UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA …...Veliko možnosti za razvoj govora daje otrokom igra vlog, ki jo sre čamo v svobodni igri. Otroci najpogosteje igrajo vloge ljudi in živali,

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

Predšolska vzgoja

RAZVIJANJE OTROKOVE SPORAZUMEVALNE

ZMOŽNOSTI Z DIDAKTIČNO IGRAČO

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica: Kandidatka:

izr. prof. dr. Vida Medved – Udovič Nada Uršič

Koper, 2011

POVZETEK

V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljen vpliv

igre oz. didaktične igrače na jezikovni razvoj otroka v predšolskem obdobju.

V teoretičnem delu je poleg igre opisana tudi simbolna igra in njen vpliv na otrokov

spoznavni razvoj.

V empiričnem delu nas je zanimalo, ali didaktična igrača vpliva na razvoj jezikovnih

zmožnosti.

Vzorec je bil 19 otrok drugega starostnega obdobja, od tega šest otrok, ki sem jih izbrala po

naključju. Dejavnosti sem izvajala vedno z istimi šestimi otroki.

Uporabila sem kvalitativno metodo raziskovanja.

Na podlagi analiz izvedenih dejavnosti sem ugotovila, da otroci ob didaktični igrači razvijajo

besedišče in ustvarjalno rabo knjižnega jezika.

Seveda pa ima pomembno vlogo tudi vzgojitelj, ki spodbudno in pozitivno vpliva na

razvijanje ustvarjalne rabe jezika.

KLJUČNE BESEDE:

- otroška igra - simbolna igra - didaktična igrača - jezikovni razvoj predšolskega otroka

ABSTRACT

In my thesis, which is divided into a theoretical and empirical part, I have presented the

influence of play and didactic toys on the language development of a child in the pre-school

period.

The theoretical part describes symbolic play and its influence on the child’s cognitive

development.

The empirical part tries to answer the question, whether a didactic toy has any influence on

the development of linguistic abilities.

The sample group was composed of 19 kids chosen from the second age group in the

kindergarden, of which 6 kids that were chosen by chance. I performed the activities always

with the same 6 kids.

I used the qualitative method of research.

Based on analysis of the activities performed, I established that by using a didactic toy,

children develop vocabulary and a creative use of formal language.

The role of the educator is indeed very important, since she gives positive reinforcement and

influences positively on the development of the creative use of language.

KEY WORDS:

- child play - symbolic play - didactic toy - language development in the pre-school period

KAZALO

1 UVOD 5 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 6 2.1 Igra 6 2.2 Simbolna igra 8

2.3 Spoznavni razvoj otroka in vloga igre 11

2.4 Kurikulum in otrokova igra 13

3 EMPIRIČNI DEL 15

3.1 Opis raziskave 15

3.2 Namen raziskave 16

3.2.1 Cilj 16

3.2.2 Delovne hipoteze 16

3.3 Metodologija 16

3.3.1 Vzorec 17

3.4 Prvo srečanje 17

3.5 Drugo srečanje 23

3.6 Tretje srečanje 28

3.7 Četrto srečanje 33

3.8 Ugotovitve 38

3.9 Preverjanje hipotez 40

4 ZAKLJUČEK 41

5 PRILOGE 43

5.1 Priloga ena 43

5.2 Priloga dva 44

5.3 Priloga tri 45

5.4 Priloga štiri 46

6 VIRI IN LITERATURA 47

Uršič, Nada (2011). Razvijanje otrokove sporazumevalne zmožnosti z didaktično igračo. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

5

1 UVOD

Diplomska naloga obravnava otroško igro, njen vpliv na razvoj otroka, zlasti v predšolskem

obdobju, in didaktično igračo ter kako le-ta vpliva na razvoj jezikovnih zmožnosti

predšolskega otroka.

Predšolska vzgoja je zelo pomembna komponenta vzgojnega procesa, saj soodloča, kako se

bo otrok nadalje razvijal.

V zgodnjem otroštvu je ena izmed temeljnih nalog vzgoje razviti jezikovne zmožnosti.

Jezik je povezan z vsemi drugimi področji dejavnosti v vrtcu in predstavlja pomembno

področje v kurikulu za vrtce.

Pri razvijanju govornih sposobnosti ima vzgojitelj pomembno vlogo.

Govorne zmožnosti vzgojitelj poleg poslušanja, pogovora, pripovedovanja in branja spodbuja

tudi preko igre.

Veliko možnosti za razvoj govora daje otrokom igra vlog, ki jo srečamo v svobodni igri.

Otroci najpogosteje igrajo vloge ljudi in živali, ki jih v takem primeru poosebijo, zato so take

vloge primerne za razvoj govora in socializacije.

Otroka ni potrebno ne učiti in ne spodbujati k igri, omogočamo pa mu, da se igra igre

primerne svoji razvojni in starostni stopnji, zato mu ponudimo primeren material, igrače,

učno okolje …

V igri razvija različne sposobnosti, hkrati pa si pridobiva izkušnje.

Potrebni so ustrezni vplivi okolja in otrokova lastna aktivnost. Poleg dispozicij in dejanskih

možnosti za razvoj, ki jih nudi okolje, je otrokova aktivnost pomemben dejavnik, ki omogoča,

da otrok svoje možnosti za duševni razvoj do kraja razvije.

V tej zvezi dojamemo nenadomestljivo vlogo otroške igre za otrokov celostni osebnostni

razvoj.

V pričujoči diplomski nalogi prikazujem teoretična izhodišča za otrokovo igro. Z izsledki

teoretičnih izhodišč sem oblikovala empirični del, v katerem opisujem didaktično igračo in

otrokove dejavnosti povezane z njo. Preučila sem razvijanje otrokovega besednjaka z uporabo

didaktične igre Loto 1.


6

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 Igra

»Igra pri otroku in odraslem zajema široko paleto različnih dejavnosti. Enotno

opredelitev otroške igre otežujeta dejstvi, da gre za igro pri različno starih otrocih

in za različne vrste igre (igro vlog, sociodramsko igro, domišljijsko igro,

konstrukcijsko igro, gibalno igro, družabno igro …). Dejstvo je, da različni avtorji

uporabljajo različne, hkrati pa tudi podobne kriterije, s pomočjo katerih

opredeljujejo igro. Vsi pa se strinjajo, da je igra brezmejna in da variira v celovitosti. Igra

reprezentira otrokov kognitivni, socialni, emocionalni, gibalni razvoj ter povezave med vedeti

in ne vedeti, aktualnim in možnim, verjetnim in neverjetnim. To je dialog med domišljijo in

realnostjo, med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, med logiko in absurdom, med

varnostjo in tveganjem« (Marjanovič Umek, Zupančič, 2006: 1-3).

V igri se otrok nauči biti neodvisen od svojega okolja, hkrati pa ga igra spodbudi, da je

aktiven. Je tudi dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, je notranje motivirana, svobodna,

odprta in za otroka prijetna. (Kurikulum za vrtce, 2004: 19)

»V otrokovi igri se sprosti domišljija. Ta otroku omogoča, da v igri ustvari ali

doživi isto, kar v realnem svetu zaradi svojih skromnih zmogljivosti ne more ali

zaradi svoje podrejenosti ne sme napraviti. Otrok v igri sam krmari svojo

domišljijo, dela torej tako, kot je njemu všeč, zato je igra povezana z otrokovim

zadovoljstvom. V igri je otrok »gospodar situacije«. Prav zato v igri nenehno

uživa in se vanjo vrača« (Toličič, 1981: 9).

Igra ni le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se normalno

psihično in fizično razvija. Po eni strani so izbira in način otrokovega igranja odvisni od

njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in kognitivnih sposobnosti, emocionalne in

socialne zrelosti), po drugi strani pa igra vpliva na to, da otrok v razvoju napreduje.

Igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja, zlasti v predšolskem

obdobju, in sicer na:

• razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti;


7

• kognitivni razvoj: razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora, spoznavanje in

raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in ustvarjalnosti, socialno

kognicijo:

• emocionalni razvoj: sproščanje in izživljanje čustev (npr. doživljanje zadovoljstva,

premagovanje strahu), premagovanje težav in konfliktov, uresničevanje želja …

• socialni in moralni razvoj: razvoj socialne kompetentnosti (sodelovanje,

razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole (npr. impulzivnosti,

agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in norm;

• osebnostni razvoj: razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje samopodobe)

in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet odraslih).

(Batistič, Zorc, 2002, str. 2)

Poznamo različne vrste iger. Otroška igra se s starostjo in razvojem spreminja. Klasifikacije

otroške igre se med avtorji delno razlikujejo. V strokovni literature najdemo različne

klasifikacije iger, ki se razlikujejo tudi glede na kriterije, po katerem jih razvrščamo.

(Marjanovič Umek, Zupančič, 2006: 41)

Pri nas je najbolj razširjena klasifikacija otroške igre tista, ki jo je izdelal Toličič.

(1961: v Marjanovič Umek, Zupančič, 2006: 41)

Različne vrste igralnih dejavnosti umešča v štiri skupine:

• funkcijska igra: vključuje npr. otipanje, prijemanje, metanje, tek,

vzpenjaje, torej preizkušanje senzamotornih shem na predmetih;

• domišljijska (simbolna) igra: vključuje različne simbolne dejavnosti,

vključno z igro vlog;

• dojemalna igra: poslušanje in opazovanje (npr. slik, zgodb, filmov, predstav),

pa tudi posnemanje in branje. Izkustva, ki jih otrok v dobi v naštetih

dejavnostih, uporablja v domišljijski in ustvarjalni igri.

• ustvarjalna igra: zajema konstruiranje (npr. gradnja kock, sestavljanje slike iz

delov), obdelovanje materialov (peska, gline, plastelina …), risanje, slikanje,


8

pisanje, ročna dela, pripovedovanje, dramatiziranje, gibalno in glasbeno

ustvarjanje …

Zanimivo je, da kot posebno skupino predstavlja dojemalno igro, ki je pri drugih avtorjih ne

zasledimo.

2.2 Simbolna igra

Simbolna igra je prevladujoča oblika igre v predšolskem in zgodnje šolskem obdobju. V njej

se zrcalijo različni spoznavni, komunikacijski in socialni procesi.

Za simbolno igro je značilno, da je opredeljena s prvinami, ki so le mentalno reprezentirane in

niso dejansko prisotne. Se pravi, da otrok v igri reprezentira neko dejanje, predmet, osebo ali

pojav iz realnega ali domišljijskega sveta, v igri torej otrok uporablja simbole za prikazovanje

različnih stvari.

(Marjanovič Umek, Zupančič, 2006: 46-47)

Z njimi otrok označuje:

• različne predmete (npr. drobna lesena palčka postane v igri toplomer,

injekcija ali flavta, metla postane konj),

• osebe (medvedek postane v igri dojenček, punčka se pojavlja v vlogi

prodajalke ipd.),

• različne dejavnosti (npr. otrok sedi na stolu tako, kot bi vozil avto, pestuje

igračo tako, kot odrasli dojenčka).

Otrok lahko simbolno aktivnost usmerja nase, na igračo ali na druge ljudi.

Prve oblike simbolne igre so prisotne v igri otroka starega leto do leto in pol.

Zgodnje oblike simbolne igre so vezane na otrokovo lastno telo, usmerjene so k njemu

samemu, zato jih imenujemo avtosimbolne igre.

Otrok se pretvarja, »kot da« se hrani z žlico.

Kasneje se igralne dejavnosti usmerijo navzven, zlasti na predmete, ki so v njegovem okolju,

v katerih prepozna kulturo določene funkcije.

Tridesetmesečna Mojca se pretvarja, da si s kocko češe lase. (Otrok v vrtcu, 2010: 45)


9

Belsky in Most (1981, v Marjanovič Umek, 2010: 45) opisujeta šest razvojnih ravni zgodnje

oblike simbolne igre:

• Simbolna dejavnost je usmerjena nase (npr. otrok se pretvarja, da pije iz

praznega kozarca).

• Simbolna dejavnost je usmerjena na druge predmete ali osebe (npr. otrok

hrani punčko s prazno žlico).

• V igralno dejavnost vključi substitucijo predmetov (npr. punčko češe s

palčko).

• Gre za sekvence simbolnih dejavnosti, bodisi za ponavljanje posamezne

fiktivne dejavnosti (npr. otrok se pretvarja, da daje hrano mami, punčki …)

bodisi za povezavo več simbolnih dejavnosti (npr. otrok v lončku meša

namišljeno hrano, ki jo da na krožnik in z njo nahrani punčko).

• Gre za sekvence simbolnih dejavnosti s substitucijo predmetov (npr. otrok

obrača kamenčke v posodi in s kuhanimi nahrani dojenčka).

• V igralni dejavnosti se pojavi dvojna substitucija (npr. otrok v kartonasti

škatli vozi medvedka kot v avtu, nato škatlo obrne in pokrije s krpo ter na

mizo položi krožnike).

»V drugem letu starosti, ko se v razvoju pojavijo prve simbolne funkcije, pride do

pomembnega razvoja simbolne igre, ki je veliko bolj pogosta kot v zgodnjem obdobju.

Ko otrok neposredno po izvršitvi dejavnosti, ki jo je zaznal v okolju, to bolj ali manj ponovi,

govorimo o neposredni imitaciji.

Prav ta dejavnost običajno predstavlja prehod k simbolni igri«

Leto in pol star otrok opazuje mamo pri kuhanju in s svojimi igračami neposredno ponavlja

mamine gibe. Ko mama, na primer, pokrije posodo, tudi Miha postavi pokrovko na svoj

lonček igračo.

O razvojno višji ravni simbolne igre pa govorimo takrat, ko je imitacija odložena. To pomeni,

da otrok v igri posnema dejavnost po poteku določenega časa.

»Otrok star dve leti in po, je bil z mamo pri frizerju. Ko sta prišla domov, se je igral frizerja

tako, da je punčki in medvedku dajal na glavo navijalke in jim česal lase, prej pa jih je še

ogrnil z brisačko.«

(Marjanovič Umek, Zupančič, 2006: 47).


10

»Nadaljnji razvoj simbolne igre, ki je sicer bolj tipična igra za otroke v starostnem obdobju

od dveh do šestih let, različni avtorji opisujejo različno. V simbolni igri se odraža preplet

kognitivnih, sociokognitivnih, socialnih, jezikovnih, kulturoloških pogledov na otroški razvoj,

ki zahteva poznavanje določenih sposobnosti in spretnosti, ki sodefinirajo razvojno stopnjo

igre.

Gre za pretvarjanja, odmik od realnega k predstavnemu, fleksibilnost v mišljenju,

dekontekstualizacijo (definiranja teme, redefiniranja igrač in igralnega materiala),

reverzibilnost, metareprezentacije, zmožnost razumevanja drugih in zavzemanje perspektive

drugega«

(Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1999: v Marjanovič Umek, Zupančič, 2006: 47).

»Simbolna igra je povezana s kognitivnim razvojem, saj ta pogojuje njen pojav. Otrok je

simbolne igre sposoben šele, ko je zmožen razumeti pogojnost znaka in obvladovati svoj

egocentrizem« (Marjanovič Umek, 2006: 48).

