ~etiri ) grupi na grobovi, od koi prvata se sedumte

grobovi otkrieni od bugarite i grobot VIII otkrien od

Vuli} na lokalitetot Suva ^e{ma, vo vtorata grupa

vleguvaat grobovite IX – XIII koi se isto taka otkrieni od

Vuli} prostorno oddale~eni 50 – 60 metri zapadno i

severozapadno od prvata grupa, tretata ja so~inuvaat

Vuli}evite 9 (devet) “ siroma{ni grobovi “ i

11(edinaeset) grobni celini od V. Lahtov i J. Kastelic,

odbele`ani so broevite XXIII do XXXIII oddale~eni za

okolu 100 metri severno od predhodnite, i ~etvrtata

grupa od V. Malenko I – XXIII oddale~ena za 400 metri

od grobovite na tretata grupa na lokalitetite Tri

^equsti i Vrtuqka.

Fondot od 825 predmeti evidentirani koj se sodr`i

od blagorodni i neblagorodni metali i staklo od koi 258

denes se ~uvaat vo arheolo{kiot muzej vo Sofija

( Bugarija ) , 187 vo narodniot muzej vo Belgrad

( SR Jugoslavija ) i 380 vo narodniot muzej vo Ohrid

( Makedonija ).Me|u niv osobeno zna~itelen vo sekoja

smisla imaat ~etirite posmrtni maski, dvata bronzeni

krateri, srebrenite pehari i ritoni, narakvici, sandali,

ukrasni plo~ki, zlaten i srebren nakit, bronzenite

{lemovi koi se sre}avaat vo kne`evskite grobnici.

Nekropolata “ Trebeni{te “ e glavno arhajska ,

nejzniot hronolo{ki dijapazon zapo~nuva kon krajot na

IV vek pred na{ata era.

@itelite na Trebeni{kiot krug ne se spomenuvaat

vo nieden istoriski izvor, za niv nema nikakvi pi{ani

dokumenti odnosno za niv ne postoi nikakva legenda –

nitu pak predanie... Nivnite imiwa se “ napi{ani “ na

arheolo{kite predmeti najdeni vo grobovite. Nivnata

pripadnost, govorot, duhovniot `ivot, tvore{tvoto – so

edna misla, site nivni tajni – se magi~en predizvik za

neotpovikanata potraga po apsolutnata vistina.

So problemot sozdaden vo pogled na etni~kata

pripadnost vo ramkite na “ Trebeni{ta “ , nau~nicite

iznesile razli~ni mislewa doneseni vrz osnova na

svoite analizi i toa blagodarenie na tie nau~ni

{pekulacii dosega `itelite na “ Trebeni{ta “ bile Grci ,

Makedonci , Iliri ili Trakijci , Kritjani , Enhelejci ili

Daserati , Pajonci duri i Kelti. “ Trebeni{ta “ e

nekropola koja i natamu e primer za mistifikacija

re~isi edinstvena vo ramkite na dosega{nite

arheolo{ki nauki.

UMETNI^KI IZRAZDostrelite i vrednostite na predmetite iskopani od

“ Trebeni{ta “ ( Gorenci ) neraskinlivo se vrzani so

karakteristikite, vo taa smisla , na vremeto na koe mu

pripa|aat , kako i na tradiciite koi proizleguvaat od

eden {irok geografski prostor od mediteranskiot svet.

Odnosno , sekoj motiv i umetni~ki izkaz ja

otslikuva moralnata paradigma na vremeto so

tradiciite i filozofijata na `iveeweto nad zemjata i vo

zadgrobnata ve~nost. Pa taka ovoj arheolo{ki lokalitet

kolku e najkontraverzna tolku i najpodatliva

arheolo{ka mikroregija za razgatnuvawe na

najdlabokite filozofski – religiozni i umetni~ki poraki na

vremeo i lu|eto vo ramkite na najvozbudlivata

hronolo{ka dimenzija na pragot od praistorijata i

istorijata.

Poa|aj}i od ova , analizite treba neizostavno da se

gledaat kontekstualno. Kako {to e spomnato

predmetite od grobovite i von grobnite naodi od

nekropolata “ Trebeni{ta “ mu pripa|aat na vremeto

od krajot na VII vek do krajot na V vek pred na{ata

era. Ovie fakti za vremeto ili hronolo{kata pripadnost

na predmetite se usloveni od analiti~arite koi so ova

gi potkrepuvaat svoite tezi za etni~kata pripadnost na

lu|eto koi bile potrebni vo nekropolata.

