UNIVERZA V MARIBORU · 2018-05-01 · Govorni razvoj predšolskega otroka razdelimo v dve fazi, in to sta predjezikovna faza in jezikovna faza. Predjezikovna faza se konča kmalu

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Klavdija Dolinar

Maribor, 2018

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

POIMENOVANJE PREDMETOV, ZAČETNI GLAS IN TVORJENJE

BESED PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH

Mentorica: Kandidatka:

Doc. dr. Marija Ropič Klavdija Dolinar

Maribor, 2018

Lektor/ica:

Valentina Toman Čremožnik, prof. slovenščine

Prevajatelj/ica:

Polona Ramšak, prof. angleščine in slovenščine

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici, doc. dr. Mariji Ropič, za strokovno pomoč,

svetovanje, usmerjanje in vodenje pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se vodstvu mariborskega vrtca, ki mi je omogočilo izvajanje

dejavnosti, s katerimi sem pridobila podatke za izdelavo diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi lektorici za lektoriranje diplomskega dela in prevajalki za

prevod povzetka v angleščino.

Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je omogočila študij, me podpirala in mi

stala ob strani v času študija, partnerju Iztoku za pomoč ter podporo v času

študija in v času nastajanja diplomskega dela.

Hvala vsem, ki ste me spremljali v času študija, me podpirali in verjeli vame.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Klavdija Dolinar, roj. 13. 11. 1994 v Celju, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje

besed pri predšolskih otrocih, pri mentorici, doc. dr. Mariji Ropič, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura konkretno navedeni; v tekstu

so ustrezno navedeni avtorji.

Klavdija Dolinar

Maribor, 2018

POVZETEK

V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje

besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora,

faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega

zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje.

V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri

prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih

4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode

praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju

začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež,

začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu

otrok starih 4–6 let.

Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom

ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike

med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed

kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je

imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem

imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici.

Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in

drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih

otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.

Ključne besede: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni

zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.

ABSTRACT

In the theoretical part of my diploma with the title Object description, initial voice

and word formation with pre-school children we talk about speech development,

the phases of speech development, the terms ‘literacy’ and ‘literacy activities’, the

development of vocabulary, listening and sound awareness.

In the second, empirical part we wanted to establish the progress of recognizing

the initial sound and the progress in vocabulary of children between the ages of

four and six in a period of five months. By using the descriptive and the practical

methods we established differences in naming pictures, naming the initial sound

and the number of produced words starting with a specific initial sound (for

example: a picture of a hedgehog, the initial sound h, produced words: hat,

helmet, house etc.) in a non-coincidental sample of children between the ages of

four and six.

Most children didn’t have any bigger problems recognizing initial sounds. On the

other hand, in producing words there were significant differences among children.

Some children stood out in the number of produced words as well as in producing

more sophisticated words. Some children had bigger problems producing words

or the produced words were mostly names and objects in the vicinity.

The results showed progress between the first and second check regarding speech

and vocabulary development. The progress was bigger in some children and

smaller in others.

Key words: speech development, literacy activities, literacy, listening,

vocabulary, sound awareness, initial sound.

Kazalo vsebine

1 UVOD .................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................. 2

2.1 Razvoj govora ............................................................................................... 2

2.1.1 Faze govornega razvoja.......................................................................... 3

2.1.1.1 Predjezikovno obdobje ........................................................................ 3

2.1.2 Dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora ................................................. 8

2.2 Opredelitev pojmov opismenjevanje in pismenost ..................................... 11

2.2.1 Pojem opismenjevanje ......................................................................... 11

2.2.2 Pojem pismenost .................................................................................. 14

2.3 Razvoj besednega zaklada .......................................................................... 15

2.3.1 Dejavniki, ki vplivajo na razvoj besednega zaklada ............................ 15

2.4 Poslušanje .................................................................................................... 16

2.4.1 Vrste poslušanja ................................................................................... 16

2.5 Glasovno zavedanje .................................................................................... 18

2.5.1 Začetni glas .......................................................................................... 20

3 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 22

3.1 Namen ......................................................................................................... 22

3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega problema .. 23

3.2.1 Raziskovalna vprašanja ........................................................................ 23

3.2.2 Raziskovalne hipoteze .......................................................................... 23

3.2.3 Spremenljivke ...................................................................................... 24

3.2 Metodologija ............................................................................................... 25

3.2.1 Raziskovalna metoda ........................................................................... 25

3.2.2 Raziskovalni vzorec ............................................................................. 25

3.2.4 Postopki obdelave podatkov ................................................................ 27

3.4 Rezultati in interpretacija ............................................................................ 28

3.5 Sklep ............................................................................................................ 83

Literatura ........................................................................................................... 86

Priloge ............................................................................................................... 89

KAZALO TABEL

Tabela 1: Raziskovalni vzorec .............................................................................. 25

Tabela 2: Otrok A poimenuje sličice in določi začetnega glas ............................. 28

Tabela 3: Tvorjenje besed otroka A ...................................................................... 29

Tabela 4: Otrok B poimenuje sličice in določi začetnega glas ............................. 30

Tabela 5: Tvorjenje besed otroka B ...................................................................... 31

Tabela 6: Otrok C poimenuje sličice in določi začetnega glas ............................. 32

Tabela 7: Tvorjenje besed otroka C ...................................................................... 34

Tabela 8: Otrok Č poimenuje sličice in določi začetnega glas ............................. 35

Tabela 9: Tvorjenje besed otroka Č ...................................................................... 37

Tabela 10: Otrok D poimenuje sličice in določi začetnega glas ........................... 39

Tabela 11: Tvorjenje besed otroka D .................................................................... 40

Tabela 12: Otrok E poimenuje sličice in določi začetnega glas............................ 42

Tabela 13: Tvorjenje besed otroka E .................................................................... 43

Tabela 14: Otrok F poimenuje sličice in določi začetnega glas ........................... 45

Tabela 15: Tvorjenje besed otrok F ...................................................................... 46

Tabela 16: Otrok G poimenuje sličice in določi začetnega glas ........................... 48

Tabela 17: Tvorjenje besed otroka G .................................................................... 49

Tabela 18: Otrok H poimenuje sličice in določi začetnega glas ........................... 51

Tabela 19: Tvorjenje besed otroka H .................................................................... 52

Tabela 20: Otrok I poimenuje sličice in določi začetnega glas ............................. 54

Tabela 21: Tvorjenje besed otroka I...................................................................... 55

Tabela 22: Otrok J poimenuje sličice in določi začetnega glas ............................ 56

Tabela 23: Tvorjenje besed otroka J ..................................................................... 58

Tabela 24: Otrok K poimenuje sličice in določi začetnega glas ........................... 59

Tabela 25: Tvorjenje besed otroka K .................................................................... 61

Tabela 26: Otrok L poimenuje sličice in določi začetnega glas............................ 63

Table 27: Tvorjenje besed otroka L ...................................................................... 65

Tabela 28: Otrok M poimenuje sličice in določi začetnega glas .......................... 67

Tabela 29: Tvorjenje besed otroka M ................................................................... 68

Tabela 30: Otrok N poimenuje sličice in določi začetnega glas ........................... 70

Tabela 31: Tvorjenje besed otroka N .................................................................... 71

Tabela 32: Otrok O poimenuje sličice in določi začetnega glas ........................... 73

Tabela 33: Tvorjenje besed otroka O .................................................................... 74

Tabela 34: Otrok P poimenuje sličice in določi začetnega glas ............................ 76

Tabela 35: Tvorjenje besed otroka P ..................................................................... 78

Tabela 36: Otrok R poimenuje sličice in določi začetnega glas ........................... 79

Tabela 37: Tvorjenje besed otroka R .................................................................... 81

1

1 UVOD

Govor je osnovno sredstvo komunikacije. Ljudje z govorom izražamo svoje misli,

želje, potrebe, izkušnje in čustva.

Novorojenček in dojenček govor najprej razumeta, kasneje pa ga uporabljata.

Komunikacija novorojenčka se začne z jokom, kasneje pa govor napreduje skozi

določene faze govornega razvoja. Za razvoj govora je predšolsko obdobje tisto, ki

je najpomembnejše, saj je v tem času govor najintenzivnejši.

Pismenost je proces, ki poleg branja in pisanja vključuje tudi govorjenje in

poslušanje. Razvoj pismenosti poteka spontano ob vsakdanjih dejavnostih

(gledanje slikanic, poslušanje pesmic, izštevank, prepoznavanje napisov v okolju),

ko se otrok srečuje z različnimi bralnimi in pisnimi vzorci.

Sposobnost zaznavanja in prepoznavanja glasov v besedah imenujemo glasovno

zavedanje. Poteka v določenem zaporedju – od manj zahtevnih dejavnosti k

zahtevnejšim dejavnostim.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 RAZVOJ GOVORA

Ljudje vsakodnevno med seboj komuniciramo na različne načine. Svoje želje,

prošnje, izkušnje, opažanja, znanja, občutja, počutja lahko sporočamo ustno

(govor), pisno (pisanje) ali neverbalno. Sporočila iz okolja pa lahko sprejemamo s

poslušanjem ali branjem (Mravlje, 1999).

Govor je sposobnost, ki je značilna samo za človeka. Za govorni razvoj je

najpomembnejše predšolsko obdobje.

»Od prvega leta naprej otrok usvaja besede, slovnična pravila, uči se pravil

tvorjenja izrekov ter besedil.« (Marjanović Umek, 2001, str. 23)

Žnidaričeva (1993) pravi, da je govor osnovno sredstvo sporočanja in pogoj za

zadovoljevanje socialnih potreb posameznika. Le človek je tisti, ki ima izmed

vseh živih bitij sposobnost govora. Torej govor je tisti, ki nas dela človeške.

Govora ne uporabljamo samo za izražanje svojih misli, občutkov in čustev. Z

govorom dosežemo, da si otrok oblikuje svoje predstave o svetu, otrok se

spremeni iz egocentričnega bitja v socialno bitje. Govor je sposobnost in sredstvo,

s katerim otroci vzpostavljajo socialne stike (Horvat, 1989).

Nemčeva in Kranjčeva (2011) navajata, da potrebujemo za pravilen govorni

razvoj zdrav živčni sistem, pravilno in dobro razvite psihične funkcije, razvita

čutila, zdrave govorne organe, pravilen in dober zgled govora v okolju otroka.