Igra vlog kot najvišja oblika simbolne igre (Similansky, 1968, v Marjanovič Umek, 2010: 47)

vključuje dve vrsti kognitivnih operacij, in sicer reverzibilnost (povratnost) in decentracijo.

Reverzibilnost pomeni otrokovo zavedanje, da se lahko kadarkoli vrne iz vloge v realnost.

Npr. v igri plastično žemljico obloži z rdečim papirjem, ki je paradižnik, in doda še zelen list,

list solate. Pretvarja se, da ima hamburger, a ga v resnici ne poje.

Pri decentraciji pa gre za otrokovo razumevanje, da je v igri še vedno on sam on in hkrati

oseba, katere vlogo igra. V simbolni igri je jasno prepoznavna tudi ohranitev (otrok v igri

ohrani namišljene identitete igrač).

Npr. razcepljena veja je stetoskop. (Marjanovič Umek, 2010: 47)

»Ejkonin (1981: v Marjanovič Umek, Zupančič, 2006: 48) razlaga razvoj simbolne igre, ki

poteka v smeri od konkretnih predmetnih dejavnosti k splošnejši igralni dejavnosti, torej igri

vlog.«

Otrokova aktivnost jesti z žlico – hraniti sebe z žlico – hraniti punčko ali medvedka z žlico –

hraniti z žlico punčko ali medvedka tako, kot to dela mama.


11

Igra vlog je tista oblika simbolne igre, ki z otrokovim razvojem prihaja vedno bolj v ospredje.

Otroci lahko v igri prevzemajo različne vloge: funkcijske, karakterne in družinske.

• Funkcijske se, kot že samo ime pove, navezujejo na funkcije, ki jih igralne

situacije določajo: npr. otrok, ki se igra s tovornjakom, prevzame vlogo

šoferja.

• Karakterne vloge so lahko stereotipne ali pa domišljijske. Stereotipne so

navadno bolj povezane z določenimi poklici, medtem ko so domišljijske

vezane na različne junake iz stripov, televizijskih nadaljevank ipd.

• Pri družinskih vlogah pa gre za prikazovanje družinskih članov: mame, očeta,

otrok ... Med posameznimi vrstami vlog ni povsem ostrih mej, saj lahko ene že

po svoji definiciji vsebujejo vidike nekaterih drugih vlog. Tako lahko otrok, ki

prevzame vlogo mame (družinska vloga), opravlja nekatere tipično stereotipne

funkcijske vloge (kuha kosilo). Naštete kategorije vlog niso hierarhične, saj bi

težko rekli, da se razlikujejo po težavnosti. V igri otrok so, kot poročajo

nekateri avtorji, najbolj pogoste družinsko-spolno-stereotipne vloge: dečki so

očetje, deklice pa mame.

»Različne raziskave in študije o otroški igri kažejo, da raven simbolne igre ni odvisna le od

otrokove simbolne zrelosti oz. njegovega razvoja, temveč tudi od vrste drugih dejavnikov, kot

so oblikovanje skupin, vrsta igrač in igralnega materiala, vloge odraslih …« (Marjanovič

Umek, 2010; 49).

Interakcija med otroki je nujen pogoj za visoko raven simbolne igre, ki pa jo lahko zmanjša

vzgojiteljičina direktivnost. (Marjanovič Umek, 2010: 50)

2.3 Spoznavni razvoj otroka in vloga igre

»Otrokov govorni razvoj je celovit proces, saj je govor tesno povezan s telesnim, čustvenim,

socialnim, predvsem pa spoznavnim razvojem.«

(Bloom, 1998; Nelson, 1996; Papalia in dr., 2001, v Marjanovič, Kranjc, Fekonja, 2006: 74).


12

Avtorji spoznavnih teorij govornega razvoja se strinjajo, da je v otrokovem razvoju primarno

mišljenje oz. da je mišljenje predpogoj in osnova za govorni razvoj. Razlikujejo pa se glede

na način povezovanja mišljenja in govora.

Piaget v svoji teoriji razpravlja o govoru z vidika razvoja miselnih procesov. Meni, da se

mišljenje razvija neodvisno od govora in da mišljenje omogoča razvoj govora. Teorija je

jasno opozorila na razliko mišljenja med otroki in odraslimi, poudarila je pomen lastne

aktivnosti v procesu učenja in individualnega pristopa v poučevanju, ki v veliki meri upošteva

otrokovo doseženo stopnjo spoznavnega razvoja.

Piaget je otrokov spoznavni razvoj razdelil na štiri stopnje:

• senzo-motorična ali zaznavno-gibalna stopnja (od 0 do 2 leti),

• predoperativna stopnja (od 2 do 7 let),

• konkretno operativna stopnja (od 7 do 11 let),

• formalno operativna stopnja ( po 11. letu).

Pri posameznih stopnjah so leta napisana zgolj približno, saj moramo upoštevati otrokove

individualne razlike. (Marjanovič Umek, 1994)

»Simbolna igra je neposredno povezana z otrokovim mišljenjem, teorijo uma, govorom,

socialnimi kompetentnostmi; višja razvojna raven mišljenja, govora, socialnega spoznavanja,

socialnih spretnosti ima učinek na višjo razvojno raven igre in obratno.

Otrok v simbolni igri razvija sposobnost zavedanja lastnih mentalnih stanj, sposobnost

pretvarjanja, sposobnost vključevanja predstavljivosti mentalnih stanj drugih v lastna

mentalna stanja in razumevanja multiplih vlog« (Marjanovič, Kranjc, Fekonja, 2006: 66).

V obdobju zgodnjega otroštva sta govorni in spoznavni razvoj soodvisna in v simbolni igri

pogosto drug drugega podpirata. Govorno razumevanje, govorno izražanje, raba govora in

metajezik so razviti do te mere, da dajejo simbolni igri pomenskost in sporočilnost, hkrati pa

je igra (še posebej simbolna) zelo primeren kontekst za otrokov govorni razvoj.

Komunikacija, ki poteka med otroki ter otroki in odraslimi, vselej eksternalizira njihovo

stopnjo spoznavnih zmožnosti.


13

Ko otroci igrajo igro vlog, morajo doseči dogovor o igralni temi, razvoju dogodkov in

pretvorbi vlog ter igralnih materialov. Otrok pride do tega le ob preseganju egocentrizma in

razvoju zavzemanja perspektiv drugega.

Otroci se v simbolni, zlasti sociodramski igri učijo še ene pomembne govorne veščine, to je

pogajanja, ki včasih poteka spontano, včasih pa zahteva veliko miselnega in jezikovnega

napora udeležencev igre.

(Marjanovič, Kranjc, Fekonja, 2006: 68 - 69)

»Simbolna igra spodbuja izrazni govor zaradi svoje simbolne narave.

Igranje vlog in uporaba različnih predmetov imajo v igri drugačne funkcije kot v realnem

življenju, zato mora otrok – igralec te simbolne transformacije definirati verbalno, da imajo

jasen pomen in so razumljive tudi drugim v igri.

Simbolna igra spodbuja rabo jezika v več funkcijah, raba jezika v več funkcijah pa se

posledično kaže tudi v napredku skladnje jezika.«

(Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1999, v Marjanovič Umek, 2010: 48).

»Prepoznavna je tudi povezanost med simbolno igro in zgodnjo pismenostjo, saj otrok v igri

razvija govorno zmožnost, miselne strategije, ročne spretnosti, povezuje pripovedovanje oz.

rabo govora s pisno izraznostjo.« (Marjanovič, Kranjc, Fekonja, 2006: 67).

2.4 Kurikulum in otrokova igra

Ko govorimo o igri kot možnosti za otrokov razvoj in učenje, prej ali slej pridemo do

kurikuluma za vrtce. Igra ima v kurikulu pomembno mesto.