Za umetni~kiot vkus i za vremeto na

pogrebuvawata vo nekropolata “ Trebeni{ta “ ni

zboruvaat nekoi kerami~ki formi od lokalitetite Tri

^equsti i Vrtuqka , prvenstveno bombestite sadovi so

dve dr`alki , kako i bronzeniot nakiten inventar i

belegziite so otvoreni kraevi i dvojnite igli – Furketi.

Dvojnite igli – Furketi ( za kosa i frizuri ) se

karakteristi~ni za lokalitetot Tri ^equsti . Umetni~kite

zafati na majstorite poka`uvaat deka arhajskata

nekropola “ Trebeni{ta “ imala i svoja predistorija .

Dodeka na helenskiot jug arhajskiot stil na sozdavawe

i `iveewe bil vo podem , ovoj del od balkanot `iveelse

u{te vo svojata praistoriska `elezno vremenska

dimenzija , so zadocneta i transformirana upotreba na

elementi od geometriskiot stil koj e ve}e minato

ju`nobalkanskiot egejski i kultuven krug. Od sredinata

na VI vek natamu trebeni{koto `itelstvo bilo zaplisnato

od dostrelite na arhajskata civilizacija na egejskiot

basen.

Zlatnite maski nepoznati za gr~kiot i ilirskiot svet

za ova vreme , se kuriozitet na pojava na “ Trebeni{ta

“. Mnogu podocna na makedonskite prostori e

otkrienu{te eden fratmentiran primerok blizu Bitola i

pove}e primeroci na arhajskata nekropola kaj Sindoz

blizu Solun ( Egejska Makedonija ). Se pretpostavuva

deka prisustvoto na zlatnite maski na ovie prostori ne

e direkten reminiscenten odblesok napoznatite

mikenski zlatni maski , tuku deka e , vo krajna linija,

vnimanie na relacijata Egipet – Krit - Jonija – Halkidik –

Trebeni{ta. Prethodno spomenatite pronajdeni zlatni

maski najverojatno pretstavuvaat imitacija na likovite

na diviniziranite pokojnici. Zlatno – lentesniot

prepleten ornament e karakteristi~en ukras vmetnat

na rabovite na maskite i na otvorite na {lemovite

pronajdeni vo grobovite na ovaa nekropola. Isto taka

so vakov ukras se ukraseni i {lemovite od Sindos

( Egejska Makedonija ) , a i pove}e zlatni lenti so ovoj

ornament se najdeni poedine~no vo pove}e grobovi

od na{ata nekropola . Za razlika od predhodno

navedenite ukrasni ornamenti ne{to porazli~na e

ornamentikata na maskara od IX grob koja po

dol`inata na nejziniot rab taa e celosno zagradena so

plasti~na izvedba na elipsovidni povrzani poliwa –

dorska klima.

Trebeni{te spekularni maski kako i onie od

lokalitetite vo Sindos i primerokot i Petilep vo ~ista

umetni~ka smisla uka`uvaat , vsu{nost , na

po~etocite na antropo – morfizacijata na prostoriite na

makedonskite oblasti bogato “ pridru`ina “ so

raznovidna geometriska ornamentika od prepletni

sistemi . Arhajski umetni~ki karakteristiki se prisutni i

na drugite zlatni predmeti pronajdeni vo Trebeni{ta :

Zlatnite sandali , Zlatnite narakvici, Zlatnata plo~ka

vo oblik na potkovica, predstavi na meduzi

isklu~itelno vpe~atlivi kako dekorativna plastika i na

bronzenite touretski proizvodi. Isto taka sli~ni

umetni~ki i tehnolo{ki dostignuvawa se

prepoznatlivi i za zlatnite piramidalni, jajcevidni

proizvodi kako i na zlatnite i pozlateite glavi od

ukrasnite igli so primena na tehniki na ukrasuvawe

poznati kako filigran i granulacija. Skapoceniot

nakit od “Trebeni{ta” koj ima kompoziten karakter

paralelno poznat i na Sindos i na Halkidik e

raboten vo Makedonija ili vo koloniite na egejskiot

breg i mo`e da se izdvoi vo posebna grupa, iako

ne se razlikuva bitno od ostanatiot gr~ki nakit od

istoto vreme. U{te eden karakteristi~en motiv na

ukrasnite predmeti od “Trebeni{ta” i Halkidik se

doveduva vo vrska so kritskiot kulturen krug.

