UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

STAŠA STREŽEK

PLES V KROGU – OD PRAZGODOVINE DO VRTCA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ŠTUDIJSKI PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA

STAŠA STREŽEK

MENTORICA: DOC. GORDANA SCHMIDT

PLES V KROGU – OD PRAZGODOVINE DO VRTCA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2013

Kazalo

1. Uvod............................................................................................................................................1

2. Nekaj o plesu...............................................................................................................................2

3. Ples primitivnih ljudstev............................................................................................................2

4. Ples starih kultur oz. starih civilizacij ......................................................................................4

4.1 Egipt..................................................................................................................................................... 4

4.2 Indija.................................................................................................................................................... 4

4.3 Japonska .............................................................................................................................................. 5

4.4 Kitajska ................................................................................................................................................ 5

4.5 Judeja................................................................................................................................................... 5

4.6 Grčija.................................................................................................................................................... 5

5. Konec plesa v krogu kot glavne oblike plesa ...........................................................................6

6. Ples v krogu v Sloveniji – ljudski plesi .....................................................................................7

6.1 Skupinski plesi v krogu......................................................................................................................... 8

6.2 Otroški skupinski plesi v krogu ............................................................................................................ 8

6.3 Parni plesi v krogu ............................................................................................................................... 9

7. Ples v predšolski dobi otroka.....................................................................................................9

7.1 Vpliv plesa na otrokov razvoj ............................................................................................................ 10

8. EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................................10

8.1 Cilji ..................................................................................................................................................... 10

8.3 Raziskovalna metoda......................................................................................................................... 11

8.4 Vzorec................................................................................................................................................ 11

8.5 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ......................................................................................... 11

9. Interpretacija rezultatov.........................................................................................................11

9.1 Dežek ................................................................................................................................................. 11

9.2 Iščemo medvedka.............................................................................................................................. 13

9.3 Potovanje v deželo Balalaj................................................................................................................. 15

9.4 Lepa Anka .......................................................................................................................................... 17

9.5 Interpretacija odgovorov vzgojiteljic................................................................................................. 19

10. Zaključek.................................................................................................................................19

11. Viri in literatura .....................................................................................................................20

POVZETEK

V diplomski nalogi sem želela predstaviti ples v krogu in njegov pomen skozi čas ter pomen plesa v krogu dandanes v predšolski dobi.

Teoretični del je razdeljen na šest delov. Na začetku je nekaj besed o plesu na splošno (kaj je ples, kako so ga različni avtorji opredelili). V naslednjem delu je predstavljena kratka zgodovina plesa, ples primitivnih ljudstev, kaj je ples pomenil nekoč, čemu je bil namenjen in kako so plesali. Temu sledi predstavitev plesa starih civilizacij in konec plesa v krogu kot glavne oblikeplesa. Nadaljevala sem s plesom v Sloveniji, z ljudskimi plesi, v zaključku teoretičnega dela pa sem predstavila glavne značilnosti plesa v vrtcu.

V empiričnem delu so predstavljene plesno–gibalne igre, ki sem jih uporabila pri izvajanju dejavnosti v VVZ Kekec, enoti Pika, in v zasebnem varstvu Medo Pu, kjer sem pri obeh starostnih skupinah (1–3 in 3–6 let) ugotavljala plesne izkušnje otrok. Na njim že poznane pesmi sem izvajala plesno–gibalne motive. Pri vsaki izvedeni dejavnosti sem sprotno zapisovala ugotovitve, preko kratke ankete pa sem od vzgojiteljic izvedela cilje za izvajanje plesa v krogu in pogostost plesnih dejavnosti.

KLJUČNE BESEDE:

- zgodovina plesa,

- otrok,

- ples v krogu,

- plesno–gibalne igre,

- cilji plesa.

ABSTRACT

In the graduate thesis I wanted to present dance in a circle through time and its significance and the importance of dance in a circle in pre-school. The theoretical part is divided into six parts. In the beginning, a few words about dance in general (what it is, how they define various authors). In the next part is presented a brief history of the dance, the dance of primitive peoples, what is involved, what used to be a dance was designed and how they are dancing. This is followed by the presentation of dance of the old civilizations and the end of the dance in a circle, as the main form of dance. I continued to dance in Slovenia, folk dances and in the completion of the theoretical works presented the main features of the dance in kindergarten. In the empirical part of the dance are presented dance movement activitiy games, which I've used in the implementation of activities in the kindergarten Kekec, a unit Pika and the protectoin of the children Medo Pu, in both age groups (1-3 and 3-6 years) established the dance experience for children. Implement the already familiar songs, dance and physical designs. The findings of the evaluation on current output for each activity carried out. Over the short survey, I found out the objectives of the dance for the implementation of the kindergarten teachers of the dance in a circle and the frequency of dance activities.

KEYWORDS:- history of dance,

- child,

- dance in a circle,

- dance–movement games,

- the objectives of the dance.

1

1. Uvod

Evropska civilizacija je razvila ideal racionalnega človeka, ki ne izraža svojih emocij inzapostavlja gib kot sredstvo izražanja. Današnji ritem življenja je zelo hiter in naporen. Že odotrok se zahteva vedno večja perfektnost. Iz okolice intenzivno srkajo vse vtise, radovedni so.Okolica pa jim ne daje veliko možnosti za predelavo teh vtisov. V družini je časa vedno manj in redko se še spomnimo na nežnosti. Vse to pa se kaže v otrokovih težavah na različnihpodročjih (telesnih in duševnih), ki lahko oslabijo njegovo telesno in duševno zdravje. Vpsihologiji sta že nekaj časa znana vzročna povezava med posameznikovo psiho ter njegovimčustvenim doživljanjem in govorico telesa oziroma njegovim izrazom telesa, telesno držo teruporaba plesa in ustvarjalnega giba v terapevtske namene. Dejavnost, ki aktivira ustvarjalnost in domišljijo, je način pozitivnega bega od vsakdanjih pritiskov, ki jih otroci težko predelajo, in se kažejo v agresivnih oblikah vedenja, psihosomatskih težavah in boleznih ali v umiku, ter ima predvsem zato terapevtsko vrednost. Pogosto gibanje in ustvarjalno izražanje povečujeta zavedanje o svojem telesu, ker je telo pri ustvarjalnem gibanju izrazno sredstvo. (Kralj, 2008)

O plesu vedno govorimo kot o najbolj prvinskem človekovem gibanju in izrazu. V najrazličnejših oblikah prinaša sprostitev, zadovoljstvo, povezuje soplesalce in nas nekje globoko v duši osrečuje. Ples je lahko šport ali oblika vsakdanje telesne vadbe, predvsem pa je umetnost, ki plesalca spodbudi, da se s pomočjo giba obrne vase. (Kociper, 2013)

Temo ples v krogu oziroma razvoj plesa v krogu od prazgodovine do vrtca sem si izbrala zaradi lastnega interesa, saj me zanima kaj je ples v krogu pomenil nekoč, kako so plesali in s kakšnim namenom ter kako se je ta oblika plesa razvijala skozi čas. Natančneje, ali je ostal ples v krogu kot glavna oblika plesa vse do danes ali ga je zamenjala druga oblika. Zanima me, kako se je ples v krogu pojavil in ohranil v Sloveniji ter na kakšen način in v kolikšni meri je prisoten v vrtcu. Je prisoten zgolj le kot sprostitev in zabava ali ima še kakšen pomen in kako ga sprejemajo otroci.