(Marjanovič Umek, 2010:50)

V kurikulu je otroška igra tista dejavnost, ki na naraven način združuje temeljna načela

predšolske vzgoje. Razumljena je kot način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem

obdobju.

Sama igra je na različne načine vpeta tako v načrtovane dejavnosti kot tudi v vsakdanje

življenje otrok v vrtcu.


14

»Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, spremeni odnos do realnosti in je

notranje motivirana, svobodna in za otroke prijetna.« (Kurikulum za vrtce, 2004: 19).

Igra otroka zelo angažira, zato je njena izraznost zelo velika. Igrače in drugi materiali

soodločajo igro, igra je notranje motivirana in njen cilj je lahko igralna dejavnost sama.

(Kurikulum za vrtce, 2004: 19)

»Ne glede za katero vrsto igre gre, npr. funkcijska igra, domišljijska oz. simbolna igra,

sociodomišljijska igra, družabna igra, ta praviloma vzpostavi prostor, ki je določen z

razmerjem med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem. Način in vsebina igre dajeta

prostor, znotraj katerega so prepoznavna zelo različna področja kurikula (npr. spoznavanje

samega sebe pred ogledalom v "dialogu" s samim seboj, razvoj in učenje jezika, razvijanje

pojma števila v domišljijski igri "prodajalna čevljev", socialno učenje ob igri vlog: npr.

družina, frizer, pridobivanje izkušenj z različnimi materiali: vodo, mivko, peskom ...,

dogovori med soigralci ...).

Povedano drugače, v igri se v otrokovih dejavnostih prepletajo in povežejo različna področja

kurikula, ki je za razvojno stopnjo in način učenja v tem starostnem obdobju smiselno in

strokovno utemeljeno.« (Kurikulum za vrtce, 2004: 19 - 20).

V kurikulih z manj omejitvami je simbolna igra pogostejša, konstrukcijske igre pa je npr. več

v programih, v katerih vzgojiteljice dajejo podrobna navodila (program Montessori).

Pomembno je, da zagotovimo ustrezno razmerje med strukturiranimi in nestrukturiranimi

igračami ter dovolj prostora.

Pomembno je tudi, da imajo otroci dovolj časa, da se igra razvije.

Na drugi strani je simbolne igre manj, če gre za kurikule, v kateri otroci nimajo dovolj časa in

prostora ali so vzgojiteljice nezainteresirane za tovrstno igro ali pa v napačnem prepričanju

dajejo otrokom na razpolago premalo različnih, tudi strukturiranih in realističnih igrač.

Interakcija med otroki je nujen pogoj za visoko raven simbolne igre, ki pa jo lahko zmanjša

vzgojiteljičina direktivnost. (Marjanovič Umek, 2010: 50)

»V psihologiji prepoznamo otroško igro kot dejavnost, v kateri se naravno prepletajo različna

področja otrokovega razvoja. Je tudi dejavnost, v kateri otroci praviloma dosegajo višje ravni

razvoja posameznih psihičnih funkcij kot v neigralnih situacijah. To seveda govori v prid

smiselne umeščenosti otroške igre v kurikulum za vrtce, hkrati pa ne odreka


15

pomembnosti vsem ostalim dejavnostim, ki so glede na cilje, ki jih zasledujejo, lahko enako

ali bolj primerne in strokovno upravičene. Nestrokovno je trditi, da se predšolski, še zlasti

mlajši predšolski otroci lahko vsega naučijo skozi igro.« (Marjanovič Umek, 2010:50).

Na podlagi teoretičnih izsledkov so v nadaljevanju v empiričnem delu prikazane dejavnosti

otrok ob didaktični igrači Lotto 1.

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opis raziskave

Raziskava je potekala v Vrtcu Sežana v enoti Sežana v skupini Ribice.

Skupina šteje 19 otrok, starih od tri do štiri leta. V raziskavi sva sodelovali pomočnica

vzgojiteljice in vzgojiteljica.

Otroci imajo v igralnici pripravljene različne kotičke, eden izmed njih je tudi knjižni kotiček,

ki šteje med stalne kotičke, drugi se menjujejo. S pomočnico vzgojiteljice se trudiva, da je

sama izbira pestra, tako vsakič ob menjavi tematskega sklopa dobi knjižni kotiček novo

podobo oz. temo.

Otroci se veliko zadržujejo v knjižnem kotičku, kjer listajo knjige, si ogledujejo sličice in

namišljeno berejo drugim otrokom knjige. Pogosto beremo že zjutraj, saj otroci nosijo knjige

od doma in želijo, da si jih tudi drugi ogledajo. Imamo tudi kotiček z različnimi didaktičnimi

igrami, ki si jih otroci po želji vzamejo in se z njimi poigrajo.

Skupino Ribic sem prevzela letos, tako da sem z njimi prvo leto, pomočnica vzgojiteljice pa

je z njimi že tretje leto.

Raziskavo sem izvajala z didaktično igro Lotto 1. Igro sem namenoma pustila v kotičku z

didaktičnimi igrami, da so si jo otroci od blizu ogledali in spoznali.

Otroke sem seveda tudi spoznala z igro in njenimi pravili. Po določenem času, ko so otroci

spoznali igro, sem izvajala dejavnosti.

V raziskavi so bili štirje otroci stari od tri pa do tri in pol, dva otroka pa štiri leta.


16

3.2 Namen raziskave

Namen raziskave je bil preučiti vlogo didaktične igre in pridobiti besedišče med otrokovo

samostojno igro v interakciji z drugimi otroki ter med otrokovo igro v interakciji z

vzgojiteljevi spodbudami.

3.2.1 Cilj

Cilj raziskave je prikazati pomen didaktične igre pri razvijanju otrokovega govora v drugem starostnem obdobju.

3.2.2 Delavne hipoteze

Hipoteza 1 – Otroci si z didaktično igračo razvijajo besedišče, če jo igrajo v skupini.

Hipoteza 2 – Vzgojitelj spodbudno, pozitivno vpliva na razvijanje ustvarjalne rabe jezika z

didaktično igračo.

Hipoteza 3 – Otroci samostojno sežejo po didaktični igrači, če so pridobili pozitivne izkušnje

z igro.

3.3 Metodologija

Uporabljena je bila pedagoška raziskava, ki je usmerjena v razvijanje otrokove

sporazumevalne zmožnosti z didaktično igračo.

Gre za kvalitativno (deskriptivno) raziskavo z etnografsko metodo (opazovanje z udeležbo).

V njej so bile uporabljene različne tehnike zbiranja podatkov (fotografije, izjave otrok,

analiza izjav otrok, zapisi opažanj).

Dosežke otrok bomo zapisali na besedni način.


17

3.3.1 Vzorec

Vzorec je bil 19 otrok drugega starostnega obdobja, starih od tri do štiri leta, od tega tri

deklice in trije dečki.

Štirje otroci so bili stari od tri pa do tri in pol, dva otroka pa štiri leta.

Izvedena so bila štiri srečanja, vedno z istimi šestimi otroki, ki sem jih izbrala naključno.

Z dejavnostjo sem pričela šele potem, ko so otroci spoznali igro Lotto1. Dejavnost je potekala

štirinajst dni.

3.4 Prvo srečanje

Igra brez navodil

Pri prvem srečanju sem naključno izbrala šest otrok.

Otrokom sem podala igro Lotto 1, ki so jo otroci že poznali in s katero so se tudi že večkrat

igrali. Nisem jim podala nobenih navodil, ampak sem jih pustila, da se prosto igrajo, jaz pa

sem si zapisovala njihove besede oziroma njihovo poimenovanje predmetov pri igri.