3

2.1.1 FAZE GOVORNEGA RAZVOJA

Govorni razvoj predšolskega otroka razdelimo v dve fazi, in to sta predjezikovna

faza in jezikovna faza. Predjezikovna faza se konča kmalu po vstopu v vrtec, ko

otrok še ne obvlada uporabe verbalnih sredstev, potem pa se razvoj nadaljuje v

jezikovni fazi.

Kranjčeva (Kroflič, 2001) pojasnjuje, da otrok od prvega leta dalje usvaja besede,

slovnična pravila, se uči pravil tvorjenja izrekov in besedil, s tem pa raste njegova

slovnična zmožnost. Ob razvoju slovnične zmožnosti pa se postopoma uči pravil,

kdaj in kako reagirati s katerimi od jezikovnih sredstev, ki se jih je naučil in s tem

si razvija tudi sporazumevalno zmožnost.

2.1.1.1 Predjezikovno obdobje

Preden otrok usvoji dejanski govor, sporoča svoje potrebe in želje z drugimi

oblikami glasovnega sporazumevanja in to imenujemo predgovor. (Nemec in

Krajnc, 2011).

E. Kaplan in G. Kaplan (Marjanovič Umek, 1990) za to obdobje poudarjata štiri

faze izgovorjave prvih glasov: jok, gruljenje, bebljanje in izgovorjava po

govornem vzorcu.

1. Jok

Prvi jok takoj po rojstvu je znak, da so organi, ki so potrebni za razvoj govora

razviti toliko, da proizvajajo glasove (Horvat, 1989).

Jok je prva oblika komunikacije novorojenčka s svetom in okolico. Različne

jakosti, vzorci in višine joka sporočajo različne potrebe novorojenčka in dojenčka

(Nemec in Krajnc, 2011).

Marjanovič Umekova (1990) pravi, da je zaznavanje glasov pomembna faza v

razvoju govora. Najprej mora otrok razlikovati človeške glasove od drugih, nato

pa ločevati med človeškimi glasovi.

4

2. Gruljenje

Ko so otroci zadovoljni, grulijo, posnemajo glasove, ki so okoli njih, se igrajo z

glasovi po svojih zmožnostih. Gre za obliko, kjer glasovi nastajajo spontano ,to

obliko imenujemo tudi vokalizacija (Nemec in Krajnc, 2011).

Razvije se konec prvega, na začetku drugega meseca. Tudi pri tej obliki

komunikacije še ne gre za govor v pravem pomenu besede.Ta faza se pojavi tudi

pri gluhih otrocih (Marjanovič Umek, 1990).

V tej fazi se pojavita glasovno širjenje in glasovno krčenje. Najprej se pojavi

glasovno širjenje, ko starši otroku prigovarjajo, se odzivajo na otrokove glasove,

dobi otrok povratno informacijo in dodatno spodbudo za pogostejšo vokalizacijo

in s tem se povečuje število glasov, ki jih lahko otrok proizvede. Starši se na

otrokove glasove odzivajo v svojem maternem jeziku, tako otrok sliši glasove, ki

jih vsebuje materni jezik. Pojavi se glasovno krčenje, otrok začne opuščati

glasove, ki jih ni v maternem jeziku (Nemec in Krajnc, 2011).

3. Bebljanje

Prvo vokalizacijo imenujemo bebljanje. Bebljanje ima nekaj podobnosti z

govorom. Razvije se konec 6. meseca, še preden se konča faza gruljenja. Za fazo

gruljenja so značilni samoglasniški glasovi, v fazi bebljanja pa se pojavi

povezovanje samoglasnikov in soglasnikov (Marjanovič Umek, 1990).

Žnidaričeva (1993) pravi, da govorimo o čebljanju, ko začne dojenček ritmično

ponavljati zloge. Izrekanje zlogov izzove pri dojenčkih ugodne kinestetične

dražljaje, ki spodbudijo dojenčka k večkratnemu ponavljanju.

Zlogi, ki nastanejo s povezovanjem soglasnikov in samoglasnikov, še nimajo

pravega pomena. Otroci, ki so gluhi, te stopnje ne dosežejo. Zlogi so neke vrste

igra z govornimi organi, zato je ta faza pomembna v procesu učenja in predstavlja

osnovo za razvoj besed s pomenom (Horvat, 1989).

5

4. Izgovorjava po govornem vzorcu

Konec prvega leta starosti otrok vedno pogosteje rabi glasove, ki so tipični za

njegov materni jezik (Marjanovič Umek, 1990).

Po 6. mesecu starosti se pojavi pojav, ki ga imenujemo eholalija. Gre za pojav ko

začenja otrok posnemati govor odraslih in ta pojav ima vpliv na nadaljni govorni

razvoj otroka. Dojenček posluša govor iz okolice, šume in naravne zvoke, kar

poskuša oponašati z mimiko in gibi (Žnidaričeva, 1993).

Konec prvega leta pa se zelo dobro razvije slušno dojemanje in s tem se izboljša

razumevanje govora. Otrok razume govor približno tri mesece prej, kot začne

govoriti (prav tam).

2.1.1.2 Jezikovno obdobje

Jezikovno obdobje delimo na tri dobe. Prva je doba malčka, sledi ji predšolska

doba in kot zadnja doba je govor v obdobju šolanja.

1. Obdobje oblikovanja govora – doba malčka

Doba malčka se začne po prvem letu in je proces osvajanja izrazov, ki so povezani

z otrokovimi osnovnimi potrebami in čustvi.

Omerza (Žnidarič, 1993) pojasnjuje, da govorimo o prvi besedi takrat, ko dobi

beseda določen pomen. Torej takrat, ko otrok ve, da beseda mama pomeni

določeno osebo.

Nemčeva in Krajnčeva (2011) pravita, da se jezikovno obdobje začne s pojavom

prve besede, kar je za večino otrok med 10. in 14. mesecem starosti. Za prvo

besedo je značilno, da ima pomen in , da označuje določeno stvar. Najpogosteje

so prve besede vezane na otroku poznane predmete, za to besedo pa ni nujno, da

če ima beseda pomen otroka, da ima pomen tudi za odraslega.

V tem času otrok sliši veliko besed, zapomni pa si le tiste, ki ga zanimajo. Otrok

razume več, kot lahko pove (Žnidarič, 1993).

6

Marjanovič Umek (1990) je zapisala, da obstajajo med otroki velike podobnosti,

če jih primerjamo po prvih 50 besedah, ki jih otroci uporabljajo. Prve besede so

vezane na ljudi, vozila, hrano, obleke, predmete v ožjem okolju.

2. Predšolska doba govornega razvoja

Predšolska doba govornega razvoja se začne nekje pri treh letih in traja do

sedmega leta. V predšolski dobi se izpopolnjuje stavek, otrok začenja pravilno

uporabljati čase, obvladuje sklanjatve in spregatev.

V predšolski dobi se najhitreje razvijajo (Marjanovič Umek, 1990):

- nikalni stavki

Otrok, ki je star od eno do dve leti, doda nikalni členek ne ali ni na začetek izjave.

Na naslednji stopnji otrok star tri do štiri leta oblikuje nikalne izjave tako, da v

izjave vstavlja nikalnice. Na stopnji okrog petega, šestega leta starosti se

začenjajo pri otroku razvijati pomožni glagoli.

- vprašalni stavki

Na začetku otrok odgovarja na vprašalnice zakaj, kaj in kdo, potem se mora otrok

naučiti kako se postavi vprašanje in na zadnje se otrok nauči odgovoriti na

vprašanje. Število vprašalnih stavkov narašča nekje od drugega do petega leta.

Kje, kdo, kaj, zakaj, kdaj in kako so vprašalnice, ki jih uvrščamo med

najpogostejše. Med manj pogosto uporabljene vprašalnici pa sodita čigav in

kateri.

- sestavljeni stavki

Gre za stavke, ki imajo več glagolov, ne upoštevajo se pomožni glagoli. Razvoj

veznikov pri otroku vpliva na razvoj sestavljenih stavkov. Najpogostejši veznik,

ki ga začne otrok uporabljati, je veznik in, sledijo mu vezniki zato, če, ko,

nazadnje pa še prislova prej in potem.

7

3. Govor v obdobju šolanja

Naslednje obdobje v razvoju govora je govor v obdobju šolanja. V tem obdobju

postane govor poleg sredstva za komuniciranje in izražanje, še sredstvo za

teoretično poučevanje in vajo pisnega izražanja. V tem obdobju se govor

vsebinsko poglobi, to se kaže v otrokovem oblikovanju daljših in zahtevnejših

stavkov (Omerza, 1972).

Prvotna naloga šole je raba in razvoj knjižnjega jezika in, da se razvija strokovni

jezik, ki je primeren za določena predmetna področja. Po mnenju Plut Pregljeve

(2012) se govorni in pisni jezik zelo razlikujeta. Poleg knjižnega jezika obstajajo

še številni drugi strokovni jeziki, narečja in sleng, o katerih pa je potrebno učence

obveščati in to tudi upoštevati pri pouku.

Ko pride otrok v prvi razred osnovne šole prinese razmeroma skromen besedni

zaklad in mnogo predstav in pojmov, ki so netočne. Besedni zaklad se v tem

obdobju precej poveča (Omerza, 1972).

8

2.1.2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ GOVORA

Na razvoj govora imajo vpliv različni dejavniki. Na nekatere izmed dejavnikov

lahko vplivamo, na nekatere pa ne. Avtorji izpostavljajo dve skupini dejavnikov:

Notranji dejavniki so:

- genetski dejavniki in

- otrokov spol.

Zunanji dejavniki so:

- kakovost družinskega okolja,

- socialno-ekonomski status družine,

- vrtec in vrstniška skupina.

2.1.2.1 Notranji dejavniki

Dejavnike delimo na dve skupini. Prva skupina so notranji dejavniki, med katere

uvrščamo genetske dejavnike in otrokov spol.

1) Genetski dejavniki

Poleg dejavnikov okolja imajo na razvoj govora pomemben vpliv tudi genetski

dejavniki.