2

2. Nekaj o plesu

Razne teorije želijo razložiti, kako je ples nastal. Nekateri menijo, da je ples nastal zaradi estetske vrednosti, torej človekove želje po lepem, za druge je le izbruh presežka energije. Tretji nastanek plesa in glasbe pripisujejo magiji, C. Darwin pa si je ples razlagal kot sredstvo privlačnosti med spoloma. Vendar so te teorije pomanjkljive, saj ne zavzemajo vseh elementov plesa, opisujejo ga le iz ene strani, iz enega vidika. Ne vključujejo tesne povezave plesa s človeškim življenjem, s samim razvojem človeka. Ples je prisoten v vseh obdobjih življenja, še najbolj pa pri pomembnejših dogodkih oz. prelomnicah posameznikovega življenja. Ker lahko gib izraža čustva in razpoloženja, lahko ples zbližuje telo in dušo, ekstaza v plesu pa ponudi, da plesalec začuti povezavo s tem in onim svetom. (Otrin, 1998, str. 9)

Sachs (1997) je zapisal: »Ples je mati vseh umetnosti. Glasba in pesništvo obstajata v času; slikarstvo in arhitektura v prostoru. Ples živi hkrati v času in prostoru. Ustvarjalec in stvaritev, umetnik in umetnina sta eno. Ritmični gibni vzorci, plastično občuteni prostori, živa predstavitev sveta, kakršnega vidimo in si ga predstavljamo – vse to ustvarja človek v plesu z lastnim telesom in tako oblikuje svoje notranje doživljanje brez uporabe materiala, kamna in besede.« (str. 17)

Zagorc (1997) pa ples predstavi kot: »Ples je govorica telesa, je gibanje ob zvoku, ritmu, govoru, glasbi in tudi v tišini. Že tisočletja je del človekove kulture, saj ga pozna vseh več kot 3.000 doslej znanih kultur na svetu. Skozi svoje gibanje, skozi pesem in glasbo je človek izražal svoje hrepenenje, žalost, veselje, bolečino, povezanost z nadnaravnimi silami, bojevitost, erotičnost … V sosledju tisočletij je postal ples odsev žive govorice človeka, njegovega bivanja in še posebej njegovega gibanja. Že samo stvarjenje je tako rekoč gibanje; in prav gibanje je osnovna zakonitost vsega obstoječega.« (str. 7)

3. Ples primitivnih ljudstev

Krog je najstarejša oblika skupinskega plesa. V krogu plešejo ljudje na vseh celinah, celo šimpanzi plešejo v krogu. Nasprotja krožnega plesa pa so čelni ples, ples v vrsti in ples v verigi, ki pa izvirajo iz kasnejših obdobij. (Sachs, 1997, str. 152)

Pri primitivnih ljudstvih je ples prisoten ob vsaki priložnosti: ob rojstvu, poroki, bolezni in smrti, pri obrezovanju, posvečenju deklic, ob praznovanju poglavarja, v vojni, ob zmagi, sklenitvi miru, pomladi, lovu, kolinah, žetvi. Ker pa je namen plesa vedno enak: ples za življenje, zdravje, moč, obilnost, so teme omejene. (Sachs, 1997, str. 67)

3

Ples je že sam po sebi ekstaza in jo tudi povzroča. Vsak ples povzroči pri plesalcu pozabljanje nase, na vsakdanje stvari, to se pojavi tako pri odraslih med plesom, kot pri otroškem rajanju. Glede na to je odzivanje primitivnega človeka toliko intenzivnejše, saj je njegova misel neobremenjena, manj odzivna na dražljaje iz okolice, njegovo telo na dražljaje plesa, ritma, glasbe odgovarja z nam neznanim gibanjem in nerazumljivo močjo. In kot pravi Sachs (1997): »Popotniki vedno znova pripovedujejo, da se domorodci pri plesu obnašajo »kot poblazneli«, da jim telesa trzajo kot v krčih. Vsi deli telesa do prstov na rokah in nogah trepetajo, v izbuljenih očeh je videti belino, iz grla jim prihajajo divji živalski glasovi, dokler se nezavestni ne zgrudijo na tla.« (Sachs, 1997, str. 61)

Pračlovek je pojave, kot so blisk, grmenje, noč, dan, bolezni, smrt in rojstvo pripisoval demonom, saj zanje ni imel drugih odgovorov oz. razlag. Tako se je začelo darovanje in pojavil se je strah pred nadnaravnim. Šamani ali vrači, danes bi jih poimenovali kot duhovniki, so dojeli moč teh daritev in se postavili za posrednike med ljudmi in demoni. Da bi bolj poudarili svoje znanje in zakrili skrivnosti, so med obredi izvajali rituale, začeli so plesati, peti, si izmišljevati uroke. Tako so ljudi prepričali, da bodo brez njihovega posredovanja demoni jezni in neusmiljeni. S plesom so torej naprošali demone za dobro življenje plemena, za zdravje, hrano in varnost pred sovražniki ter nesrečami. Plesali so okoli totema, ognja ali posameznika, odvisno od namena obreda. Nekakšno obliko praplesa lahko opazimo tudi pri živalih, torej ples ni človekova iznajdba. Pri opicah so opazili gibanje v krogu, na primer okoli vodje tropa, kroženje je imelo različne nivoje in tempo gibanja ter različne smeri. Lahko bi rekli, da je gibanje v krogu praoblika vseh plesov. O takih oblikah gibanja pričajo stenske slikarije različnih plemen primitivnih ljudstev po vsem svetu, torej je krog po vsej verjetnosti najstarejša oblika plesa. (Otrin, 1998, str. 11–12 )

Pigmejci

Njihovi skupinski plesi imajo skoraj vedno obliko ohlapnega kroga, plesalci pa se med plesom ne dotikajo med sabo. Njihov ples ima poudarek na posnemanju živali in bojev, je radosten in v primerjavi z drugimi bolj nadarjen. (Sachs, 1997, str. 217)

Pleme Kurnai (JV Avstralija)

Oblika skupinskega plesa je krog, brez dotikanja, vanj pritečejo v vijugasti vrsti. Plešeta oba spola, pogosta tema plesa je živalski svet, pojavi se motiv plesa, kjer dvigujejo dečke, kasneje se ta motiv pojavi tudi pri obredih, povezanih s poljedelstvom. (Sachs, 1997, str. 218)