Tabela 1-3:

Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja deklic

Deklica 1

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL

ČAJNIK � KLADIVO � STOL � LESTEV � KRPA � KOLO � ZRAČNA TLAČILKA

�

OPEKAČ ALI TOASTER

�

VEDRO � SPODNJA MAJIČKA

�

STEKLENIČKA ZA DOJENČKE

�

AVTO �


18

Deklica 2

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Deklica 3

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


19

ANALIZA TABEL 1-3: Poimenovanja predmetov in stvari - poimenovanja deklic

Deklica 1 je dobro poimenovala besede, težave je imela le pri toasterju oz. opekaču za kruh,

ki ga ni znala poimenovati. Čajnik je poimenovala »za čaj«, lestev je poimenovala narečno

»lojtra«, vedro ravno tako »kalavnik«, zračno tlačilko »pumpa« in stekleničko za dojenčke

»flaškica za dojenčke«.

Deklica 2 je imela malo več težav, dosti več je bilo narečnih besed. Prepoznala pa je vse

predmete na sličicah in jih poimenovala. Čajnik je poimenovala »za čaj«, lestev »lojtra«, krpo

»cunja«, kolo »kulo«, zračno tlačilko »pumpa za žoge« in stekleničko za dojenčke »flaška za

dojenčke«.

Deklica 3 je ravno tako prepoznala vse predmete na sličicah in jih poimenovala. Tudi pri njej

je bilo nekaj narečnih besed. Čajnik je poimenovala »za čaj zlivat v šalčko«, lestev »lojtra«,

kolo »kulo«, zračno tlačilko »pumpa«, opekač ali toaster za kruh »za sendviče«, vedro

»kalavnik« in stekleničko za dojenčke »flaška«.

Vsem trem deklicam je skupno to, da so narečno poimenovale lestev, zračno tlačilko in

stekleničko za dojenčka. Težave so jim delali tudi čajnik, toaster oz. opekač za kruh in vedro.

Slika 1: Otroci na začetku neusmerjene igre Loto 1.


20

Tabela 4-6: Poimenovanja predmetov in stvari - poimenovanja dečkov

Deček 1

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Deček 2

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


21

Deček 3

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

ANALIZA TABEL 4-6: Poimenovanja predmetov in stvari - poimenovanja dečkov

Deček 1 je prepoznal vse predmete na sličicah in jih poimenoval. Delno je poimenoval čajnik

»za čaj in kavo«, krpo »cunja«, zračno tlačilko »pumpa za žoge«, opekač ali toaster je

poimenoval »za kruh«, vedro »kalavnik«, spodnjo majičko »majčka« in stekleničko za

dojenčke »flaška«.

Deček 2 ni prepoznal vseh predmetov na sličicah. Delno je poimenoval predmete: lestev

»lojtra«, kolo »kulo«, zračno tlačilko »pupa«, spodnjo majičko »majčka« in stekleničko za

dojenke »flaška«. Opekača oz. toasterja na sličici ni prepoznal.

Deček 3 je prepoznal vse predmete na sličicah in jih uspešno poimenoval. Delno je

poimenoval predmete: zračno tlačilko »pumpa«, opekač oz. toaster »za hruh«, vedro

»kalavnik« in stekleničko za dojenčke »flaška za dojenčke«.

Skupno dečkom je, da so vsi trije delno ali narečno poimenovali besede, kot so: zračna

tlačilka »pumpa«, steklenička za dojenčke »flaška za dojenčke« in opekač za kruh »za kruh«.

Deček 3 opekača na sličici ni prepoznal. Težave je povzročala tudi beseda vedro, ki sta ga

deček 1 in deček 3 poimenovala narečno »kalavnik«. Tudi spodnjo majičko sta deček 1 in

deček 2 poimenovala »majčka«.


22

ANALIZA POIMENOVANJA DEKLIC IN DEČKOV

Otroke sem samo opazovala pri igri in si zapisovala njihove besede.

Otroci so se vživeli v igro, iskali različne predmete na sličicah in se trudili s poimenovanjem

le-teh. Opazovali so se, kdo bo katero sličico vzel in si jih kazali.

Nekateri predmeti s sličic so bili pravilno poimenovani, dosti je bilo narečnih besed.

Poimenovanja predmetov pri deklicah in dečkih so si bila na nek način enaka, pa tudi

različna.

Nekaj je bilo istih nepravilnih oz. delnih poimenovanj predmetov. Ti predmeti so: zračna

tlačilka, opekač oz. toaster za kruh, ki ga dva otroka tudi nista prepoznala, steklenica za

dojenčke in vedro.

V večini te besede niso vsakdanje, zato tudi toliko nepravilnih poimenovanj.

Deklicam so povzročale težave tudi besede lestev, čajnik in kolo, ki so jih delno ali narečno

poimenovale (»lojtra«, »kulo«).

Dečki so v večini te besede pravilno poimenovali, več težav so imeli pri poimenovanju

spodnje majičke.

Tako deklicam kot dečkom vsakdanji predmeti niso povzročali posebnih težav. Denimo avto,

kladivo in stol so vsi pravilno poimenovali.

Slika 2: Otroci med potekom igre Lotto 1.


23

3.5 Drugo srečanje

Igra z navodili

Tudi pri drugem srečanju so sodelovali isti otroci, tokrat je potekala igra z navodilom.

Lotto slike sem razdelila po dvema otrokoma in položila sličice na mizo. Otroci so

izmenoma vzeli sličice, za katere so mislili, da pripadajo njihovim Lotto slikam. Igra je bila

zaključena, ko so dopolnili vse prazne prostore z sličicami.

Tabela 7-9:

Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja deklic

Deklica 1

POIMENOVAL DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Slika 3: Otroci na začetku usmerjene igre Lotto 1.


24

Deklica 2

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Deklica 3

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


25

ANALIZA TABEL 7-9: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja deklic

Tokrat je že bil viden napredek pri nekaterih besedah.

Deklica 1 je pravilno poimenovala čajnik. Še vedno pa je nepravilno oz. delno poimenovala

lestev »lojtra«, vedro »kalavnik«, zračna tlačilka je tokrat postala »zračna čistilka« in

steklenička za dojenčka »flaška za dojenčka«.

Na sličici je prepoznala tudi opekač za kruh, ki ga pri prvem srečanju ni, in ga poimenovala

»za kruh«.

Deklica 2 je ravno tako pravilno poimenovala čajnik, krpo in kolo.

Tudi tokrat je nepravilno poimenovala lestev »lojtra«, zračno tlačilko »pumpa«, opekač za

kruh »za kruh« in stekleničko za dojenčka »flaška za dojenčka«.

Deklica 3 je pravilno poimenovala kolo in opekač za kruh.

Besede čajnik »za čaj«, lestev »lojtra«, zračna tlačilka »pumpa«, vedro

»kalavnik« in steklenička za dojenčke »flaška« so bile nepravilno poimenovane.

Besede, ki jih vse tri deklice niso pravilno poimenovale, so lestev, zračna tlačilka in

steklenička za dojenčke. Dve deklici nista pravilno poimenovali vedra.

Tabela 10–12: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja dečkov

Deček 1

POIMENOVAL DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


26

Deček 2

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Deček 3

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


27

ANALIZA TABEL 10-12: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja

dečkov

Tudi pri dečkih je viden napredek pri poimenovanju predmetov.

Deček 1 je pri drugemu srečanju pravilno poimenoval čajnik, opekač in spodnjo majičko.

Še vedno ni pravilno poimenoval krpe »cunja«, vedra »kalavnik«, zračne tlačilke »pumpa« in

stekleničke za dojenčke »flaška«.

Deček 2 je tokrat pravilno poimenoval spodnjo majičko in kolo. Težave so mu še vedno

povzročale besede lestev »lojtra«, zračna tlačilka »pumpa«, steklenička za dojenčke »flaška«

in opekač za kruh »za kruh«.