Analiza vedenjsko-genetskih raziskav Stromswold je pokazala, da genetski

dejavniki delno vplivajo na razvoj različnih področij govornega razvoja

(Marjanovič Umek, 2006).

2) Otrokov spol

Številne raziskave kažejo, da obstajajo razlike v govornem razvoju deklic in

dečkov. Dobljeni rezultati kažejo, da se govor deklic razvija hitreje kot pri dečkih,

deklice začnejo hitreje govoriti, prej kot fantje usvojijo slovnico jezika, pravilneje

izgovarjajo besede, imajo bogatejši besedni zaklad (Hariss, 1977; McCarty in

Kirk, 1963; povz. po Marjanovič Umek, Fekonja in Kranjc, 2006).

9

Grška avtorja Apostolos in Napoleon (v Marjanovič Umek, Fekonja in Kranjc,

2006) ugotavljata na podlagi raziskave, ki sta jo opravila, da ima spol pomemben

vpliv na razvoj govornega razumevanja in rabe besed, ki poimenujejo pojme.

Rezultati njune raziskave so pakazali, da so deklice na področju govornega

razumevanja in rabe besed dosegle višje rezultate kot dečki.

2.1.2.2 Zunanji dejavniki

Druga skupina dejavnikov so zunanji dejavniki. V to skupino dejavnikov

uvrščamo kakovost družinskega okolja, socialno-ekonomski status družine, vrtec

in vrstniška skupina.

1) Kakovost družinskega okolja

Družinsko okolje lahko vpliva na govor pozitivno tako, da mu besedno predstavlja

svet, mu omogoča številne možnosti sodelovanja in pridobivanja izkušenj, ali pa

je vpliv negativen, otroka zavira pri razvoju, v najslabšem primeru pa njegove

govorne poskuse kaznuje in preprečuje.

Starši so tisti, ki oblikujejo kakovost družinskega okolja. To je pomemben

dejavnik, ki nudi podporo govornemu razvoju otroka. Gre tudi za spodbujanje

otrokovega zaznavanja in povezovanja govora s pisano besedo, ilustracijami v

slikanicah.

Starši, ki otroku veliko berejo, pripovedujejo pravljice in zgodbe, dajejo otroku

pozitiven zgled in mu s tem širijo besedni zaklad. Če pa je prisotno še veliko

pogovarjanja z otrokom, pa ga s tem spodbujajo k rabi besed (Žerdin, 2011, str.

23).

10

2) Socialno-ekonomski status družine

Socialno-ekonomski status družine vključuje tri dejavnike:

- izobrazba staršev,

- poklic staršev in

- finančni položaj.

Avtorji navajajo, da ima vpliv na govorni razvoj tudi socialno-ekonomski status

družine. Starši, ki imajo nižjo izobrazbo, nižji prihodek in slabši ekonomski

položaj, se manj časa pogovarjajo z otroki, kar se kasneje pokaže na skromnem

besednnem zakladu otroka in pri govorni uspešnosti otrok (Marjanovič Umek,

Fekonja, 2008, str. 108).

Avtorice Marjanovič Umek, Podlesnik in Fekonja (2005) so opravile raziskavo o

dejavnikih družinskega okolja. Rezultati so pokazali, da branje knjig staršev,

spodbujanje komunikacije, obiskovanje knjižnice in predstav pozitivno vplivajo

na razvoj govora pri otroku. Dodajajo, da se mame z višjo izobrazbo bolj zavedajo

kakšnega pomena je govorni razvoj, zato otroku ponudijo več materiala, ki

spodbuja razvoj jezika in govora.

3) Vrtec in vrstniška skupina

Vrtec predstavlja pomemben dejavnik pri razvoju govora. Otroci, ki so v vrtcu, so

vključeni v govorno komunikacijo z vrstniki in odraslo osebo. Otroci so vključeni

v različne dejavnosti: igra, dejavnosti dnevne rutine, načrtovane dejavnosti. Vse te

dejavnosti pa imajo pomemben vpliv na otrokovo izražanje ter spodbujajo govorni

razvoj. Po drugem letu je druženje z vrstniki precej pomembno za govorni in

socialni razvoj, saj otrok v skupini posnema vedenje in govori drugih otrok

(Bahovec, Bregar, Čas, Domicelj, Saje-Hribar idr., 1999).

11

2.2 OPREDELITEV POJMOV OPISMENJEVANJE IN PISMENOST

V tem poglavju bomo opredelili pojem opismenjevanje in dejavnike, ki vplivajo

nanj ter pojem pismenost in razvoj pismenosti.

2.2.1 POJEM OPISMENJEVANJE

Opismenjevanje je naravni jezikovni pojav, ki se začne v otrokovem

sporazumevalnem razvoju že v predšolskem obdobju (Golli, Grginič in Kozinc,

1996).

Horvat (1989) pojasnjuje, da na koncu predšolskega obdobja otroci pravilno

slišijo vse glasove materinega jezika, glasov med seboj ne mešajo in obvladajo

njihovo izgovorjavo. Za opismenjevanje ni dovolj, da otrok pravilno sliši in

izgovarja glasove in besede, ampak mora imeti tudi jasno predstavo o glasovni

sestavi besede.

Raziskave kažejo, da imajo otroci v starejših predšolskih skupinah največ težav

pri razločevanju besed na posamezne glasove, saj niso sposobni slišati

samoglasnikov in ločiti soglasnikov od samoglasnikov (prav tam).

Žerdin (2011) pojasnjuje, da se faza opismenjevanja začne s sistematičnim

učenjem branja in pisanja, med otrokovim šestim in sedmim letom starosti in se

konča okoli 12. leta starosti, ko postaneta branje in pisanje avtomatizirana.

Gollijeva (Grginič, 2005) k opismenjevanju uvršča tudi razvijanje predšolske

pismenosti, ki jo otrok pridobi nenačrtno že pred vstopom v šolo.

Zaznavna zmožnost obsega:

- vidno zaznavanje (prepoznavanje) znakov, piktogramov, napisov v okolju,

- slušno zaznavanje; slušno razločevanje in slušno razčlenjevanje (prav

tam).

12

V predšolskem obdobju se najhitreje razvijajo sposobnosti zaznavanja, če v tem

obdobju zamudimo razvoj teh sposobnosti, lahko pride kasneje do primanjkljajev,

ki se jih ne da nadomestiti.

Razvoj le-teh je odvisen od:

- procesa zorenjem živčnega sistema,

- učenja in

- številnih izkušenj, ki jih otrok pridobiva v okolju (Grginič, 2012).

Tudi pri začetnem opismenjevanju govorimo o notranjih (kognitivni in čustveno-

motivacijski) dejavnikih in zunanjih (socialni in sociološko-kulturni) dejavnikih,

ki vplivajo na njegovo uspešnost.

1. Notranji dejavniki pri začetnem opismenjevanju

Notranje dejavnike delimo na dve skupini, prva skupina so kognitivni dejavniki,

druga skupina pa so čustveno-motivacijski dejavniki.

- Kognitivni dejavniki

Procesi, ki so potrebni za uspešno učenje branja in pisanja, so zaznavanje (vidno

in slušno) in razumevanje. Prihaja do tako imenovane porajajoče se pismenosti,

otrok preko vsakdanjih dejavnosti prepozna prve črke, napise in znake.

Otrok pridobiva zavest o obstoju glasov v govoru, glasove povezuje s črkami,

pojavlja pa se že tudi slikovno branje (Grginič, 2005).

- Čustveno-motivacijski dejavniki

Za nadaljnje učenje je na začetni stopnji ključnega pomena razvijanje pozitivnega

odnosa in zaupanja do učenja branja in pisanja. Pomembno je, da so naloge, ki jih

dajemo otrokom primerne sposobnostim posameznega otroka, saj otrok ob

pravilno rešeni nalogi doživlja navdušenje in veselje (Grginič, 2005).

13

2. Zunanji dejavniki pri začetnem opismenjevanju

Med zunanje dejavnike uvrščamo socialne in sociološko-kulturne dejavnike.

- Socialni dejavniki

Na učenje pisnega jezika vplivajo otrokove izkušnje socializacije od doma in med

vrstniki. Otroci z boljšimi socializacijskimi izkušnjami so pri razvoju pismenosti

uspešnejši (Grginič, 2005).

Pellegrini (Grginič, 2005) je naredila raziskavo o socializacijskih izkušnjah, pri

tem je ugotovila, da se otroci med procesom opismenjevanja socializirajo s tem ko

prevzemajo različne vloge.

- Sociološko-kulturni dejavniki

Kulturni dogodki in okoliščine so osnova za učenje. Številne raziskave kažejo, da

se otroci že zelo zgodaj srečujejo s pismenostjo z lastno udeležbo v socialnih in

kulturnih dogodkih. Otroci znotraj družine in skupnosti spoznajo širok izbor oblik

pismenosti.

Grginičeva (2005) pravi, da branje in pisanje nista sposobnosti, ki ju morajo otroci

obvladati v šoli. Po njenem mnenju gre za proces, ki traja dlje časa in v tem

procesu je otrok aktiven.

Osrednji del procesa so ožja in širša družina ter skupnost, saj prav tu nastajajo

pogoji, ki omogočajo pojav in razvoj pismenosti (prav tam).

14

2.2.2 POJEM PISMENOST

Grginičeva (2008) pravi, da ima razvoj zgodnje pismenosti pomemben vpliv na

kasnejšo učno uspešnost v šoli, in prav s tega vidika bi naj porajajoči se

pismenosti v predšolskem obdobju namenili več pozornosti. Otrok se v sodobnem

času srečuje s pisnim jezikom že od zgodnjih let, vse se začne v družini, nadaljuje

v bližnjem okolju in vrtcu.

Pismenost se vedno pogosteje razume kot nadaljevanje porajajoče se pismenosti,

ki pa ima svoje začetke v zgodnjih socialnih interakcijah med malčkom in odraslo

osebo. V veliki meri pa je povezna z okoljem, ki je bogato s simboli in z odraslo

osebo, ki otroka poučuje. Kvalitetno družinsko okolje ima pomembno vlogo pri

razvoju govora in zgodnje pismenosti že v dobi dojenčka in malčka. Govorna

interakcija med dojenčkom in starši omogoča razvoj predgovornih sposobnosti

dojenčka, kasneje pa razvoj besednjaka in rabo jezika (Marjanovič Umek, 2010).