4

Pleme v osrednji Avstraliji–primer totemistov

Pleme povzema plesne motive iz živalskega sveta in jih pleše, s karseda natančnim posnemanjem realnosti. Večinoma plešejo le moški, ženske so prisotne kot gledalke. Oblika plesa je krog. Pri plesu so prisotne tudi maske z živalskimi motivi. (Sachs, 1997, str. 220)

4. Ples starih kultur oz. starih civilizacij

4.1 Egipt

Stari Egipčani so poleg arhitekture, slikarstva, kiparstva, književnosti gojili tudi ples in glasbo. O plesu so veliko pisali tudi pisatelji Diodor, Platon in Plutarh. Ob raznih prireditvah so uprizarjali virtuozne in sijajne plese, plesali so astronomski ples okoli oltarja, ki je predstavljal ples planetov okoli zemlje. Imeli so tudi plesne šole za duhovnike in tempeljske plesalke, ples se še vedno povezuje z magijo, a je v bolj umetniški formi. Glede na to, da slikarije prikazujejo plese višjih slojev, pa so obstajali tudi obredni plesi, kjer so plesali vsi sloji. Gre za združitev profanega in sakralnega plesa v čast boga Ozirisa. Prav tako se v kultnem plesu, posvečenem bogu Minuu,združijo kmetje in faraon, kasneje svečeniki, in se mu na ta način zahvalijo za uspešno poljedelstvo.(Otrin, 1998, str. 21 – 22 )

4.2 Indija

V Indiji se razvije abstrakten ples, nič več ne gre za posnemanje realnega sveta. Vsak gib postane simbol, opustijo rekvizite. Tudi iz Indije prihajajo zapiski o plesu, pesniki in njihovi učenjaki so napisali plesne priročnike. Bharata je v 5. stoletju napisal delo Knjiga o plesu (Natya Sastra), Nandikesvara pa je napisal drugo delo s tega področja, knjigo Ogledalo gibov (Abhinaya Darpana). V priročnikih so predstavili pomen gibov, vsak del telesa izrazi drugo čustvo ali del zgodbe. Indijski ples temelji na gibanju zgornjega dela telesa, le malokrat je vključen spodnji del, ko pa je, so gibi zgornjega in spodnjega dela telesa v različnem tempu. Med starimi kulturami so bili Indijci prvi, ki so uprizarjali plesno dramo. Gledališke predstave naj bi prvi pred bogovi uprizarjal Bharati, vsebine so bile mitološko obarvane. Uprizarjali pa so tudi epa Ramajana in Mahabharata, plesalci so z gibi sporočali oziroma uprizarjali vsebino. Plesali pa so samo moški. Tako kot Egipčani, so tudi indijski višji sloji imeli plesne šole, tu so poleg tempeljskih šol imeli tudi zasebne plesne šole. (Otrin, 1998, str. 24–25)

5

4.3 Japonska

Na Japonskem sta ples in slikarstvo zelo senzibilna, vsak gib lahko pokaže mnogo različnih razpoloženj. Naučeni ples, ki se je ustvaril v templjih, sedaj pozna že vsaka gejša, njeno zamahovanje s pahljačo je polno simbolov iz narave. Do nedavnega so plesno nastopali le moški, ženske vloge so odigrali in odplesali mlajši moški z manj vpadljivim videzom. Legenda o nastanku plesa na Japonskem pa pravi, da je ples nastal tako, da je boginja ljubezni in lepote Uzume z ogledalom plesala pred votlino, v katero se je pred boginjo nevihte skrila boginja sonca Amaterasu. Tako jo je zopet zvabila na plano in Zemlja je po zaslugi plesa spet dobila sonce in svetlobo. (Otrin, 1998, str. 25–26)

4.4 Kitajska

Racionalni Kitajci zaradi svojega pojmovanja življenja niso poznali ljudskega plesa. V njihovi naravi je skrivati čustva, biti zadržan in premišljen. Ples v takem vzdušju, brez izraza življenjske radosti, ne uspeva. Legenda o nastanku plesa podpira in dokazuje njihovo nespontanost in zadržanost, saj ples ni nastal iz potrebe in veselja, ampak so se ga naučili iz starih knjig modreca Theo-Kunga, ki je, tako kot indijski pisci, zapisal vse oblike plesa in gibe. Tudi na Kitajskem so imeli dvorne šole, obiskovali pa so jih le mladeniči. Preko plesa, v obliki plesnih procesij, so po odlomkih uprizarjali zmago cesarja Ju Vanga nad sovražniki. (Otrin, 1998, str. 27)

4.5 Judeja

Ples v judovski kulturi ni bil zelo razvit, omenjajo ga v Svetem pismu (ples po prečkanju Rdečega morja, ples ob skrinji zaveze) in ples s sedmimi tančicami, ki ga je zaplesala Salome pred kraljem, drugih virov o plesu pa ni. (Otrin, 1998, str. 28)

4.6 Grčija

Pri Grkih je bil ples v primerjavi z ostalimi ljudstvi starega veka najbolj prepleten z vsakdanom. Grški veder in optimističen značaj pa se je prepletal z vsem, kar je v povezavi s telesom (lepota giba, atletska moč in telesna ljubezen). Ples je bil močno priljubljen, saj izraža oz. povezuje telo in dušo. Telovadba skupaj s plesom in glasbo je razvijala harmonijo med telesno in duševno lepoto. Lepota telesa pa je bila pri Grkih osnovni princip vzgoje. (Otrin, 1998, str. 28–29)

KAMENA DOBASTARA KAMENA DOBA PRVOBITNE KULTURE

ZGODNJE KULTUREkrožni plesi brez dotika

6

SREDNJE KULTUREPIGMEJCI PIGMOIDI

krožni plesi brez dotikaživalski plesi krčeviti plesi

POZNE KULTURETASMANOIDI AVSTRALOIDI

krožni plesi brez dotikaživalski plesi kačji plesi seksualno-lunarni plesi

NEOLITSKA DOBA PLEMENSKE KULTURE

ZGODNJE PLEMENSKE KULTURETOTEMISTI ZGODNJI SEJALCIkrožni plesi krožni in skupinski plesi

živalski plesi dvojni krogifalični plesi lunarni plesiplesi v parih pogrebni plesi

PROTONEOLITSKA DOBA

GOVEDOREJCI

SREDNJE PLEMENSKE KULTURE

POZNI SEJALCIkrožni plesi ples v več krogih

živalski plesi moški in ženske v

nasprotnih vrstahplesi v parih

NEOLITIK

KOVINSKA DOBAPOZNE PLEMENSKE

KULTUREGOSPOSKA KULTURA KMEČKA KULTURA

plesi mešanih parovplesi v objemutrebušni plesi

Preglednica razvoja plesa v prazgodovini po Curtu Sachsu (Otrin, 1998, str. 235)

5. Konec plesa v krogu kot glavne oblike plesa

Ples v krogu kot glavna oblika plesa je skozi zgodovino izgubljal pomen oziroma so ga izrinile druge oblike plesa in drugačne postavitve plesalcev. In kot je zapisal Sachs, (1997): »Že zelo zgodaj, v kulturi kamene dobe, so bili plesi umetnine; v začetku kamene dobe se je z vključevanjem mitov ples povzpel v dramo. Ko pa je v visoko razvitih kulturah postal umetnost v ožjem pomenu, ko je postal spektakel in je poskušal vplivati na ljudi in ne več na duhove, se je zlomila njegova vseobsegajoča moč. Razpadel je.