Deček 3 je tokrat pravilno poimenoval stekleničko za dojenčke. Delno je poimenoval vedro

»kalavnik«, zračno tlačilko »pumpa« in opekač za kruh »za kruh«.

ANALIZA POIMENOVANJA DEKLIC IN DEČKOV

Pri drugem srečanju sem bila prisotna in si beležila njihova poimenovanja predmetov ter jih

popravljala pri nepravilnih besedah.

Po dva otroka sta imela eno Lotto sliko, vsak posebej pa je iskal sličice za sliko in jih

poimenoval.

Vsak izmed otrok je prišel na vrsto in poimenoval sličico, ki si jo je izbral.

Vsi so sledili vrsti in čakali drug drugega.

Pri tem srečanju je že viden napredek tako pri deklicah kot pri dečkih. Nekatera nepravilna

poimenovanja ostajajo ista.

Pri deklicah so ta poimenovanja lestev, zračna tlačilka, steklenička za dojenčke in pri dveh

deklicah tudi opekač in vedro.

Ravno tako je pri dečkih nepravilno poimenovana zračna tlačilka.

Težave so jim povzročale tudi besede opekač za kruh, steklenička za dojenčke in vedro.

Tako deklicam kot dečkom povzročajo težave iste besede.

Razen besede lestev, ki je deklice niso poimenovale pravilno, sta jo dva dečka pa sta jo

poimenovala pravilno.

Razvidno je, da jim težave povzročajo besede oz. predmeti, ki jih ne uporabljamo vsak dan.

Tudi tokrat so otroci uporabljali narečne besede.

Tudi ko smo samo dejavnost že zaključili, so se otroci še naprej igrali z igro Lotto 1.


28

Besede, kot so zračna tlačilka, opekač za kruh in vedro, na našem področju niso v uporabi niti

pri odraslih.

Slika 4: Otroci med igro pri usmerjeni dejavnosti.

3.6 Tretje srečanje

Utrjevanje poimenovanja besed

Pri tretjem srečanju smo utrjevali poimenovanje besed iz didaktične igre.

S pomočjo slik pri didaktični igri Lotto 1 smo skupaj z otroki utrjevali besede. Otroci so si

ogledali slike in pripovedovali, kaj so videli na njih. Zapisovala sem si njihove besede in jih

pri napačnih poimenovanjih popravila.

Tabela 13-15: Poimenovanja predmetov in stvari - poimenovanja deklic

Deklica 1

POIMENOVAL DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


29

Deklica 2

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Deklica 3

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


30

ANALIZA TABEL 13-15: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja deklic

Deklica 1 je tokrat pravilno poimenovala zračno tlačilko in vedro.

Še vedno so ji povzročale težave besede lestev »lojtra«, opekač za kruh »za kruh« in

steklenička za dojenčke »flaška za dojenčke«.

Deklica 2 je tokrat pravilno poimenovala še eno besedo - stekleničko za dojenčke. Tudi tokrat

ni pravilno poimenovala besed lestev »lojtra«, zračna tlačilka »pumpa« in opekač za kruh »za

kruh«.

Deklica 3 je pravilno poimenovala dva nova predmeta - opekač za kruh in stekleničko za

dojenčke.

Besede, ki so ji povzročale težave, so lestev »lojtra«, zračna tlačilka » pumpa« in vedro.

Vsem trem deklicam še vedno povzroča težave beseda lestev, ki jo poimenujejo narečno

»lojtra«. Dvema deklicama povzroča težave tudi beseda zračna tlačilka, ki jo poimenujeta še

vedno kar »pumpa«, in tudi opekač za kruh.

Sliki 5 in 6: Otroci med utrjevanjem poimenovanja besed s slike Lotto 1 pri tretjem srečanju.


31

Tabela 16–18: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja dečkov

Deček 1

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Deček 2

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


32

Deček 3

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

ANALIZA TABEL 16-18: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja dečkov

Deček 1 se je zelo dobro odrezal. Tokrat je pravilno poimenoval besede krpa, zračna tlačilka

in vedro. Nepravilno je poimenoval samo besedo steklenička za dojenčka »flaška za

dojenčke«.

Deček 2 je pri tem srečanju pravilno poimenoval opekač za kruh. Še so mu povzročale težave

besede lestev »lojtra«, zračna tlačilka »pumpa« in steklenička za dojenčke »flaška za

dojenčke«.

Deček 3 se je ravno tako dobro odrezal. Pravilno je poimenoval vse besede, razen zračne

tlačilke še ni pravilno poimenoval.

ANALIZA POIMENOVANJA DEČKOV IN DEKLIC

S pomočjo slik pri didaktični igri Loto 1 smo skupaj z otroki utrjevali besede. Dejavnost sem

izvajala z vsakim otrokom posebej. Zapisovala sem si njihove besede in jih pri napačnih

poimenovanjih popravila. Otroci so pripovedovali v kratkih, enostavnih stavkih.

Tokrat so se dečki zelo dobro odrezali.

Dva dečka sta pravilno poimenovala vse predmete, razen enega.


33

Dvema dečkoma povzročata težave besedi steklenička za dojenčke in zračna tlačilka, enemu

dečku pa beseda lestev.

Tudi deklice so se dobro odrezale. Vsem trem deklicam povzroča težave beseda lestev, ki jo

poimenujejo narečno »lojtra«.

Pa tudi besedi opekač za kruh in zračna tlačilka pri dveh deklicah nista bili pravilno

poimenovani.

Zračna tlačilka povzroča največ težav pri poimenovanju, tako pri dečkih kot pri deklicah.

3.7 Četrto srečanje

Preverjanje poimenovanja predmetov

Pri četrtem srečanju sem preverjala poimenovanje predmetov s sličic s pomočjo didaktične

igrače Lotto 1.

Tokrat nisem sodelovala, zapisovala sem si njihovo poimenovanje besed.

Tabela 19–21: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja deklic

Deklica1

POIMENOVAL DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


34

Deklica 2

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Deklica 3

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


35

ANALIZA TABELE 19–21: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja deklic

Deklica 1 je nepravilno poimenovala zračno tlačilko, ki je zopet postala »pumpa«. Še vedno

je nepravilno poimenovala predmete lestev »lojtra«, opekač za kruh »za kruh« in stekleničko

za dojenčke »flaška za dojenčke«.

Deklica 2 je ostala pri istih nepravilnih besedah kot pri zadnjem srečanju. Te besede so lestev

»lojtra«, opekač za kruh »za kruh« in zračna tlačilka » pumpa«.

Deklica 3 je ravno tako ostala pri istih nepravilnih poimenovanjih kot pri zadnjem srečanju.

Lestev je še vedno »lojtra«, zračna tlačilka ostaja »pumpa« in vedro ostaja »kalavnik«.

Slika 7: Otroci na začetku igre pri četrtemu srečanju.

Tabela 22–24:

Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja dečkov

Deček 1

POIMENOVAL DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


36

Deček 2

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �

Deček 3

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL


�

OPEKAČ ALI TOASTER

�


�


�

AVTO �


37

ANALIZA TABEL 22-24: Poimenovanje predmetov in stvari - poimenovanja dečkov

Tudi tokrat, pri zadnjem srečanju je šlo dečkom poimenovanje predmetov zelo dobro.

Deček 1 je pravilno poimenoval vse predmete, razen stekleničke za dojenčke .

Deček 2 je tokrat pravilno poimenoval lestev, še vedno pa je nepravilno poimenoval

stekleničko za dojenčke in zračno tlačilko.

Deček 3 je poimenoval vse predmete s sličic pravilno, razen zračne tlačilke.

ANALIZA POIMENOVANJA DEČKOV IN DEKLIC

Otrokom sem podala igro in sodelovala kot poslušalec ter si zapisovala njihovo poimenovanje

besed.