Srebrenite pehari i ritoni od “Trebeni{ta” po

svoite stilski odliki imaat mnogu sli~nosti so

peharite od Stara Zagora vo Trakija koi mu pripa|

aat na Jonskiot umetni~ki kompleks, kako i so

Gr~kiot region od grobnicata “Sedummina bra}a”

vo Ju`na Rusija. Trebeni{kite ritoni koi pokraj toa {to

slu`ele za piewe , imale i ritualno i simboli~no

zna~ewe. Pokraj zlatnite maski, monumentalnosta

na bronzenite volutni krateri dostignuva visok

stepen na folozofski – umtni~ka i religiozna

kompleksnost, koja so pravo gi smestuva

grobnicite vo krugot na “ Kralski grobnici”. Isto od

golema umetni~ka vrednost se dvata golemi

bronzeni krateri ( sadovi za me{awe na vino i

voda) i toa vo gorbovite .

I i VIII Kraterot od I grob ima dve volutni dr`alki

od golemi listovi so plasti~en ornament i so redovi

na perli na koi se potpiraat bisti na meduzi. Meduzite

imaat re~isi ~etvrtasti lica ru`ni i {iroko otvoreni o~i,

{irok nos i razvle~ena usta. Dodeka na ple}ite imaat

dve nanadvor podignati krilja, a pak od ple}ite pod

kriljata izleguvaat po dve golemi zmii koi nalegnuvaat

na ramoto od sadot. Glavite na zmiite se visoko

ispraveni i svrteni kon napred. Kraterot od grob VIII

ima isto dve masivni volutni dr`alki koi le`at na

krilesti meduzi so zmiski noze. Ovoj e ukrasen so

kru`en ornament i svienite race na meduzite so

stisnati dlanki. Za razlika od kraterot od I grob

meduzite imaat kru`ni lica, obrazite im se debeli, isto

taka imaat bademasti otvoreni o~i, zasvodeni so ve|i,

naglasen nos, {iroki u{i i poluotvorena razvle~ena usta

so izvaden jazik. Kosata izleguva od dvete strani zad

liceto i vo paralelni redovi pa|a nad gradite koi se

{iroko razdvoeni i bujno prestaveni. Kowanicite koi se

nao|aa na vratot se postaveni po dva na sekoja

strana. Tie se vo polo`ba na trk vo desna nasoka.

Gorniot del java~ot e celosno svrten na desno so

glavata vo anfas. Java~ot ja poseduva voobi~aenata

arhajska nasmevka na liceto koe e trkalezno i

izbri~eno, a na gradite mu se nazna~eni bradavicite.

Desnata raka e svitkana kaj lakot, dodeka pak levata

e u{te pove}e svitkana nagore i gi dr`i uzdite

potpiraj}i se na grivata nad vratot od kowot. Kowitwe

se od ma{ki pol, opa{kite im se koso ispru`eni

nanazad modelirani so linii. Teloto na sekoj od niv e

izdol`eno, glavata mala i sna`na so kratok vrat,

grivata pa|a na desnata strana koja nad ~eloto e

podelena so vre`ani crti~ki. Ovie dva kratera vo

pristapot kon umetni~koto modelirawe i voop{to vo

pogled na stilskite osobenosti, imaat i izvesni razliki

poradi koi bi mo`ele da imaat izvesna me|usebna

hronska distanca. Taka na kraterot od I grob likovite na

meduzite i nivnite race koi so ponazna~ena

muskulatura se porealisti~ki prika`ani osobeno

prestavata na figurite na kravite, odnosno nivnoto

dvi`ewe e prestaveno vo novite tendencii i

postarhajskiot stil od Prvata polovina na V vek pred

na{ata era. Vakvite touretski primeroci se retkost vo

svetot. Za najbliska analogija e poso~en eden

bronzen krater od Viks ( Severna Francija) Ovoj

primerok denes se ~uva vo Minhen so pretstava na

meduzi bez krijla. Za potekloto se pretstavuva deka

se of touretskite centri na Balkanskiot jug,

najverojatno od relacijata Korint – Evbeja _ Halkidiki ili

vo nekoja rabotilnica na dorskite kolonii vo Ju`na

Italija. Od Sofiskata zbirka na trebeni{kite vazi se

odvojuvaat U{te nekolku pomali krateri ~ii kolonentni

dr`alki se potpiraat na po dve zmii od sekoja strana,

me|u koi e i eden fragment so pretstava na le`e~ka

figura na jarec, hidrija ( bronzen sad so dve dr`alki) so

pretstava na Gorganeon i le`e~ki lavovi na vernecot

od otvorot. Dodeka Belgradskata zbirka na bronzeni

vazi ja so~inuvaat : edna hidrija so karakteristi~na

dr`alka so palmeta na gorniot del, edna amfora so

gordinirani dr`alki , tri mali sfingi , kandelabar i drugo.