7

Igra in telesna vadba sta se odpovedali ritmu in se izločili, sama drama je zanikala svojega očeta, nove vere pa so se odpovedale rajanju in plesanju. Kar je ostalo visoko razvitim kulturam –namreč nam, Evropejcem – se je razcepilo v cehovsko umetnost in družabno zabavo. Pozabili smo moliti z nogami, kot so znali mala Muza Gottfrieda Kelleja, lepa Cervantesova Ciganka Precioza in stari žongler, ki ni znal zmoliti »Zdrave Marije« v latinščini. Vendar imajo še vse visoko razvite kulture kot duhovno dediščino vzneseno predstavo, da je vsako nadzemeljsko in nadčloveško gibanje ples. Bog Šiva je v posvečenem ritmičnem vrtenju ustvaril svet. Po kitajskem verovanju izvira kozmična skladnost iz plesa, planeti in bogovi v plesu plavajo skozi ozvezdja in vesolje. Pozna židovska vera in celo krščanstvo, ki je bilo od nekdaj plesu sovražno, ne znata prikazati poslednje sodbe drugače kot v podobi blaženo lebdečega kroženja okoli sijočega božjega prestola.« (str. 20)

6. Ples v krogu v Sloveniji – ljudski plesi

Ljudski plesi, se pravi tradicionalni plesi posameznih dežel, so se razvili sami in jih ni nihče »izumil«. V njih so pogosto ohranjene značilnosti, ki so imele nekoč magičen in obredni pomen. Značilno je, da je v ospredju skupina, ki lahko izbere ali spodbuja pare in posameznike, da se izkažejo s svojo spretnostjo.

Pojem ljudskih plesov pomeni plese, ki so za določeno obdobje značilni za najširše plasti ljudstva. Izvirajo iz izročila, ki je podedovano iz davnine in ga časovno ni mogoče natančno opredeliti, ali pa so bili zavestno prevzeti od drugod v nekem času in so se potem priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in prilagajali gibnosti prevzemnika.O ljudskem plesu govorimo, da je del duhovnega ljudskega izročila, da je ljudska umetnost, a ljudje ga največkrat imenujejo kar »folklora«, ker ga pač vidijo v izvedbi folklornih skupin. Slovenski ljudski plesi (plesno izročilo) so značilni za slovensko etnično ozemlje vse do let pred drugo svetovno vojno. Naši plesi so do današnjih dni doživeli pester in živahen razvoj. Razvijali so se v neugodnih pogojih, ki so v površnem opazovalcu ustvarili mišljenje, da je naš ljudski ples že davno razpadel. V novejšem času, ko je naraslo zanimanje za ljudsko življenje, ki ga etnografija znanstveno raziskuje, so dani pogoji za razne pozitivne spodbude našemu ljudstvu, da nam ponovno pokaže bogastvo svoje kulture tudi na področju plesa. Kot na drugih področjih slovenske folklore vidimo tudi pri naših plesih značilne prehodne oblike, ki kažejo, da leži slovensko ozemlje na prehodu iz kraškega v alpski svet. Ta gorski in hribovski svet izmenjujejo ravninski predeli, ki prehajajo na severovzhodu v panonsko nižavje, na jugozahodu pa padajo v obmorsko pokrajino. Zaradi dobre povezanosti in bližine različnih pokrajin ta pestra oblikovnost tal, ki se sicer kaže v nekaterih gibnih prvinah, ni ustvarila ostrih meja med posameznimi folklornimi področji. (Slovenski ljudski plesi – plesno izročilo na Slovenskem, 2007)

8

Do 19. stoletja so pari na Slovenskem vedno plesali v krogu, na sredini je bil obvezno prazen prostor. Tako obliko plesa nam z opisi plesa na Kranjskem dokaže Valvasor, opisi pa veljajo za 17. stoletje. V 19. stoletju pa se krog začne trgati. Večina slovenskih ljudskih plesov je mešanih, skupaj jih plešeta oba spola. Na zunanjo podobo plesa vplivata plesna pot in razporejenost plesalcev po prostoru. Krožne oblike se pojavljajo v različnih postavitvah. Zaprt sklenjen krog je osnovna oblika, pleše se večinoma pri belokranjskih plesih, kjer mu pravijo »kolo«, drugje po Sloveniji pa sklenjeno obliko kroga le redko najdemo. V Prekmurju plešejo v nesklenjenem zaprtem krogu, pri plesu imenovanem »Tkalečka«, in pri plesih parov v krogu. Na Dolenjskem pa plešejo v sklenjenem polkrogu, ples pa se imenuje »Vrečo šivat«. (Ramovš, 1980, str. 40)

6.1 Skupinski plesi v krogu

Plesi v zaprtem sklenjenem krogu:

- Metliško kolo (Bela krajina)- Fruške, jabuke, slive (Bela krajina)- Lepa Anka (Bela krajina)- Slovensko partizansko kolo (Bela

krajina)- Pobelelo pole (Bela krajina)- Na trumf (Bela krajina)- Pojštertanc - Štrene vijejo- Marko skače (Prekmursko –

Porabska)

- (Ramovš, 1980, str. 73–152)

Plesi v zaprtem nesklenjenem krogu:

- Igraj kolo (Bela krajina)- Črnomaljsko kolo – Aj, zelena je vsa

gora (Bela krajina)- Tkalečka (Prekmurje, Goričko)

Plesi v nesklenjenem polkrogu:

- Vrečo šivat (Dolenjska)

6.2 Otroški skupinski plesi v krogu

Ples v zaprtem sklenjenem krogu:

- Potujemo v Rakitnico- Bela, bela lilija- Marička sedi na kamenu

(Ramovš, 1980, str. 155–162 )

9

6.3 Parni plesi v krogu

Ples v zaprtem nesklenjenem krogu::

- DOLENJSKA: Oberštajeriš, Pokšotiš, Ajncpolka, Stara polka.- PRIMORSKA: Šetepaši, Mazolka, Mafrina, Stu ledi, Stara polkica, Ples iz Trente,

Dopaši, Šaltin, Cotič.- ŠTAJERSKA IN PREKMURJE: Štajeriš, Zibenšrit, Šamarjanka, Kosmatača/Krajcpolka,