2.2.2.1 Razvoj pismenosti

Predšolski razvoj pismenosti v večjem delu poteka spontano, neopazno ob

dnevnih dogodkih; otrok v določenem trenutku prepozna prve znane besede ali

črke (Grginič, 2008).

V teoriji se pojavlja kar nekaj spoznanj o pismenosti v predšolskem obdobju in

nekaj osnovnih načel porajajoče se pismenosti, ki pa bi jih naj vzgojitelji

upoštevali pri svojem delu.

Grginičeva (2008) izpostavlja naslednje dejavnosti, v katerih so upoštevane

razvojne značilnosti predšolskih otrok in spoznanja o porajajoči se pismenosti:

- jezikovne dejavnosti, povezane s knjigo,

- okolje, obogateno z napisi in pisnimi predmeti/izdelki,

- razvoj pismenosti v kontekstu simbolne igre,

- razvoj pismenosti v kontekstu abecednih iger.

15

2.3 RAZVOJ BESEDNEGA ZAKLADA

Besedni zaklad se najhitreje razvija v predšolski dobi, zato zavzema pri govorni

vzgoji eno osrednjih mest prav širjenje besednjaka.

Bogatenje besednega zaklada je ena izmed temeljnih nalog, saj nam je beseda kot

izhodišče za delo pri razločevanju in oblikovanju glasov, pri razvijanju stavka in

pri pridobivanju drugih komponent in lastnosti dobrega govora (Lipnik, Matić,

1993).

Ločiti moramo otrokov aktivni in pasivni besednjak, saj je pasivni besedni zaklad

vedno mnogo širši od aktivnega. Ljudje poznamo, prepoznamo in znamo

opredeliti veliko več besed, kot pa jih v resnici uporabljamo v vsakdanjem govoru

(Horvat, 1989).

Povprečni besedni zaklad predšolskega otroka je tako širok, da zadošča otrokovim

potrebam po sporočanju. Otroci uporabljajo besedišče, ki ga razumejo. Razvoj

besednega zaklada je pomembna tudi za učenje pisanja in branja, za razumevanje

pri branju in uspešnost pri pisnem sporočanju.

Besedni zaklad se glede na starost širi različno hitro, tudi tu se pojavljajo

precejšnje razlike med otroki. Pri treh letih povprečen malček uporablja od 900 do

1000 različnih besed, do šestega leta pa se število uporabljenih besed poveča na

približno 2600 (Nemec in Krajnc, 2011).

Z vplivom okolja in s spoznavanjem, da beseda skodelica ne pomeni samo

njegove skodelice, ampak tudi druge skodelice, iz katerih kaj pijemo ali jemo, se

besedni zaklad povečuje (Lipnik, Matić, 1993).

Otroci, ki so stari tri leta, največkrat uporabljajo samostalnike, tem sledijo glagoli

in potem zaimki, pridevniki, predlogi idr. (prav tam)

2.3.1 Dejavniki, ki vplivajo na razvoj besednega zaklada

Razvoj besednjaka v predšolski dobi se povezuje z razvojem slovničnega ustroja

jezika. Na razvoj pa vplivajo življenjske razmere, vzgoja in širše socialno-

kulturno okolje, v katerem živi otrok.

16

2.4 POSLUŠANJE

Plut Pregljeva (2012) pravi, da je poslušanje bistvena dejavnost za ustvarjanje

medosebnih odnosov, ne glede na starost in poklic v vseh obdobjih življrnja. Zvok

ima pomembno vlogo pri poslušanju. Z zvokom, ki ga ustvarjajo narava (veter,

voda, dež …), živali (gibanje, oglašanje, petje) in ljudje (govor, gibanje, glasba,

delo), se živa bitja v okolju orientiramo in povezujemo.

2.4.1 VRSTE POSLUŠANJA

Plut Pregljeva (2012) loči naslednje vrste poslušanja:

- razlikujoče poslušanje,

- poslušanje z razumevanjem,

- priložnostno poslušanje,

- terapevtsko-razbremenjujoče poslušanje,

- doživljajsko poslušanje.

Po namenu vstopanja v proces sporazumevanja ločimo: priložnostno

(slučajnostno, nenačrtovan pogovor – nekoga srečaš v trgovini, na sprehodu),

doživljajsko (poslušanje pravljice), terapevtsko (pogovor, nekomu nudiš pomoč

na ta način) in informacijsko poslušanje, učeče poslušanje (tega je v vrtcu največ

– podajanje informacij, pogovor, zgled, v vrtcu je vse na tej podlagi).

2.4.1.1 Razlikujoče poslušanje

Ta vrsta poslušanja je poglavitna za razvoj poslušanja in razvoj dobrega

poslušalca. V primeru, da razlikujoče poslušanje ni razvito, ne moremo govoriti o

dobrem poslušalcu. Slušno razlikovanje ima pomembno vlogo pri učenju jezika,

to se kaže predvsem pri gluhih ljudeh. Le-ti imajo težave pri učenju govorjenja,

saj niso zmožni razlikovati posameznih glasov.

Kozinčeva (Golli, 1996) pojasnjuje, da sodi razlikujoče poslušanje med

najpomembnejše vrste poslušanja pri začetnem opismenjevanju. Sposobnost

slušnega razčlenjevanja in razločevanja je pogoj za uspešno abecedno

opismenjevanje, ta sposobnost pa se razvije po 4. letu starosti. Razvoj te

17

sposobnosti je odvisen od okolja, v katerem živi otrok in njegovega jezikovnega

razvoja.

Mnoge spretnosti slušnega razlikovanja se začnejo razvijati že pred rojstvom

otroka. Razvoj poslušanja lahko spremljamo že v prenatalnem obdobju, ko se plod

nekje med 26. in 28. tednom nosečnosti začne odzivati na zvoke (Vizjak Kure,

2011).

Raziskovalci so ugotovili, plod star 6 mesecev že razlikuje raznovrstne zunanje

zvoke in se nanje odziva različno z gibanjem v materinem telesu. Ugotovitve so

pokazale, da klasična glasba vpliva na otroka pomirjevalno, rock glasba pa ga

spodbudi k močnemu gibanju v maternici. Ugotovitve pa so podobno pokazale pri

novorojenčkih, nanje pozitivno vplivajo klasična glasba, človeški glas in bitje

materinega srca (Plut Pregelj, 1990).

Avtorja Weaver in Rutherford sta razvrstila spretnosti razločujočrga poslušanja

glede na starost otroka in naravo spretnosti, ki pa sta odvisna od okolja v katerem

živi otrok in jezikovnega razvoja otroka (Mravlje, 1999).

Avtorja razčlenjujeta razločevalne veščine do 12. leta, a razvoj slušnega

razlikovanja se lahko pri človeku razvija, dokler normalno delujejo njegovi slušni

organi.

Plut Preglj (2012) pravi, da je predšolsko obdobje in prva leta osnovne šole še

posebej pomembno za razvoj slušnega razlikovanja, zato bi bilo potrebno v tem

obdobju nameniti dovolj pozornosti..

18

2.5 GLASOVNO ZAVEDANJE

Odnos med črko in glasom je abstrakten, ta odnos imenujemo glasovno

zavedanje. Glasovno zavedanje ima pomembno vlogo v procesu začetnega

opismenjevanja.

»Glasovno zavedanje je sposobnost zaznavanja in prepoznavanja glasov v

besedah.« (Knaflič, 2009, str. 12)

Pri otroku se spretnosti glasovnega zavedanja razvijajo skladno s starostjo otroka

in miselnim razvojem; glasovno zavedanje je odvisno od starosti in miselnega

razvoja.

Zorman (2005) navaja, da se razvoj glasovnega zavedanja razvija po določenih

zakonitostih in v določenem zaporedju, po določenih ravneh, in sicer od manj

zahtevnih k zahtevnejšim dejavnostim, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

- rime in aliteracija,

- členjenje povedi na besede,

- členjenje besed na zloge in spajanje zlogov v besede,

- členjenje in spajanje začetkov in koncev besed,

- členjenje, spajanje posamičnih fonemov (glasov) in manipulacija z glasovi

v besedi.

Chard in Dickson (Zorman, 2007) pojasnjujeta, da sta temelj glasovnega

zavedanja razumevanje, da so besede sestavljene iz posameznih glasov, in

sposobnosti upravljanja teh glasov s členjenjem, spajanjem ali nadomeščanjem

glasov znotraj besed z namenom, da oblikujejo nove besede.

19

Pečjakova (2000) deli glasovno zavedanje na:

- Glasovno razločevanje

Avtorica označuje otrokovo sposobnost glasovnega razločevanja kot sposobnost

za razločevanje dolžine besed (otrok primerja različno dolge besede, pove, katera

je daljša) in razločevanje glasov med seboj.

Glasovno razčlenjevanje je pogoj za glasovno razločevanje. Sposobnost

razločevanja se intenzivneje razvija od tretjega leta naprej, zato večina otrok pri

vstopu v šolo nima večjih težav z glasovnim razločevanjem (Grginič, Zupančič in

Pečjak, 2004).

- Glasovno razčlenjevanje

Glasovno razčlenjevanje delimo na zlogovanje in glaskovanje. Razvoj glasovnega

zavedanja poteka tako, da se otrok najprej zaveda dolžine besede, nato se začne

zavedati glasov, iz katerih je beseda sestavljena, nato pride do zaznavanja glasov

v besedi (prav tam).

Sposobnost glasovnega razčlenjevanja po Pečjakovi (Grginič, Pečjak in Kozinc

2002) zajema otrokovo sposobnost za razčlenitev:

- povedi na posamezne besede,

- besede na posamezne zloge,

- besede na posamezne glasove (otrok sliši besedo in jo razčleni na

posamezne glasove ali pove, kje je določen glas v besedi – na začetku,

koncu ali v sredini besede).

20

2.5.1 ZAČETNI GLAS

Glasovni razvoj otroka začnemo z določanjem začetnih glasov, temu sledi

določanje končnih glasov, na koncu pa otrok določa sredinske glasove.

Za določanje glasov moramo ustrezno izbrati besede. Najprej izberemo lažje

besede, potem pa težavnost besed stopnjujemo.