Otroci so si sami razdelili Lotto slike in se dali v skupine po dva. Nato so en za drugim vzeli

sličice in jih poimenovali. Otroci so si v večini zapomnili pravilno poimenovanje besed, če

kateremu ni šlo, mu je pomagal njegov par, pa tudi drugi otroci.

Pri deklicah so ostala poimenovanja ista kot pri tretjem srečanju. Pri deklici 1 je zračna

tlačilka zopet postala »pumpa«.

Tudi pri dečkih se je dogodilo isto - poimenovanja so ostala ista kot pri tretjemu srečanju.

Razen pri dečku 2, ki je tokrat pravilno poimenoval lestev, ostala poimenovanja ostajajo

enaka.

Pri zadnjem, četrtem srečanju, ni bilo bistvenega napredka. Najverjetneje zato, ker pri igri

nisem sodelovala in sem si samo zapisovala njihova poimenovanja predmetov.

Slika 8: Otroci med igro Lotto1 pri četrtem zadnjem srečanju.


38

3.8 Ugotovitve

Tabela prikazuje, kako so otroci poimenovali predmete pri prvem srečanju.

Tabela 25: Poimenovanja dečkov in deklic

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL

ČAJNIK 2 4 0 KLADIVO 6 0 0 STOL 6 0 0 LESTEV 2 4 0 KRPA 4 2 0 KOLO 3 3 0 ZRAČNA TLAČILKA

0 6 0

OPEKAČ ALI TOASTER

0 4 2

VEDRO 2 4 0 SPODNJA MAJIČKA

4 2 0


0 6 0

AVTO 6 0 0

Analiza tabele 25: Poimenovanje predmetov dečkov in deklic

Iz preglednice lahko razberemo, da je vseh šest otrok pravilno poimenovalo vsakodnevne

predmete, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Ti predmeti so stol, avto in kladivo.

Dva otroka toasterja ali opekača za kruh na sličici nista prepoznala, zato ga tudi nista

poimenovala.

Zračne tlačilke in stekleničke za dojenčka nihče od otrok ni pravilno poimenoval. Vsi so jih

poimenovali z narečnimi besedami »pumpa« in »flaška za dojenčke«.

Tudi vsakodnevne predmete, kot ste kolo in vedro, so nekateri otroci poimenovali z narečnimi

besedami »kulo« in »kalavnik«.

Nekateri otroci niso pravilno poimenovali čajnika, krpe in spodnje majičke.

Tudi besede lestev vsi otroci niso pravilno poimenovali, ampak so uporabili narečno besedo

»lojtra«.


39

Naslednja tabela prikazuje, kako so otroci poimenovali predmete ob zadnjem, četrtem srečanju.

Tabela 26: poimenovanje dečkov in deklic

POIMENOVAL

DELNO

NI POIMENOVAL

ČAJNIK 6 0 0 KLADIVO 6 0 0 STOL 6 0 0 LESTEV 3 3 0 KRPA 6 0 0 KOLO 6 0 0 ZRAČNA TLAČILKA

1 5 0

OPEKAČ ALI TOASTER

4 2 0

VEDRO 5 1 0 SPODNJA MAJIČKA

6 0 0


3 3 0

AVTO 6 0 0

Analiza tabele 26: Poimenovanja predmetov dečkov in deklic

Na podlagi analiz izvedenih dejavnosti in zgornje preglednice lahko sklepamo, da otroci ob

didaktični igrači in spodbudi vzgojitelja razvijajo ustvarjalno rabo jezika.

Vseh šest otrok je od prvega pa do četrtega srečanja napredovalo pri poimenovanju

predmetov s sličic.

Pri vsakem srečanju so se naučili kakšne nove besede pri poimenovanju predmetov. Največji

napredek je bil razviden, ko sem pri igri sodelovala.

Na koncu, pri zadnjem četrtem srečanju, ni bilo več napredka, ampak so ostali pri istih

besedah kot pri predhodnem srečanju.

Iz preglednice 2 je razvidno, da so vsi otroci pravilno poimenovali več kot polovico

predmetov. Ti predmeti so čajnik, kladivo, stol, krpa, kolo, spodnja majička in avto. To so

vsakodnevni predmeti, s katerimi se otroci srečujejo vsak dan. Besedo vedro so pravilno

poimenovali v veliki večini, ravno tako toaster ali opekač za kruh. Polovica otrok je pravilno

poimenovala lestev in stekleničko za dojenčka. Največ težav jim je povzročala zračna

tlačilka, ki jo je na koncu pravilno poimenoval samo en otrok.


40

Besede, kot so zračna tlačilka, opekač in vedro, na našem področju niso v uporabi niti pri

odraslih. Torej ne gre za to, da otroci ne znajo poimenovati predmetov, pač pa gre za to, da

jih ne znajo poimenovati knjižno.

3.9 Preverjanje hipotez

V diplomski nalogi sem preverila naslednje hipoteze:

Hipoteza 1 – Otroci si z didaktično igračo razvijajo besedišče, če jo igrajo v skupini.

Hipotezo 1 potrjujem, saj so otroci med igro uporabljali besede, ki jih ponazarjajo sličice v

igri Lotto1. Otroci so se med seboj poslušali in včasih tudi popravljali napačno izgovorjene

besede.

Hipoteza 2 – Vzgojitelj spodbudno, pozitivno vpliva na razvijanje ustvarjalne rabe jezika z

didaktično igračo.

To hipotezo potrjujem. Izkazalo se je, da vzgojitelj pozitivno vpliva na pravilno rabo jezika,

saj so otroci uporabili besede, ki sem jih izrekla za določene stvari in predmete.

Hipoteza 3 – Otroci samostojno sežejo po didaktični igrači, če so pridobili pozitivne izkušnje

z igro.

Tudi to hipotezo potrjujem, saj so otroci segli po didaktični igrači tudi potem, ko smo z

srečanji zaključili. Otroci so se z igro igrali tako individualno, kot tudi v dvojicah ali v večji

skupini.


41

4 ZAKLJUČEK

Igra je še vedno predmet številnih raziskovanj, študij, proučevanja in razlag.

Igra je učenje, delo, zabava, aktivnost, metoda dela in še veliko več.

Otroško igro se povezuje z učenjem, socializacijo, psihofizičnim razvojem, čustvi, interesi,

potrebami …

Igra je bistvo vsakega oddelka, igralnice in vrtca. Je najizrazitejša oblika otroške aktivnosti, je

domena otrok in vedeti moramo, da se resnično igrajo lahko samo otroci.

Igra je za otroke zelo pomembna, kajti preko igre otrok spoznava svet okoli sebe in dobiva

vpogled v dogodke in situacije. Otrok izkuša svet preko igre.

Igra igra pomembno vlogo v otrokovem razvoju. Bistveno prispeva k razvoju otrokovih

intelektualnih in motoričnih sposobnosti, vpliva pa tudi na njegov razvoj na socialnem in

čustvenem področju. Otroci preko igre razvijajo tudi svoje jezikovne sposobnosti.

V vrtcu je preko celega dneva veliko priložnosti za izvajanje različnih vsebin s področja

jezika, tudi preko igre.

Otroci med igro eksperimentirajo z govorom in uporabljajo besede, ki izražajo njihove misli

in ideje. Otrok med igro uporablja jezik, da izraža svoje želje in razrešuje probleme.

Ko igra otroka postane bolj prefinjena, tudi otrokove jezikovne sposobnosti postanejo bolj

prefinjene. Ko otrok raziskuje, uporablja in preoblikuje predmete in različne materiale iz

okolja, razvija svoje miselne sposobnosti.

Vedeti moramo tudi, da je pri igri pomembna vloga odraslega oz. vzgojitelja. Vzgojitelj naj

bo soigralec in ustvarjalec. Usmerjevalec šele takrat, ko je to nujno, ko ga otrok potrebuje.