Šoštarska, Gospod – gospa, Kalamajka, Po zelenoj trati, Drmač, Mašjerjanka/Mašarjanka- BELA KRAJINA: Kopriva, Carska kasa, Ja sam sirota- GORENJSKA: Ta potrkan tajč, Sotiš, Svatovska/Ohcetna, Ta poskočna, Mrzulin,

Požugana.- KOROŠKA: Ovsetni štajeriš, Prvi rej, Malender.- PORABJE: Rezka (Ramovš, 1980, str. 165–350)

7. Ples v predšolski dobi otroka

Ples je dejavnost, ki je primerna oblika rekreacije za vsako življenjsko obdobje. Predvsem za otroke ples predstavlja prijetno doživetje ob glasbi, pri čemer mali nadebudneži sprostijo tudiodvečno energijo. S sociološkega vidika druženje ob plesu pomaga pri socializaciji. Otrok spoznava prijatelje, se nauči sodelovanja v skupini, pomagati prijatelju, prav tako preko plesa izraža čustva ter se uči osnovnega bontona. Z vidika motoričnih sposobnosti pa ples pozitivno vpliva na pridobivanje koordinacije, ravnotežja, gibljivosti in nenazadnje tudi moči. Res je, da so nekatere motorične sposobnosti v veliki meri prirojene, a se s primerno vadbo v določenem starostnem obdobju raven le-teh sposobnosti lahko močno izboljša. (Pravst, 2010)

S pomočjo gibanja si otrok oblikuje osnovne pojme iz realnega sveta (oblike, barve, velikost, količina, kakovost, dinamika). S tem se pospeši njegov govorni razvoj in bogati besedni zaklad (npr. s pridevniki, ki opisujejo načine gibanja - mehko, zaspano, odločno, napeto, tiho ...,spoznava izraze za posamezne plesne elemente in si jih zapomni itd.). Spodbujamo ga k pomnjenju zaporedja plesnih korakov in sledenju glasbi. Spodbujamo in privzgajamo značajske in moralne vrednote, kot so usmerjena pozornost, podaljševanje koncentracije, vztrajnost in disciplina, prizadevanje za uspeh, pogum, samostojnost, obzirnost in vljudnost, zavzetost in prizadevnost za skupne cilje, veselje ob lastnih in skupnih uspehih. Prav tako preko spoznavanja različne glasbe, kultur in gibanja otroku omogočamo spoznavanje različnosti, mu privzgajamostrpnost in sprejemanje drugačnosti. Omogočamo mu, da razvija ritmični posluh ter spoznavanje in razumevanje različne glasbe in odziv telesa. (Kralj, 2008)

10

Elementi plesa:

Gibanje – odziv na občutenje, misel, gib, skupino, partnerja, besedo, zvok, masko, kostum, sceno, rekvizit.

Telo – deli telesa, oblike s telesom, telesno gibanje in koraki. Prostor – nivo, smer, velikost prostora, mesto v prostoru, fokus (smer pogleda), pot. Čas – ritem, tempo, trajanje, mirovanje, vzorec. Energija – ostro/gladko, močno/nežno, napeto/sproščeno, krčevito/popuščeno, težko/lahko,

s poudarkom, tekoče. (Kovač Valdes, 2011, str. 81)

7.1 Vpliv plesa na otrokov razvoj

Skladen razvoj telesnih in umskih sposobnosti, čustveno ravnotežje,

socializacija, ki se kaže preko odnosov, uveljavljanja, vključevanja in samopotrjevanja,

ustvarjalnost (iz znanega v novo, novo ustvarjanje, rušenje stereotipov),

plesnost in estetska tenkočutnost (gledalec, ustvarjalec),

povezava oz. »uglasitev« telesa, prepletanje mišljenja, čustvovanja, počutja, doživetja z izrazom in gibanjem. (povzeto po M. Zagorc, 1997, str. 17)

8. EMPIRIČNI DEL

8.1 Cilji

Cilj diplomske naloge je spoznati plese v krogu nekoč in danes, ugotoviti, kaj so pomenili nekoč in s kakšnimi cilji jih danes plešejo v vrtcih, ugotoviti, kakšna je naklonjenost otrok in vzgojiteljic izvajanju plesa v krogu in kateri so najpogostejši oziroma najbolj znani plesi v krogu v vrtcu.

8.2 Raziskovalna vprašanja (hipoteze)

Kako pogosto se izvaja ples v krogu v vrtcih pri obeh starostnih skupinah (1–3 in 3–6 let)?

S katerimi cilji vzgojiteljice izvajajo ples v krogu in kakšne so izkušnje otrok obeh starostnih skupin (1–3 in 3–6 let) s plesom v krogu?

11

8.3 Raziskovalna metoda

V vrtcu bom izvedla nekaj plesno–gibalnih dejavnosti. Tako bom raziskala pripravljenost otrok za ples, ugotovila, koliko plesov v krogu poznajo, kako se vanje vživijo in kako jih doživljajo, torej kakšne so njihove izkušnje. Izvajala bom isto pripravo dejavnosti v obeh starostnih obdobjih(1–3 in 3–6 let) in ugotovitve glede izkušenj otrok medsebojno primerjala. Pri raziskovanju bom uporabila komparativno (primerjalno) metodo. Otroke bom pri izvajanju plesnih gibalnih iger opazovala ter podatke zbirala v obliki zapisov, evalvacij. Vzgojiteljice pa bom povprašala, kako pogosto plešejo v krogu in s katerimi cilji ples v krogu izvajajo. Ugotovitve bom predstavila in tako preverila pogostost izvajanja plesa v vrtcu glede na izkušnje otroka oz. glede na želje otrok po plesu.

8.4 Vzorec

- 5 otrok prve starostne skupine: 1–3 let (Varstvo Medo Pu),- 7 otrok druge starostne skupine: 3–6 let (Vrtec Pika, VVZ Kekec),- 7 vzgojiteljic.

8.5 Postopek zbiranja in obdelave podatkov

Otroke sem ponovno seznanila z že znanimi plesno–gibalnimi igrami ter spremljala njihov odziv in sodelovanje. Predvsem s pogovorom sem jih motivirala za izvajanje plesno–gibalnih iger. Podatke sem zbirala v obliki sprotnih zapisov in končne evalvacije po izteku projekta. S pomočjo ankete s tremi odprtimi vprašanji pa sem od vzgojiteljic izvedela, kako pogosto in s kakšnimi cilji izvajajo ples v krogu in kaj o taki obliki plesa menijo.

9. Interpretacija rezultatov

Starostni skupini sem preimenovala v skupino A in skupino B. V skupini A so otroci, stari od 1 do 2 leti, v skupini B pa otroci, stari od 5 do 6 let. Preimenovala sem jih zaradi lažje interpretacije dobljenih rezultatov.