Lažje besede so:

- tiste, ki jih otrok pozna,

- dvozložne besede,

- tiste, ki se končajo na samoglasnik,

- tiste, ki se končajo na soglasnik,

- tiste, ki ne vsebujejo soglasniških sklopov (Križaj Ortar, Magajna, Pečjak

in Žerdin, 2000).

Avtorica Zrimšek (2003) navaja raziskavo M. Vanderwalden in L. Siegel, ki sta s

preprostim testom ugotavljala sposobnost zaporedja slišanih glasov.

Rezultati so pokazali, da se slišani glasovi v besedah vrstijo v naslednjem

zaporedju:

- določanje prvega glasu,

- določanje zadnjega glasu,

- določanje zadnjega zloga,

- razdruževanje soglasniških sklopov.

M. Ropič (2016) je opravila raziskavo z naslovom Zmožnost zaznavanja začetnih

in končnih glasov v nezložnih in večzložnih besedah na vzorcu 127 otrok iz

vrtcev severnovzhodne Slovenije. Raziskavo je izvedla dvakrat, individualno z

vsakim otrokom posebej. Raziskavo je izvedla med dvema skupinama otrok.

Skupina A so bili otroci, ki so bili deležni glasovnih spodbud skozi celo šolsko

leto, in skupina B, katere otroci so bili deležni glasovnih spodbud ob koncu

šolskega leta. Avtorica je besede ločila na lažje (nezložne in enozložne) besede in

težje (večzložne) besede.

21

Skupina A, ki je bila deležna spodbud skozi celo šolsko leto, je bila uspešnejša pri

zaznavanju glasov že pri lažjih besedah, še večja razlika pa se je pokazala pri

zaznavanju glasov pri besedah, ki jih je avtorica označila kot težje. V vrtcih, kjer

so bili deležni glasovnih spodbud kasneje, proti koncu šolskega leta, so izidi

raziskave pokazali slabo razvitost glasovnega zavedanja. Z opravljeno raziskavo

je dokazala, da je v vrtcu zelo pomembno izvajanje vaj glasovnega zavedanja.

22

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen

K otrokovem razvoju govora lahko veliko pripomoremo z ustreznimi spodbudami

in pripomočki. Eden izmed pripomočkov so lahko sličice, ki smo jih uporabili v

diplomskem delu. Pri izbiri sličic je pomembno, da upoštevamo starost otrok in

njihov razvoj.

V prvem delu mora otrok sličico prepoznati in jo poimenovati, v drugem delu pa

otrok določi začetni glas besede in tvori nove besede.

Namen diplomskega dela je ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu

in napredek besednega zaklada pri otrocih starih 4–6 let. Zanima nas napredek v

času petih mesecev.

V empiričnem delu diplomskega dela bo s tabelami prikazan napredek govornega

razvoja in razvoja besednega zaklada.

23

3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega problema

Zanima nas, ali otroci prepoznajo sličico, jo pravilno poimenujejo in znajo

določiti prvi glas. Poleg tega pa nas zanima napredek otrok v besednem zakladu,

koliko besed na začetni glas bodo nanizali.

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

1 Ali bodo otroci pri začetnem preverjanju uporabljali pomanjševalnice?

2 Ali bodo otroci pri končnem preverjanju nanizali oz. našteli več besed na

določen začetni glas?

3 Ali bodo otroci, pri katerih slovenščina ni materni jezik, pri končnem

preverjanju pravilno slovensko poimenovali predmete na sličicah?

4 Ali bodo imeli starejši otroci manj težav pri prepoznavanju začetnega

glasu?

5 Ali bodo imeli starejši otroci manj težav pri tvorjenju besed na določen

začetni glas?

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

H1: Predpostavljamo, da otroci, ki so pri začetnem preverjanju uporabljali

pomanjševalnice, jih pri končnem preverjanju ne bodo.

H2: Predpostavljamo, da bodo otroci pri končnem preverjanju nanizali oz. našteli

več besed na določen začetni glas kot pri začetnem preverjanju.

H3: Predpostavljamo, da bodo otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pri

končnem preverjanju pravilno slovensko poimenovali predmete na sličicah.

H4: Predpostavljamo, da bodo starejši otroci imeli pri prepoznavanju začetnega

glasu manj težav kot mlajši otroci.

H5: Predpostavljamo, da bodo starejši otroci imeli manj težav pri tvorjenju besed

na določen začetni glas kot mlajši otroci.

24

3.2.3 Spremenljivke

a) Seznam spremenljivk:

1 spol otroka

2 starost otroka

3 jezik (1 – materni jezik je slovenščina, 2 – materni jezik ni slovenščina)

4 poimenovanje sličic (petnajst sličic)

5 začetni glas (petnajst besed)

6 tvorjenje besed na določen začetni glas (poljubne besede)

7 preverjanje otrok (začetno preverjanje, končno preverjanje)

b) Tabelarični pregled

Zaporedna številka

raziskovalnega

vprašanja/hipoteze

Neodvisna spremenljivka Odvisna sprmenljivka

1

2

3

4

5

2

2, 3

3

2

2

4

6

4, 7

5

6

25

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in metodo

praktičnega dela.

Preverjanje otrok smo dvakrat – začetno in končno preverjanje z istimi otroki.

Pri preverjanju smo uporabili sličice (priloga A, B, C) iz didaktičnega kompleta

Na vrtiljaku črk 1 (Frančešnik, Kramatič, Ropič in Urbančič Jelovšek, 2004).

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Pri preverjanju smo uporabili neslučajnostni vzorec dvajset otrok, štirinajst

dečkov in šest deklic. V skupini, kjer smo opravljali preverjanje, so otroci bili

stari od štiri do šest let. Preverjanje smo izvedli v šolskem letu 2015/2016.

Začetno preverjanje je potekalo decembra 2015, končno preverjanje pa smo izvedi

aprila 2016. V začetnem in končnem preverjanju so sodelovali isti otroci.

Tabela 1: Raziskovalni vzorec

Število otrok v

skupini

Število preverjenih

otrok

Število dečkov v

obeh preverjanjih

Število deklic v

obeh preverjanjih

22

18

6

12

3.2.3 Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo zbirali s kvalitativno tehniko zbiranja podatkov. Uporabili smo

nestandardizirani intervju.

26

3.2.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Preverjanje je potekalo dvakrat, in sicer v časovnem obdobju pet mesecev.

Začetno preverjanje je potekalo v mesecu decembru 2015, končno preverjanje pa

v mesecu aprilu 2016. Preverjanje je potekalo s štirinajstimi dečki in šestimi

deklicami (20 otrok), ki so bili stari od štiri do šest let.

3.2.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti inštrumentov

a) Vsebinsko-formalne značilnosti

Vsakemu otroku smo pokazali petnajst sličic. Na sličicah so naslikane naslednje

podobe: jež, sir, luč, oko, ura, goba, riba, noga, miza, sani, metulj, hlače, škarje,

klobuk in torba. Sličice so bile razvrščene od lažje k težji izgovorjavi. Prej smo si

pripravili tabelo za vsakega otroka, kamor smo si zapisovali otrokove odgovore.

Preverjanje je potekalo individualno, vsakega otroka smo povabili k sebi v

kotiček, kjer smo mu postavili vprašanje: »Kaj je na sličici?« Otrokov odgovor

smo si dobesedno zabeležili v tabele, ki smo si jih pripravili v naprej. V

nadaljevanju smo postavili vprašanje, kateri je začetni glas v besedi, odgovor smo

si zabeležili. V primeru pojavljanja težav pri določanju začetnega glasu smo

otroku na glas izgovorili besedo, ga spodbudili, da je še sam na glas ponovil

besedo in ponovno poskusil odgovoriti na vprašanje, kateri je začetni glas v

besedi. Kot tretje vprašanje, ki smo ga zastavili otroku, je bilo: »Ali poznaš še

kakšno besedo, ki ima na začetku besede začetni glas?« (primer: sličica »jež«,

začetni glas je »j«, tvori besede na začetni glas »j«. V primeru pojava težav smo

otroke spodbudili, naj se ozrejo po prostoru in poiščejo predmet, ki bi se začel na

določen začetni glas. Ko smo zaključili s preverjanjem, smo si računalniško

uredili podatke in določili vsakemu otroku šifro. Pri začetnem preverjanju je

sodelovalo vseh 22 otrok.

Za končno preverjanje smo si ponovno pripravili tabele in uporabili enak

postopek kot pri začetnem preverjanju. Pri končnem preverjanju je sodelovalo 20

otrok. Ko smo imeli zbrane rezultate, smo jih uredili in računalniško vnesi v

tabele. Sličice, ki smo jih uporabili pri preverjanju, so v prilogi A.

27

b) Merske karakteristike

Veljavnost je bila omogočena s tem, do smo izbrali sličice, ki so primerne govorni

zmožnosti otrok, starih od štiri do šest let.

Zanesljivost je bila omogočena s tem, do smo pri končnem preverjanju podali

enaka navodila in postavili enaka vprašanja kot pri pzačetnem preverjanju.

Objektivnost je bila omogočena s tem, da smo vsakemu otroku določili šifro in s

tem, da smo pri ocenjevanju in vrednotenju rezultatov bili objektivni.

3.2.4 Postopki obdelave podatkov

Beleženje podatkov in obdelava le-teh je potekalo sproti. V naprej pripravljene

tabele smo dobesedno zapisovali pridobljene podatke. Za obdelavo podatkov smo

izbrali kvantitativno vsebinsko analizo. Spremljali smo, ali otroci pravilno

poimenujejo sličice, pravilno določijo začetni glas besede, in prešteli, koliko

besed so tvorili glede na določen začetni glas. Rezultate, ki smo jih dobili, smo

predstavili v tabelah, ki smo jim potem dodali interpretacijo.

Iz tabele, ki je označena z imenom otrok poimenuje sličice in določi začetni glas,

je razvidno, ali je otrok pravilno poimenoval sličico in ali je otrok besedi pravilno

določil začetni glas. V tabeli so prikazani rezultati začetnega in končnega

preverjanja.

Iz tabele, ki je označena z imenom tvorjenje besed na začetni glas, je razvidno

število besed, ki jih je otrok tvoril na določen začetni glas pri začetnem, in število

besed, ki jih je tvoril pri končnem preverjanju.