Od bronzenite predmeti zabele`itelno e prisustvoto na

voeni {lemovi so Gr~ko – Makedonska proviniencija. Vo

grobovite se pronajdeni i pogolem broj na monista od

zlato, staklo i kalibar, dve ornamentalni stakleni amfori

i eden amforisk. Pregledot na pozna~ajnite umetni~ki

dostignuvawa na predmetite od Trebeni{kata nekropola

}e go zavr{ime so eden reprezentiven kerami~ki

primerok pronajden vo lokalitetot Tri ^equsi , koj ,

vsu{nost, ja prezentira dolnata hronolo{ka granica na

pogrebnite aktivnosti, odnosno od vremeto na docniot

IV vek pred na{ata era. Se raboti za eden kantaros od

dobro pe~ena glina , prema~kan so crn sjaen firns od

vnatre{nata i nadvore{nata strana. Ovoj primerok isto

taka bi trebalo da mu pripa|a na anti~kiot kerami~en

krug, no kako {to e ka`ano, od vremeto na zalezot

na klasi~niot podem i umetnosta vo Balkanskiot krug.

Lu|eto od arhajskiot trebeni{ki svetogled imale

konzervativni sva}awa so silno ~uvstvo za neguvawe

na mitskite tradicii.

SPISOK NA PRILO@ENI ILUSTRACII

1. POSMRTNA MASKA ( zlato, 22h20,3 sm; kraj

na VI vek p.n.e ), Sofija, Arheolo{ki muzej

2. POSMRTNA MASKA ( zlato 18,5 h 17,5; kraj na

VI vek p.n.e. ), Belgrad, Naroden muzej

3. POSMRTNA MASKA ( zlato, 16,5 h 20,5 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Belgrad, Naroden muzej

4. POSMRTNA MASKA ( zlato, 13 h 13,2 sm ; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

5. UKRASNA PLO^KA VO OBLIK NA POTKOVICA (zlato, 18,5 h 21,5 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

6. NARAKVIVCA SO PRSTEN ( zlato, 19,8 h 13 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija , Arheolo{ki muzej

7. SANDALI ( zlato, dol`ina 29 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Belgrad, Naroden muzej

8. LENTA SO PREPLETEN ORNAMENT ( zlato, 11 h 5,3 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej.

9. LENTA SO PREPLETEN ORNAMENT ( zlato, 16,5 h 3.4 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

10. LENTI SO PREPLETEN ORNAMENT ( zlato, fragmenti , kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

11. LENTI SO PREPLETEN ORNAMENT (zlato, fragmenti,. VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

12. UKRAS SO MEANDRI I LISTOVI ( zlato, fragmenti, VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

13. UKRASNI LENTI SO TRIAGOLNICI ( zlato, fragmenti, VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

14. ROZETI ( zlato, dijametar 4,2 i 4,5 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija , Arheolo{ki muzej

15. ROZETI VO OBLIK NA YVEZDI ( zlato, dijametar ssa 3,5 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

16. ROZETI VO OBLIK NA YVEZDI ( zlato, dijametar 3,5 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

17. PTICI ( zlato, 4,5 h 5 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

18. KANTAROSI I RITON ( srebro, kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

19. PEHAR ( srebro, visina 17,1 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

20. RITON ( srebro, visina 25 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

21. RITON ( srebro , visina 25 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Belgrad, Naroden muzej

22. DVOJNI IGLI ( srebro, kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

23. IGLI ZA KOSTUM ( srebro, kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

24. DVOJNI IGLI ZA KOSTUM ( srebro , kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

25. VOLUTEN KRATER ( bronza, visina 72 sm; sredina na VI vek p.n.e.), Belgrad, Naroden muzej

26.MEDUZA, VOLUTEN KRATER ( bronza, detaq, prva polovina na V vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

27. MEDUZA, VOLUTEN KRATER ( bronza, detaq, prva polovina na V vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

28. OJNOHOE ( bronza, kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

29 KANDELABAR ( bronza, visina 17,5 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

30. [LEM ( bronza, 23 h 24 sm; kraj na VI vek p.n.e.), Naroden muzej

31. AMFORISKA ( staklo, visina 6,5 sm kraj na VI vek p.n.e.), Belgrad, Naroden muzej

32. \ERDAN ( kalibar; kraj na VI vek p.n.e.), Sofija, Arheolo{ki muzej

S O D R @ I N A

1. Voved.........................................

......... 1 - 3

2. Umetni~ki

izraz................................ 4 - 10

3. Spisok na prilo`eni ilustracii.....11

–13

4. ILUSTRACII..................................

. 15 - 47