9.1 Dežek (J. Bitenc)

Zdaj na nosek, zdaj na glavo, zdaj na strehe in zemljo.Rajam, plešem kot vrtalka,da nihče ne zna tako.Kdo me zdaj še ne pozna?Droben dežek sem z neba.

12

Kdo me zdaj še ne pozna?Droben dežek sem z neba.

BESEDILO GIBANJE, PLESNI MOTIV

Zdaj na nosek, Stojimo v krogu in smo obrnjeni k sredini kroga. Eno roko položimo na nosek in jo spustimo.

zdaj na glavo, Roko položimo na vrh glave in jo spustimo.

zdaj na strehe Obe dlani sklenemo nad glavo.

in zemljo. Dlani razklenemo, migljamo s prsti in se ob tem spuščamo v počep. Roke spustimo na tla.

Rajam, plešem kot vrtalka, da nihče ne zna tako.

Primemo se za roke in počasi hodimo v krogu.

Kdo me zdaj še ne pozna? Spustimo se in obrnemo k sredini kroga. Z

roko zamahujemo desno in levo.

Droben dežek sem z neba. Stopimo korak proti sredini, da se krog zmanjša. Obrnemo se v desno in drug drugemu po hrbtu s prsti »tapkamo« drobne kapljice.

Kdo me zdaj še ne pozna? Z roko nihamo desno in levo.

Droben dežek sem z neba. Drug drugemu po hrbtu s prsti »tapkamo«

drobne kapljice.

(Schmidt, 2008)

EVALVACIJA DEJAVNOSTI

Skupina A: Na njim že poznano pesem sem počasi demonstrirala gibanje oz. ples. Nekateri so že sproti ponavljali za mano, drugi so le opazovali. Nato smo se prijeli v krog in stavek za stavkom peli in plesali, postopoma smo povezovali pesem v celoto in jo nekajkrat ponovili.

13

Skupina B: Besedilo pesmi smo le ponovili in sočasno s petjem sem jim že kazala gibanje. Vsi so se takoj vključili in v hipu smo jo znali.

INTROSPEKCIJA OZ. DOŽIVLJANJE

Skupina A: Vsak otrok je gibalno igro doživljal po svoje. Eni so bili nad ponavljanjem gibov za mano navdušeni, drugi so le nepremično opazovali. S postopnim učenjem in ponavljanjem pa so se kmalu vsi prepustili pesmi in plesu ter sodelovali.Skupina B: Ker jim je bilo gibanje ob pesmi lahko razumljivo, so vsi z nasmehom plesali in na ves glas peli.

REFLEKSIJA OZ. RAZMIŠLJANJE

Otroci iz skupine A so ravno osvojili to pesem, zato besedilo ni delalo težav. Ker smo stali v krogu, so se med seboj gledali, in če so pozabili določen gib, so hitro pogledali druge in se znova pridružili plesu. Otrokom skupine B je bila pesem všeč. To so mi tudi sproti sami povedali, saj jim je bilo zanimivo, kako hitro so osvojili gibanje. Takoj so naučen ples želeli sami zaplesati, jaz pa sem jih opazovala. Nato so zaplesali še Ringa, raja, navdih za ples so dobili sami, najbolje pa jim je bilo na koncu, ko so lahko zavpili “kikiriki”.

9.2 Iščemo medvedka (J. Bitenc)

Iščemo, iščemo, iščemo medvedka:za pečjo, za klopjo, kote vse pretaknemo.Iščemo, iščemo, iščemo medvedka:tu ga ni, tam ga ni, kje medvedek zdaj čepi?Našli smo, našli smo, našli smo medvedka:v Lenčkini posteljici naš medvedek sladko spi.

BESEDILO GIBANJE, PLESNI MOTIV

Iščemo, iščemo, iščemo medvedka: Postavimo se v krog in obrnemo v desno stran. Hodimo po krogu in pogledujemo po prostoru.

za pečjo, Ustavimo se. Stopimo na prste in stegnemo roke v zrak.

za klopjo, Počepnemo.

kote vse pretaknemo. V počepu se s koraki obrnemo okoli svoje osi.

14

Iščemo, iščemo, iščemo medvedka: Vstanemo in se obrnemo k sredini kroga. Pogledujemo po prostoru.

tu ga ni, Pogledamo proti nogam.

tam ga ni, Pogledamo daleč naprej.

kje medvedek zdaj čepi? Skomignemo z rameni.

Našli smo, našli smo, našli smo medvedka: Dvakrat poskočimo v zrak tako, da

stegnemo roke.

v Lenčkini posteljici Stopimo dva koraka proti sredini kroga.

naš medvedek sladko spi. Počepnemo in damo prst pred usta.

(Schmidt, 2008)

EVALVACIJA DEJAVNOSTI

Skupina A: Vsi smo se prijeli za roke, da smo se postavili po prostoru v krog. Nato smo se spustili in pričela sem z demonstracijo gibanja ter petjem. Počasi so se vključevali s posnemanjem mojih gibov. Z večkratnim ponavljanjem so pesem kmalu usvojili.Skupina B: Pesem in ples so otroci že znali, tako da so kar sami zaplesali, jaz sem pomagala le pri petju, zaradi navdušenja, ker „že vse znajo“, pa so prehitevali drug drugega tako pri petju, kot plesu, zato smo vse še enkrat ponovili. Opozorila sem jih, naj opazujejo druge in tako vsi enako pojejo in plešejo.

INTROSPEKCIJA OZ. DOŽIVLJANJE

Skupina A: Pesem je vsak doživljal na svoj način, otroci so bili sproščeni in z opazno mimiko zadovoljstva, veselja. Skupina B: Otroci so se popolnoma vživeli v pesem, vsak si jo je interpretiral po svoje. Njihovo doživljanje pesmi je bilo razvidno iz mimike ter v sproščenem in tekočem gibanju.

REFLEKSIJA OZ. RAZMIŠLJANJE

Skupine A: Ta ples so hitreje usvojili, ob takojšnji postavitvi v krog so opazovali že plešoče otroke in skoraj takoj so že vsi ponavljali gibe. Napredek je bil opazen že v času učenja, ples smo manjkrat ponovili, saj ni bilo potrebe po večkratni demonstraciji.Skupina B: Največja težava je bila neusklajenost, niso se poslušali. Tu je bilo opazitinesodelovanje in tekmovalnost, v smislu kdo bo prvi in bolje odpel, odplesal.

15

Po pogovoru o tem, da se ni dobro slišalo in razumelo, kaj pojejo, ker so peli frug čez drugega, so rajalno igro ponovili. Opazno je bilo, da se med seboj opazujejo in se prilagajajo skupini, skupinskem plesu.