S takšnim načinom prikaza rezultatov lahko lažje ocenimo otrokov napredek v

razvoju govora in razvoju besednega zaklada.

28

3.4 Rezultati in interpretacija

Tabela 2: Otrok A poimenuje sličice in določi začetnega glas

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

POIMENOVANJE

SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

A

M

5,4

5, 8

1

JEŽ ne ne da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO da da ne da

URA da da da da

GOBA ne ne ne ne

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da ne da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski

ZP = začetno preverjanje

KP = končno preverjanje

1 = slovenščina je materni jezik

2 = slovenščina ni materni jezik

Otrok A je pri obeh preverjanjih pri poimenovanju sličice jež uporabil

pomanjševalnico (»ježek«). Pri začetnem preverjanju predmeta na sličici goba ni

poimenoval, prav tako za to besedo ni določil začetnega glasu. Za sličico, na

kateri so bile narisane sani, je predmet poimenoval »sanke«, enako poimenovanje

je otrok uporabil tudi pri končnem preverjanju. Pri določanju začetnega glasu je

otrok pri dvanajstih besedah pravilno določil začetni glas, pri besedi oko je

namesto glasu »o«, določil glas »k«, pri besedi škarje pa je namesto glasu »š«,

določil glas »k«. Začetne glasove je otrok pri končnem preverjanju pri vseh

besedah določil pravilno, edino za besedo goba ga ni določil.

29

Tabela 3: Tvorjenje besed otroka A

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

A

Ž

5,4

5,8

1

JEŽ 0 0

SIR 0 0

LUČ 0 0

OKO 0 0

URA 0 1

GOBA 0 0

RIBA 0 0

NOGA 0 0

MIZA 0 1

SANI 0 0

METULJ 0 0

HLAČE 0 0

ŠKARJE 2 0

KLOBUK 0 0

TORBA 0 0

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok A tvoril pri začetnem preverjanju: malina, mamica.

Besede, ki jih je otrok A tvoril pri končnem preverjanju: Uršula, mami.

Pri začetnem preverjanju je tvoril dve besedi, in sicer malina in mamica, vendar ju

je tvoril na začetni glas »k«, kar pomeni, da sta bili besedi tvorjeni napačno. Pri

končnem preverjanju je ponovno tvoril dve besedi, ki sta bili tvorjeni ustrezno z

začetnim glasom. Na začetni glas »u« je otrok tvoril besedo »Uršula«, na začetni

glas »m« pa je tvoril besedo »mami«. Napredka v razvoju besednega zaklada pri

otroku ni bilo opaziti.

30

Tabela 4: Otrok B poimenuje sličice in določi začetnega glas

OTROK SPOL STAROST JEZIK SLIČICA POIMENIVANJE

SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

B

M

5,11

6,3

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO da da da da

URA da da da da

GOBA da da da da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok B je pri začetnem preverjanju pravilno poimenoval štirinajst sličic, napačno

je poimenoval sličico sani (»sanke«). Enako napako je pri poimenovanju sličice,

na kateri so bile narisane sani, napravil otrok tudi pri končnem preverjanju.

Določanje začetnega glasu otroku ni povzročalo težav, pri obeh preverjanjih je

pravilno določil začetni glas vsem petnajstim besedam. Pri določanju začetnega

glasu v besedi se je pokazalo, da ima otrok dobro razvito glasovno zavedanje.

31

Tabela 5: Tvorjenje besed otroka B

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

A

Ž

5,4

5,8

1

JEŽ 0 1

SIR 0 0

LUČ 0 0

OKO 1 1

URA 1 1

GOBA 0 0

RIBA 0 0

NOGA 1 1

MIZA 2 2

SANI 0 0

METULJ 0 1

HLAČE 0 0

ŠKARJE 1 0

KLOBUK 0 1

TORBA 1 1

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok B tvoril pri začetnem preverjanju: orka, Uršula, ne, Mika,

majica, šola, Taj.

Besede, ki jih je otrok B tvoril pri končnem preverjanju: Jošt, obrvi, Uršula, nos,

mami, Mika, Klavdija, Taj.

Otrok je pri začetnem preverjanju tvoril sedem besed na določen začetni glas, pri

končnem preverjanju pa je tvoril deset novih besed. Besede so bile vezane na

imena otrok v skupini, na predmete, ki jih je otrok opazil v tistem trenutku v

prostoru (majica, jabolko), žival (orka) in oseba, ki je otroku blizu (mami).

32

Tabela 6: Otrok C poimenuje sličice in določi začetnega glas

OTROK SPOL STAROST JEZIK SLIČICA POIMENOVANJE

SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

C

Ž

5,8

6,0

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ ne da ne da

OKO da da da da

URA da da da da

GOBA ne ne ne ne

RIBA da da da ne

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA ne da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok C je besedo luč pri začetnem preverjanju poimenoval napačno, namesto

»luč« je predmet na sličici poimenoval »svetilka«, zato je napačno določil tudi

začetni glas, pri končnem preverjanju pa je to isto besedo poimenoval pravilno in

pravilno določil začetni glas. Besedo goba je pri začetnem in pri končnem

preverjanju poimenoval napačno, otrok je predmet na sličici poimenoval »krpa«.

Zaradi napačnega poimenovanja sličice je otrok napačno določil začetni glas

besede.

Pri besedi riba je pri končnem preverjanju napačno določil začetni glas, namesto

glasu »r« je določil glas »i«. Besedo sani je otrok pri obeh preverjanjih

poimenoval napačno, namesto »sani«, je poimenoval »sanke«. Za besedo torba je

33

otrok pri začetnem preverjanju uporabil pomanjševalnico, pri končnem

preverjanju pa je bilo poimenovanje pravilno.

Končno preverjanje je pokazalo, da je otrok napredoval v govornem razvoju,

besedo sani je pri končnem preverjanju poimenoval pravilno, pri besedi torba pa

je pri končnem preverjanju izpustil pomanjševalnico.

34

Tabela 7: Tvorjenje besed otroka C

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

C

Ž

5,8

6,0

1

JEŽ 0 0

SIR 0 0

LUČ 0 0

OKO 0 1

URA 1 0

GOBA 0 0

RIBA 1 1

NOGA 0 0

MIZA 2 2

SANI 0 0

METULJ 0 0

HLAČE 1 1

ŠKARJE 1 1

KLOBUK 0 0

TORBA 0 1

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok C tvoril pri začetnem preverjanju: Uršula, mamica, majica,

hiša, šola.

Besede, ki jih je otrok C tvoril pri končnem preverjanju: opica, roka, mama, Mika,

hiša, tri.

Otrok C pri tvorjenju besed na določen začetni glas ni skoraj nič napredoval.

Število besed je bilo skoraj enako pri obeh preverjanjih. Pri končnem preverjanju

je tvoril eno besedo več kot pri prvem. Če primerjamo tvorjene besede v enem in

drugem preverjanju, so bile med sabo precej podobne ali celo enake. Glede na

starost otroka menimo, da ima počasnejši razvoj govora.

35

Tabela 8: Otrok Č poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

Č

M

4,7

4,11

1

JEŽ ne ne ne da

SIR da da da da

LUČ da da ne ne

OKO da da da da

URA da da da da

GOBA ne da ne ne

RIBA da da ne ne

NOGA da da ne da

MIZA da da ne da

SANI ne ne ne ne

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok Č je sličico v obeh preverjenih prepoznal, je pa besedo »jež« pri začetnem

in končnem preverjanju poimenoval napačno, namesto »jež« je poimenoval

sličico s pomanjševalnico »ježek«. Pri začetnem preverjanju začetnega glasu ni

določil, pri končnem preverjanju pa je začetni glas določil pravilno. Besedo luč je

v obeh preverjanjih poimenoval pravilno, začetni glas pa je v obeh preverjanjih

določil napačno.

Besedo goba je pri začetnem preverjanju poimenoval »milo« in napačno določil

začetni glas, pri končnem preverjanju je bilo poimenovanje pravilno, začetni glas

je določil »go« namesto »g«. Besedo riba je pri začetnem in končnem preverjanju

poimenoval otrok pravilno, začetni glas je bil v obeh preverjanjih napačen.

36

Pri besedah noga in miza je bilo poimenovanje pravilno pri obeh preverjanjih,

začetni glas je bil pri začetnem preverjanju določen napačno (»no«, »mi«), pri

končnem preverjanju pa je bil pri obeh besedah tudi začetni glas določen pravilno.

Beseda sani je bila poimenovana napačno (»sanke«), prav tako je bil napačno

določen začetni glas, namesto glas »s«, je otrok kot začetni glas določil »san«.

Rezultate lahko povežemo s starostjo otroka, ta deček je med mlajšimi v skupini,

njegovo fonološko zavedanje je v času od enega do drugega preverjanja

napredovalo. Glede na njegovo starost menimo, da si še razvija fonološko

zavedanje. Poleg vsakodnevnega druženja z vrstniki in odraslo osebo pa je

vzgojiteljica izvajala usmerjene dejavnosti, ki so se povezale s poimenovanjem

začetnega glasu v besedi. Te načrtovane dejavnosti dodatno vplivajo na razvoj

fonološkega zavedanja pri otroku.

37

Tabela 9: Tvorjenje besed otroka Č

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

Č

M

4,7

4,11

1

JEŽ 0 0

SIR 0 1

LUČ 0 0

OKO 1 1

URA 0 0

GOBA 0 0

RIBA 0 0

NOGA 0 0

MIZA 1 2

SANI 0 0

METULJ 0 0

HLAČE 0 0

ŠKARJE 0 0

KLOBUK 0 0

TORBA 0 1

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok Č tvoril pri začetnem preverjanju: oči, mami.

Besede, ki jih je otrok Č tvoril pri končnem preverjanju: sonce, oči, mami, Mika,

Tilen.

Otrok Č je imel pri tvorjenju novih besed na določen začetni glas kar nekaj težav.

Če primerjamo tabelo poimenovanje sličice in določanje začetnega glasu za tega

otroka s tabelo tvorjenje besed, lahko rečemo, da je težava tvorjenja besed

povezana z določanjem začetnega glasu. Ker je imel otrok težave pri določanju

glasu na začetku besede, so se te težave nadaljevale, saj ni mogel tvoriti nove

besede na določen začetni glas.