Tako bomo otroku dali več možnosti, da sam zase naredi več.

Otrok ne smemo preveč usmerjati, prilagajati sebi in širši družbi, kajti s tem zavrnemo

njihovo samoiniciativnost, ustvarjalnost, samostojnost in neodvisnost.

Zame so pogovori z otroki v veliko veselje, takrat jih aktivno in pozorno poslušam, ko

govorijo z mano. Dam jim čas, da oblikujejo svoje misli in povedi. Zanimanje zanje jim

pokažem tako, da vzpostavim očesni stik, zato sedem na njihove stole.

Razumeti otroka ni težko, če smo ga pripravljeni poslušati. S tem mu pokažemo spoštovanje

in da je enakovreden sogovornik.


42

Raziskava je pokazala, da otroci ob didaktični igrači in spodbudi vzgojitelja razvijajo

ustvarjalno rabo knjižnega jezika.

S pomočjo slik pri didaktični igrači so razvili besedišče knjižnega jezika in ga utrjevali.

Sličice iz igre Lotto 1 sem računalniško povečala in plastificirala. Nato sem slike nalepila na

omaro. Tako so otroci obnovili knjižno poimenovanje predmetov iz didaktične igre vsakič, ko

so to želeli.

Tudi po končanih srečanjih sem opazila, da otroci še vedno sežejo po didaktični igrači Lotto 1

in se z njo igrajo ter uporabljajo knjižne besede, ki so se jih naučili ob srečanjih.

Ker so se otroci ob igri in naših srečanjih vidno zabavali, sem sklenila narediti iz te igre in

sličic novo igro. Sličice sem fotografirala in jih računalniško obdelala ter plastificirala. Tako

je nastala nova igra, igra Spomin.

Če sledimo otrokovim pogovorom, nam to omogoča, da spoznamo govorne in

sporazumevalne sposobnosti posameznega otroka, njegov način mišljenja in izkušnje. Tako

lahko načrtujemo nadaljnje dejavnosti v otrokovem razvoju.


43

5 PRILOGE

Priloga 1

PRIPRAVA NA PRVO SREČANJE

VRTEC: Sežana, enota Sežana

STAROST OTROK: 3–4 leta

ČAS IZVEDBE: 23. 5. 2011

TEMA: didaktična igra – igra brez navodil

CILJI:

GLOBALNI CILJ: spodbujanje jezikovnih zmožnosti

OPERATIVNI CILJ: otrok med igro poimenuje predmete

METODE: igre

OBLIKA:

-skupinska

-individualna

PRIPOMOČKI: igra Lotto 1

DEJAVNOST VZGOJITELJICE:

- organizira spodbudno vzdušje za samostojno igro

- pritegne otroke k sodelovanju v igri

DEJAVNOSTI OTROK:

- sodeluje pri didaktični igri

- komunicira z otroki

POTEK DEJAVNOSTI:

Najprej naključno izberem šest otrok, tri dečke in tri deklice. Povabim jih v kotiček z

didaktičnimi igračami, kjer je tudi igra Lotto 1. Podam jim igro, ter jih spodbudim da igra

steče. Ker otroci igro že poznajo, ne podajam nobenih navodil. Otroke pustim, da se prosto

igrajo, jaz pa si zapisujem njihove besede, oziroma njihovo poimenovanje predmetov pri igri.


44

Priloga 2

PRIPRAVA NA DRUGO SREČANJE




TEMA: didaktična igra - igra z navodili

CILJI:


OPERATIVNI CILJ:

-otrok je vključen v komunikacijski proces z otroci in odraslim

- otrok razvija jezikovno zmožnost

METODA: igre, pogovor

OBLIKA:

-skupinska

-individualna



- ustvariti primerno vzdušje za izvajanje dejavnosti

- otroke motivirata s primerno podajo vsebine

DEJAVNOSTI OTROK

- spoznava razlike med knjižnim jezikom in svojim narečjem ob primerih na slikah

- komunicira z odraslim in otroki

- ob poslušanju besed razvija besedišče

POTEK DEJAVNOSTI:

Tudi tokrat sodeluje istih šest otrok. Igra poteka v kotičku, tokrat sem tudi sama sodelujem

pri igri. Lotto slike razdelim otrokom, ter položim sličice na mizo. Otrokom obnovim

navodila igre. Ob vsakem nepravilnem poimenovanju predmeta na sličici otroka opozorim oz.

popravim izgovorjeno besedo. Potrudim se, da otrok pravilno poimenuje predmete na

sličicah.

Igro zaključimo ko zapolnimo vse prazne prostore s sličicami.


45

Priloga 3

PRIPRAVA NA TRETJE SREČANJE




TEMA: didaktična igra – utrjevanje poimenovanja besed

CILJI:


OPERATIVNI CILJ:


METODA: pripovedovanja otrok

OBLIKA:

-individualna

PRIPOMOČKI: slike iz igre Lotto 1


- ustvariti primerno vzdušje za izvajanje dejavnosti

- pozorno poslušanje otrok ob pripovedovanju

DEJAVNOSTI OTROK:

- samostojno pripoveduje

- spoznava razlike med knjižnim jezikom in svojim narečjem ob primerih

POTEK DEJAVNOSTI:

Tokrat v kotiček povabim po dva otroka. Vsak si izbere sliko iz didaktične igre Lotto 1, ter si

jih najprej ogledata. Otrok ob sliki pripoveduje kar vidi le na teh, in ob enem utrjuje pravilno

poimenovanja predmetov. Otroke pozorno poslušam ter jih ob nepravilnem poimenovanju

popravim. Otroke tudi spodbujam k pravilnemu poimenovanju besed. Medtem ko en otrok

pripoveduje drugi posluša. Nato se otroci zamenjajo.


46

Priloga 4

PRIPRAVA NA ČETRTO SREČANJE




TEMA: didaktična igra - preverjanje poimenovanja predmetov

CILJI:


OPERATIVNI CILJ:


METODA: igre, pripovedovanja

OBLIKA:

-skupinska

-individualna



- organizira spodbudno vzdušje za samostojno igro

- pritegniti k sodelovanju v igri

DEJAVNOSTI OTROK:

- otrok uporablja knjižne besede

- sodeluje v komunikaciji z otroki

POTEK DEJAVNOSTI:

Pri zadnjem srečanju, povabim vseh šest otrok k didaktični igri Lotto 1. Podam jim igro,

katero sedaj zelo dobro poznajo. Sama se umaknem in tokrat ne sodelujem pri igri. Pozorno

poslušam otroke pri igri in si zapisujem njihov napredek pri pravilnem poimenovanju

predmetov.


47

6 VIRI IN LITERATURA

1. Bergant, M., Toličič, I., Marjanovič, L., Accetto, J., Hočevar, S., Hiti, M., Petrič,

M., idr. (1981). Igra in igrače. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

2. Kurikulum za vrtce. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za

šport.

3. Batistič, Zorc, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre. (URL: http://www.

Ebbokpp.com), 15. 4. 2002.

4. Marjanovič, U. L. (2010). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulu za vrtce. Ljubljana:

Založba Obzorja.

5. Marjanovič, U. L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

6. Marjanovič, U. L., Zupančič, M. (2006). Psihologija otroške igre od rojstva do vstopa

v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

7. Marjanovič, U. L., Kranjc, S., Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.

Domžale: Založba Izolit.

8. Medved Udovič, V. (2005/2006). Predavanje pri predmetu Metodika jezikovne

vzgoje. Koper: UP PEF.

Documents

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA …...Veliko možnosti za razvoj govora daje otrokom igra vlog, ki jo sre čamo v svobodni igri. Otroci najpogosteje igrajo vloge ljudi in živali,