9.3 Potovanje v deželo Balalaj (M. Voglar)

Zajec Balalajec in zajček Balalajček,s culico na rami in še kar v pižami,potujeta bajbaj, v deželo Balalaj.Srečata lisico, lisico Balalico,s culico na rami in še kar v pižami,potujejo bajbaj, v deželo Balalaj.Srečajo še miško, miško Balališko,s culico na rami in še kar v pižami,potujejo bajbaj, v deželo Balalaj.Srečajo še lovca, lovca Balalovca,s puškico na rami in še kar v pižami,ko poči dum dum daj, raztepejo se bajbaj.

BESEDILO GIBANJE, PLESNI MOTIV

Zajec Balalajec Trikrat sonožno skočimo karseda daleč po krogu.

in zajček Balalajček, Trikrat sonožno skočimo v zelo kratkih skokihpo krogu.

s culico na rami Z desno se primemo za desno ramo in se nagnemo v desno stran. Leva roka je spuščena. Hodimo v krogu.

in še kar v pižami, Z obema rokama se primemo za oblačila v višini popka. Hodimo v krogu.

potujeta bajbaj, v deželo Balalaj. Hodimo z drsnim korakom. Z rokami nihamo naprej in nazaj.

Srečata lisico, lisico Balalico, Prepognemo se v pasu naprej, roke visijo, z boki migamo desno in levo. Hodimo v krogu.

s culico na rami Z desno se primemo za desno ramo in se nagnemo v desno stran. Leva roka je spuščena. Hodimo v krogu.

16

in še kar v pižami Z obema rokama se primemo za oblačila v višini popka. Hodimo v krogu.

potujejo bajbaj, v deželo Balalaj. Hodimo z drsnim korakom. Z rokami nihamo naprej in nazaj.

Srečajo še miško, miško Balališko, Počepnemo in stopicamo v krogu. Roke so na tleh in pomagajo pri hoji.

s culico na rami Obstanemo. Z desno roko se primemo za desno ramo in se nagnemo v desno stran. Leva roka je spuščena.

in še kar v pižami, Z obema rokama se primemo za oblačila v višini popka. Hodimo v krogu.

potujejo bajbaj, v deželo Balalaj. Hodimo z drsnim korakom. Z rokami nihamo naprej - nazaj.

Srečajo še lovca, lovca Balalovca, Hodimo postrani.

s puškico na rami Z desno roko se primemo za desno ramo. Leva dlan je pred čelom. Hodimo postrani.

in še kar v pižami, Z obema rokama se primemo za oblačila v višini popka. Hodimo postrani.

ko poči dum dum daj, Obstanemo. Trikrat poskočimo.

raztepejo se bajbaj. Razpršimo se po prostoru in »popadamo«.

(Schmidt, 2008)

EVALVACIJA DEJAVNOSTI

Skupina A: Otroci sicer poznajo pesem, a je ne znajo peti. Pesem sem razčlenila po kiticah in smo se jo tako tudi učili plesati. Ker je v samem gibanju kar nekaj ponavljanja, se mi ples ni zdel pretežak za njihovo starost. S počasnim in večkratnim demonstriranjem gibov so otroci ples usvojili, vsak dan po eno kitico, na koncu pa smo povezali skupaj vse kitice. Skupina B: Pesem so že znali, ponovili smo besedilo in sočasno sem demonstrirala ples. Drug za drugim so ponavljali za mano. Ko so ugotovili, da gre večinoma za ponavljajoče se gibe, sem mislila, da ne bodo več tako pozorni na nove, a so me z zbranim opazovanjem in ponavljanjempresenetili. Ples so hitro usvojili in so ga zaradi njim zanimivega besedila in koreografije želeli večkrat ponoviti.

17

INTROSPEKCIJA OZ. DOŽIVLJANJE

Skupina A: Sprva so se otroci v ples težko vživeli, nekateri so le gledali, postopoma pa so začeli ob pesmi izvajati gibe. Ko pa so ugotovili, da ni težko, so se bolj sprostili in bili bolj dovzetni za nadaljnje kitice in nove gibe. Na koncu so vsi sodelovali in tudi obrazi so postajali vse bolj sproščeni in ne tako resni kot na začetku.Skupina B: Otroci so bili motivirani in zbrani, pozorni na vsak nov gib, ki je sledil v pesmi. Vzdušje je bilo sproščeno, navdušeni so bili nad koncem, ko so se lahko se razbežali in popadali po tleh. Postajali so čedalje glasnejši, po mojem mnenju zaradi naraščanja samozavesti, ker so se plesa tako hitro naučili in ga znali sami, brez moje pomoči, zaplesati.

REFLEKSIJA OZ. RAZMIŠLJANJE

Skupina A: Otrokom je pesem znana, saj jo pri dopoldanskih dejavnostih skupaj z drugimi pesmicami po radiu velikokrat poslušajo. Besedila ne znajo peti, kar je po mojem mnenju glede na starost razumljivo, nekateri pa le ponavljajo določene besede. Otroci so ob plesu z vsemi kiticami sprva v večini gledali in ponovili le par gibov, tiste, ki se najbolj ponavljajo, naslednji dan pa so že vsi sledili. Izvajala pa sem jo v ta namen v bolj počasni različici, da so lažje sledili.Skupina B: Za razliko od prejšnjih dveh plesov, ki sta bila otrokom lahka oziroma lažja, jim je bil ta malo večji izziv. A vendar so se ga brez težav in slabe volje lotili, hitro so se naučili zaporedja gibov, povezali besedilo z gibi in si tako lažje zapomnili sam potek plesa.

9.4 Lepa Anka (ljudska)

Lepa Ana kolo vodi,lepa Anka kolo vodi,lepa Anka kolo vodi, lepa Anka kolo vodi.

Kolo vodi in govori,kolo vodi in govori, kolo vodi in govori, kolo vodi in govori.

Mili Bože al sam lepa,mili Bože al sam lepa,mili Bože al sam lepa,mili Bože al sam lepa.

18

BESEDILO GIBANJE, PLESNI MOTIVLepa Anka kolo vodi, lepa Anka kolo vodi, Stojimo v krogu. Po ritmu hodimo v krogu.

lepa Anka Upočasnimo hojo, prilagodimo jo ritmu, hodimo proti sredini kroga in na koncu z eno nogo udarimo ob tla.

kolo vodi, Hodimo iz sredine kroga nazaj in na koncu udarimo z nogo ob tla.

lepa Anka Hodimo proti sredini kroga po ritmu, na koncu udarimo z nogo ob tla.

kolo vodi. Hodimo iz sredine kroga nazaj in na koncu udarimo z nogo ob tla.

(Besedilo: Ramovš, 1980, koreografija: prilagojena s strani vzgojiteljice)

*Tako gibanje je pri vseh kiticah, ki jih pojemo.