38

Pri razvoju besednega zaklada otrok ni napredoval. Če ta primer povežemo s

teorijo, menimo, da deček ni deležen zadostnih govornih spodbud iz okolja, na

slabši napredek v razvoju besednega zaklada imajo v tem primeru velik vpliv

slabe družinske razmere, otrok v času izven vrtca prihaja premalokrat v

komunikacijo z odraslimi.

39

Tabela 10: Otrok D poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

D

M

5,2

5,6

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO da da da da

URA da da da da

GOBA ne da ne da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok D sličice, ki je prikazovala gobo, pri začetnem preverjanju ni poimenoval in

določil začetnega glasu, pri končnem preverjanju pa je pravilno poimenoval in

določil začetni glas. Beseda sani je bila v obeh preverjanjih poimenovana

napačno, namesto »sani« je otrok poimenoval »sanke«, začetni glas pa je bil v

obeh preverjanjih določen pravilno. Pri drugih primerih otrok ni imel težav s

poimenovanjem sličice in določanjem začetnega glasu, za kar menimo, da ima

dobro razvito sposobnost slušnega razločevanja.

40

Tabela 11: Tvorjenje besed otroka D

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

D

M

5,2

5,6

1

JEŽ 3 4

SIR 0 2

LUČ 1 2

OKO 2 2

URA 4 5

GOBA 0 2

RIBA 4 4

NOGA 2 3

MIZA 9 9

SANI 2 3

METULJ 0 0

HLAČE 1 1

ŠKARJE 1 1

KLOBUK 5 6

TORBA 2 3

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok D tvoril pri začetnem preverjanju: Jošt, Jerica, Jana, lok,

opica, ogenj, učitelj, učiteljica, učenec, učilnica, Rok, roka, rebra, rokavica, Niko,

ne vem, Mika, med, muha, Maša, medved, Miki, mama, muca, mamica, smučar,

smučke, hiša, Špela, krokodil, kopanje, koleno, kri, krasta, Taj, torta.

Besede, ki jih je otrok D tvoril pri končnem preverjanju: jabolko, jablana, Jure,

jaz, sonce, som, opica, usta, ušesa, učiteljica, Ula, učenec, oči, otrok, gasilci,

grozdje, roka, Ronja, rana, Rene, nos, Nik, nič, miš, muca, mavrica, Mila, miza,

mama, Mika, medved, metla, sir, srajca, sonce, hruška, škorpijon, krona, kralj,

kraljica, Kalina, knjiga, Klavdija, trikotnik, traktor, Taj.

41

Otrok D pri začetnem preverjanju v 3 primerih ni tvoril nobene druge besede, v

končnem preverjanju pa samo v 1 primeru ni tvoril še kakšne druge besede na

določen glas. Pri tvorjenju še drugih besed je v veliko primerih uporabil imena

prijateljev iz skupine, in imena oseb, ki jih pozna. Pri iskanju besed si je pomagal

s pogledovanjem po igralnici. Število tvorjenih besed je bilo pri končnem

preverjanju večje kot pri končnem preverjanju, kar kaže na to, da je otrok od

začetnega do končnega preverjanja napredoval v besednem zakladu.

42

Tabela 12: Otrok E poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

E

Ž

5,2

5,6

1

JEŽ ne da ne da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO ne ne da da

URA da da da da

GOBA ne ne ne da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ ne da da da

HLAČE da da ne da

ŠKARJE da da ne da

KLOBUK da da ne da

TORBA ne da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Pri začetnem preverjanju otrok E ni imel težav pri poimenovanju sličic, le pri

sličici sani je pravilno prepoznal predmet, le poimenoval ga je z drugo besedo, ki

jo je vajen iz domače uporabe – »sanke«. Pri trinajstih besedah je otrok pri

končnem preverjanju pravilno določil začetni glas. Pri besedi goba je namesto

glasu »g« kot začetni glas določil zlog »go«. Pri besedi klobuk pa je otrok kot

začetni glas določil »klo«. Pri poimenovanju sličice sani je otrok tudi pri končnem

preverjanju naredil enako napako kot pri začetnem preverjanju. Pri končnem

preverjanju pa je vsem besedam pravilno določil začetni glas.

43

Tabela 13: Tvorjenje besed otroka E

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

E

Ž

5,2

5,6

1

JEŽ 0 0

SIR 1 1

LUČ 0 0

OKO 0 0

URA 1 2

GOBA 0 0

RIBA 2 3

NOGA 0 1

MIZA 2 3

SANI 0 0

METULJ 0 1

HLAČE 0 0

ŠKARJE 0 0

KLOBUK 0 1

TORBA 1 1

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok E tvoril pri začetnem preverjanju: sučenje, Uršula, rolka,

Rene, mama, majica.

Besede, ki jih je otrok E tvoril pri končnem preverjanju: sonce, usta, Ula, roka,

risbica, raca, Nika, mamica, Mika, mesto, Mark, torta.

Otrok je pri končnem preverjanju tvoril sedem besed, od tega je bila ena beseda

tvorjeni na napačen začetni glas (»majica«), ena beseda pa je bila neustrezno

tvorjena (»sučenje«). Drugače pa so bile besede vezane na imena otrok, s katerimi

se ta otrok druži v skupini, in imena oseb, ki so mu blizu.

44

Pri končnem preverjanju se je število tvorjenih besed povečalo, tokrat so bile vse

besede tvorjene ustrezno, a še vedno v večini vezane na imena in predmete, ki jih

je otrok opazil v okolici. Menimo, da bo otrok z ustreznimi spodbudami

napredoval v razvoju besednega zaklada.

45

Tabela 14: Otrok F poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

F

M

5,10

6,3

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO da da da da

URA da da da da

GOBA ne da da ne

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok F ni imel pri preverjanju večjih težav. Sličico, na kateri je bila goba, je pri

začetnem preverjanju poimenoval »krpa«, zato je bil tudi začetni glas določen

napačno. Pri končnem preverjanju pa je bilo poimenovanje pravilno. Pravilno je

bil določen tudi začetni glas. Besedo sani je pri obeh preverjanjih poimenoval

napačno (»sanke«), začetni glas pa je bil pri obeh preverjanjih določen pravilno.

Glede na rezultate menimo, da ima razvito sposobnost slušnega zaznavanja in

ustrezne pozitivne spodbude iz okolja.

46

Tabela 15: Tvorjenje besed otrok F

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

F

M

5,10

6,3

1

JEŽ 4 6

SIR 1 2

LUČ 3 5

OKO 0 2

URA 1 2

GOBA 0 2

RIBA 4 4

NOGA 2 3

MIZA 5 4

SANI 1 1

METULJ 2 2

HLAČE 1 2

ŠKARJE 2 1

KLOBUK 3 3

TORBA 5 5

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok A tvoril pri začetnem preverjanju: Jošt, Jure, jabolko,

jablana, salama, lizika, lopata, letalo, Uršula, Rene, rit, raca, repek, ne, nilski konj,

Maša, muca, mlin, Mika, mami, sonce, majica, Messi, hruška, štorklja, Špela,

knjiga, Kalina, krokodil, Taj, torta, trik, tri, trikotnik.

Besede, ki jih je otrok A tvoril pri končnem preverjanju: junij, julij, jagoda,

Jupiter, Jošt, Jure, sonce, sneg, lutka, likalnik, Luka, lik, letalo, ograja, okno, usta,

ustnice, gasilci, gusar, rit, raca, rep, reže, noj, nos, nič, mačka, moja, Mojca, Maja,

sanje, mravlja, Mika, hrvati, hiša, štorklja, Kalina, konj, kri, Taj, tati, Tilen, torta,

tank.

47

Otrok F je bil pri tvorjenju besed v obeh preverjanjih zelo uspešen, pri začetnem

preverjanju je skupno tvoril 34 novih besed, pri končnem preverjanju pa deset

besed več, kar pomeni 44 besed.

Tvorjene besede so bila imena otrok iz skupine in njegovih prijateljev, živali

(lisica, raca, noj, muca, miš), poimenovaje delov telesa (glava, roka), predmeti

(letalo, list, lopata, majica, knjiga, kapa), poimenovanje hrane (salama, lizika,

hruška, torta, jabolko), beseda za zanikanje (ne) in še druge.

Otrok si je pri iskanju besed na določen začetni glas pomagal s tem, da se je ozrl

po prostoru in skušal poiskati predmete in stvari, ki se začnejo na določen začetni

glas. Otrok je v razvoju besednega zaklada v času med prvim in drugim

preverjanjem napredoval. Rezultati kažejo, da je otrok deležen spodbud iz okolja,

da prihaja v interakcijo z odraslimi in njegov besedni zaklad se širi.

48

Tabela 16: Otrok G poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

G

M

5,9

6,1

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO ne da da da

URA da da da da

GOBA da da da da

RIBA da da da da

NOGA da da ne da

MIZA da da da da

SANI da da da da

METULJ da da ne da

HLAČE da da ne da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da ne da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok G pri poimenovanju ni imel težav, pri začetnem preverjanju je vse sličice

poimenoval pravilno, razen sličice, na kateri je bilo oko, to je poimenoval »oka«.

Za to besedo pa je pravilno določil začetni glas. Za besede noga, metulj, hlače in

klobuk je pri začetnem preverjanju napačno določil začetne glasove, in sicer »no«,

»me«, »hla« in »kl«. Pri končnem preverjanju je pravilno poimenoval vse sličice

in vsem besedam pravilno določil začetni glas. Pri otroku se je pokazal napreden

od prvega preverjanja do drugega preverjanja. Pri začetnem preverjanju je bil

deček delno še na stopnji zlogovnega zavedanja, to se opazi, ker je pri nekaterih

besedah namesto začetnega glasu v besedi povedal začetni zlog besede. Pri

končnem preverjanju pa se pri vseh besedah pojavlja fonološko zavedanje in

poimenuje začetni glas v besedi.

49

Tabela 17: Tvorjenje besed otroka G

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

G

M

5,9

6,1

1

JEŽ 0 0

SIR 0 1

LUČ 0 0

OKO 0 2

URA 0 0

GOBA 0 0

RIBA 0 1

NOGA 0 0

MIZA 0 0

SANI 0 0

METULJ 0 1

HLAČE 0 0

ŠKARJE 0 0

KLOBUK 0 0

TORBA 1 1

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok A tvoril pri začetnem preverjanju: Taj.