**Ta ples je plesala samo skupina B, učijo se ga že nekaj časa in načrtujejo nastop.

EVALVACIJA DEJAVNOSTI:

Skupina B: Pesem in ples in že dobro poznajo. Sami so ga odplesali, mene so posedli na stol in rekli, naj jih opazujem, da bom znala ta ples tudi jaz. Seveda sem ga že poznala, a sem se prepustila njihovi demonstraciji. Ko so odplesali, so me povabili zraven in mi kazali korake. Sodelovala sem in tako so me naučili »novega« plesa.

INTROSPEKCIJA OZ. DOŽIVLJANJE

Skupina B: Otroci so plesali z veliko vnemo, nasmejani so peli in glasno udarjali z nogo ob tla, ko so prišli do tistega dela pesmi, kjer se ta gib pojavi. Z nekakšno naglico so mi kazali in opisovali korake, ko so me učili ples. Kot da se jim mudi vse hkrati povedati in pokazati, da ne bi slučajno česa pozabili.

REFLEKSIJA OZ. RAZMIŠLJANJE

Ko je otroku nekaj všeč, ko se nekaj nauči in spozna nekaj novega, pridobi vedno večjo samozavest in zaupanje vase. Do tega mnenja sem prišla ravno preko opazovanja otrok pri plesu. Ko so znali pesem in pripadajoč ples, so plesali in peli z navdušenjem, veseljem, z neko posebno energijo. Vse to je bilo opazno v samem gibanju, v sigurnosti gibov, v natančnosti pri petju, v glasu, izgovarjavi, ritmu, mimiki in nenazadnje na koncu v tisti iskrici v očeh, ko jim zaploskaš in jih pohvališ.

19

9.5 Interpretacija odgovorov vzgojiteljic

Vzgojiteljicam sem zastavila vprašanja:1. Kako pogosto plešete v krogu?2. S kakšnimi cilji izvajate ples v krogu?3. Ali se vam zdi taka oblika plesa primerna in zakaj?

Na prvo vprašanje so vse odgovorile, da plešejo približno enkrat ali dvakrat na teden. Na vprašanje glede ciljev pri plesu pa so zapisale, da izvajajo ples v krogu zaradi učenja in ohranjanja ljudskega izročila ter za različne nastope. Ples v krogu kot rajalna igra in zabavni ples pri otroku pripomore k sprostitvi, zabavi, petju in razgibavanju ter vzpostavlja, vzdržuje in krepi prijateljske odnose. Odgovori na tretje vprašanje so si zelo podobni, vsem je ples v krogu primerna oblika plesa. Vzpostavlja se skupno sodelovanje vseh v skupini, prisotno je učenje strpnosti, upoštevanje drugega, medsebojno poslušanje, enakovredne pozicije (ni vodilnega položaja), tekoča komunikacija, učenje novih stvari, razmišljanje (zaporedje korakov, sledenje ritmu). Vzgojitelj ima lažji pregled nad dogajanjem med plesom v prostoru, nad otroki (ali se vsi udejstvujejo, sledijo in pravilno izvajajo gibe).

10. Zaključek

Vzgojiteljeva spodbuda in plesno–gibalne dejavnosti imajo zelo pomemben vpliv na otrokov razvoj, preko vodene plesne dejavnosti vplivamo na razvoj na različnih področjih. Skozi diplomsko nalogo smo spoznali, da je imel ples že skozi zgodovino večjo vlogo in ni služil le kot sprostitev, ki je le postranski produkt plesa. Prav tako ples v vrtcu ni le zabava in sproščanje, ampak je glede na odgovore vzgojiteljic tudi učenje, razmišljanje, vzpostavljanje in krepitev odnosov, je občutek pripadnosti skupini, način komunikacije, zavedanje samega sebe, torej del socializacije posameznika.

Tudi če si pogledamo globalne cilje iz področja umetnosti, kamor sodi ples: doživljanje, spoznavanje in uživanje v (plesni) umetnosti, razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti, spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti, razvijanje izražanja in komuniciranja z (plesno) umetnostjo, razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti,

(Kurikulum za vrtce, 1999, str. 23) vidimo vlogo in pomen izvajanja plesa v vrtcu pri obeh starostnih skupinah (1–3 in 3–6 let) in opazimo, da so cilji za izvajanje plesa iz kurikuluma in izkušnje vzgojiteljic o pomenu in vplivu plesa na otroke podobni oziroma so cilji uresničeni.

Glede na mnenja vzgojiteljic vidimo, da je ples, se pravi tudi ples v krogu, pomemben del vzgoje tako v vrtcu kot doma. Tako lahko potrdimo hipotezi oz. odgovorimo na raziskovalna vprašanja, da je ples v krogu zaželena oblika plesa, je večkrat tedensko prisoten kot dejavnost otrok in je glede na odzive otrok pri izvajanju plesno-gibalnih iger zaželen in priljubljen tudi pri otrocih.

20

Moje mnenje o izkušnjah otrok glede plesa v krogu, ki sem jih opazila pri njihovih plesno–gibalnih dejavnostih je, da otroci radi plešejo in motivirano sodelujejo. Otroci obeh starostnih obdobij (1–3 in 3–6 let) imajo glede plesa pozitivne izkušnje, razlikujejo pa se v tolikšni meri, da je ples v drugem starostnem obdobju, poleg zgoraj navedenih ciljev, namenjen tudi javnemu nastopanju, medtem ko je v prvem starostnem obdobju bolj socializacijskega pomena.

11. Viri in literatura

Kociper, A., (2013). Ples iz človeka potegne najboljše. Pridobljeno 2.12.2013 s http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ples-iz-cloveka-potegne-najboljse

Kovač Valdes, J., Plesna žgečkalnica: priročnik ustvarjalnega giba in sodobnega plesa za otroke z osnovami plesnih tehnik, Ljubljana: JSKD, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2011.

Kralj, N., (2008). Razvijanje in spodbujanje gibalne ustvarjalnosti. Pridobljeno 2. 12. 2013 s http://www.plesne-delavnice.si/index.php?option=content&task=view&id=19

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo. Otrin, I., Razvoj plesa in baleta, Ljubljana: Debora, 1998. Pravst, M., (2010) Ples in z njim povezana socializacija otroka. Pridobljeno 17. 11. 2013

http://www.ringaraja.net/otrok/ples-in-z-njim-povezana-socializacija-otroka_647.html Ramovš, M., Plesat me pelji, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980. Sachs, C., Svetovna zgodovina plesa, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče,

1997. Schmidt, G. in Bole, D. (2008). Gibalne igre s petjem – bansi. Pridobljeno 29. 11. 2013 s

http://pefprints.pef.uni-lj.si/1318/1/gibalne_igre_s_petjem_bansi.pdf. Slovenski ljudski plesi – plesno izročilo na Slovenskem (2007). Pridobljeno 17. 11. 2013

s http://www.hervardi.com/plesno_izrocilo_na_slovenskem.php. Zagorc, M., Ples – ustvarjanje z gibom, Ljubljana: Fakulteta za šport, 1997.

.