Besede, ki jih je otrok A tvoril pri končnem preverjanju: sonce, očka, okno, roka,

mamica, Taj.

Otrok G je pri začetnem preverjanju tvoril le eno besedo na začetni glas in še ta

beseda je bila njegovo ime, pri končnem preverjanju je na določene začetne

glasove tvoril šest drugih besed, ki so se navezovale na osebe, ki so mu blizu

(očka, mamica), del telesa (roka) in stvari, ki jih je videl v tistem trenutku (okno,

50

sonce). Njegov razvoj besednega zaklada je glede na njegovo starost šibak,

menimo, da otrok ni deležen zadostnih pozitivnih spodbud iz okolja.

51

Tabela 18: Otrok H poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

H

M

4,10

5,2

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO da da da da

URA da da da da

GOBA da da ne da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da ne da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok H je pri začetnem in končnem preverjanju pravilno poimenoval vse sličice,

razen pri sličici sani je predmet prepoznal, a ga je poimenoval napačno (»sanke«).

Pri določanju začetnega glasu je pri začetnem preverjanju za besedo goba napačno

določil začetni glas, namesto glas »g« je določil kot začetni glas zlog go. Tudi za

besedo klobuk je pri začetnem preverjanju določil napačen začetni glas (»klo«).

Pri začetnem preverjanju so se še kazali znaki stopnje zlogovnega zavedanja, saj

je otrok namesto začetnega glasu določil začetni zlog v besedi. Pri končnem

preverjanju pa je vsem besedam pravilno določil začetne glasove.

52

Tabela 19: Tvorjenje besed otroka H

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

H

M

4,10

5,2

1

JEŽ 1 1

SIR 1 1

LUČ 1 2

OKO 0 0

URA 0 1

GOBA 0 1

RIBA 1 2

NOGA 1 2

MIZA 1 2

SANI 0 0

METULJ 0 1

HLAČE 0 0

ŠKARJE 0 0

KLOBUK 0 1

TORBA 0 0

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok H tvoril pri začetnem preverjanju: Jošt, sučenje, Lian, Rok,

nos, majica.

Besede, ki jih je otrok H tvoril pri končnem preverjanju: Jure, Smrketa, Lian,

lasje, učiteljice, glava, Rene, Rok, Naja, nos, Mika, mamica, mama, kovter.

Otrok H je pri začetnem preverjanju na določene začetne glasove skupno tvoril

šest besed. Pri začetnem preverjanju je na začetni glas »s« tvoril besedo

»sučenje«, ta beseda je neustrezna. Na začetni glas »m« pa je tvoril besedo

»majica«, ostale besede so bile vezane na imena otrok v skupini.

53

Pri končnem preverjanju se je število besed povečalo. Besede so bile vezane na

imena otrok iz skupine in osebe, ki mu je blizu (mamica), dele telesa (glava, nos,

lasje), risane junake. Glede na starost otroka menimo, da se bo njegov besedni

zaklad do vstopa v šolo lahko še precej razširil z ustreznimi spodbudami in

vključevanjem otroka v dejavnosti, ki se navezujejo razvoj besednega zaklada.

54

Tabela 20: Otrok I poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

I

M

5,5

5,9

1

JEŽ da da ne da

SIR da da da da

LUČ da da ne da

OKO ne da da da

URA da da da da

GOBA ne da da da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok I je pri začetnem preverjanju sličico, na kateri je bilo narisano oko,

poimenoval »oka«, za besedo goba je uporabil pomanjševalnico »gobica«. Za

besedo sani je predmet na sličici pri obeh preverjanjih poimenoval »sanke«. Za

besedo jež otrok pri začetnem preverjanju ni določil začetnega glasu, pri končnem

preverjanju je začetni glas določil pravilno.

Pri besedi luč je otrok pri začetnem preverjanju določil zlog »lu«, namesto

začetnega glasu »l«, pri končnem preverjanju pa je pravilno določil začetni glas.

Pri otroku je viden napredek v govornem razvoju.

55

Tabela 21: Tvorjenje besed otroka I

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

I

M

5,5

5,9

1

JEŽ 0 1

SIR 0 0

LUČ 0 1

OKO 0 0

URA 2 2

GOBA 0 0

RIBA 2 2

NOGA 0 1

MIZA 3 4

SANI 0 0

METULJ 0 1

HLAČE 0 0

ŠKARJE 0 1

KLOBUK 0 2

TORBA 0 1

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok I tvoril pri začetnem preverjanju: Ula, Uršula, Rene, roka,

mami, Mirjana, muca.

Besede, ki jih je otrok I tvoril pri končnem preverjanju: Jošt, Luka, usta, ušesa,

Rene, rokavica, nos, mama, muca, Marijana, miš, mamica, šola, kapa, knjiga, Taj.

Otrok I je pri začetnem preverjanju tvoril sedem besed na določene začetne

glasove (Ula, Uršula, Rene, roka, Mirjana, muca, mami), pri končnem preverjanju

je na določene začetne glasove tvoril 16 novih besed. Tvorjene besede so bile v

večini vezane na imena oseb, ki jih otrok pozna, živali in del telesa (roka). Otrok

je pri končnem preverjanju tvoril več besed kot pri začetnem preverjanju, kar kaže

na to, da je otrok napredoval.

56

Tabela 22: Otrok J poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

J

M

5,8

6,0

2

JEŽ da da ne ne

SIR da da ne ne

LUČ da da ne ne

OKO da da ne ne

URA ne da ne ne

GOBA ne da ne ne

RIBA da da ne ne

NOGA da da ne da

MIZA ne da ne da

SANI ne ne ne ne

METULJ ne da ne ne

HLAČE ne da ne ne

ŠKARJE ne da ne ne

KLOBUK da da ne ne

TORBA ne da ne ne

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok J je sličico, ki prikazuje uro, prepoznal, poimenovanje predmeta pa je

povezal z njenim oglašanjem (»tika taka«). Sličico gobe je poimenoval »mosou«,

ko sem ga vprašala »Kaj to pomeni?«, ni želel razložiti in je še enkrat ponovil

samo besedo »mosou«. Sličico mize je prepoznal, a je pri poimenovanju uporabil

pomanjševalnico »mizica«, enako se je zgodilo za besedo metulj (»metuljček«).

Sličic, na kateri so bile sani, hlače in torba, otrok ni prepoznal in jih ni

poimenoval. Sličico škarij pa je prepoznal, a je bilo poimenovanje napačno

(»nožička«). Pri prvem preverjanju za nekaj besed otrok ni določil začetnega

glasu, za tiste besede, ki je določil začetni glas, pa je bil ta napačen.

57

Otrok je imel pri začetnem preverjanju kar nekaj težav, sličice je sicer prepoznal,

a so bila poimenovanja napačna, to povezujemo s tem, da otrokov materni jezik ni

slovenščina.

Pri končnem preverjanju je otrok prepoznal in pravilno poimenoval vse sličice,

razen sličice, na kateri so bile sani, je poimenoval »sanke«. Pri določanju

začetnega glasu je dvema besedama (noga, miza) pravilno določil začetni glas,

ostalim besedam pa ga je določil napačno ali ga sploh ni določil. Če primerjamo

prvo in drugo preverjanje, se kaže napredek v govornem razvoju otroka, veliko je

k napredku pripomogla vključenost otroka v vrtec, saj vrtec in vrstniška skupina

predstavljata pomemben dejavnik v razvoju govora otroka. Tako je otrok vključen

v govorno interakcijo z vrstniki in odraslo osebo, vključeni so v igro, usmerjene

dejavnosti in dnevno rutino. Vse te dejavnosti pomembno vplivajo na otrokovo

besedno izražanje.

58

Tabela 23: Tvorjenje besed otroka J

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

J

M

5,8

6,0

2

JEŽ 0 0

SIR 0 0

LUČ 0 0

OKO 0 0

URA 0 0

GOBA 0 0

RIBA 0 0

NOGA 0 1

MIZA 0 1

SANI 0 0

METULJ 0 0

HLAČE 0 0

ŠKARJE 0 0

KLOBUK 0 0

TORBA 0 0

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok J tvoril pri začetnem preverjanju: /

Besede, ki jih je otrok J tvoril pri končnem preverjanju: Niko, mama.

Pri začetnem preverjanju ni otrok tvoril nobene besede na določen začetni glas,

kar je povezano s tem, da pri začetnem preverjanju besedam ni določil začetnega

glasu, ali pa je bil ta napačno določen. Pri končnem preverjanju je tvoril dve

besedi, njegovo ime in poimenovanje osebe, ki mu je blizu. Pri širjenju besednega

zaklada se precej kaže, da slovenščina ni otrokov materni jezik. S tem ko je otrok

vključen v vrtec, pa ima z ustrezno vključenostjo v socialno in govorno

interakcijo z vrstniki in odraslo osebo možnost razvijati svoj besedni zaklad.

59

Tabela 24: Otrok K poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

K

M

5,4

5,8

2

JEŽ ne da ne da

SIR da da ne da

LUČ da da ne da

OKO ne da ne da

URA da da ne da

GOBA ne da ne ne

RIBA da da ne da

NOGA da da ne da

MIZA da da da da

SANI ne ne ne ne

METULJ da da ne ne

HLAČE da da ne ne

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da ne da

TORBA da da ne ne

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok K je sličico, na kateri je bil narisan jež, prepoznal, a je pri poimenovanju

uporabil pomanjševalnico »ježek«. Tudi sličici, na katerih je bilo narisano oko in

sani, je otrok prepoznal, a je bilo poimenovanje napačno (»oka« in »sanka«).

Sličice, na kateri je bila goba, otrok ni prepoznal, zato je bilo poimenovanje

napačno (»sir«).

Začetni glas je pri začetnem preverjanju pravilno določil dvema besedama,

ostalim besedam je določil napačen začetni glas. Pri končnem preverjanju je vse

sličice prepoznal in jih pravilno poimenoval, samo sani je poimenoval »sanke«.

Besedam jež, sir, luč, oko, ura, riba, noga, miza, škarje in klobuk je pravilno

določil začetni glas. Besedi metulj je kot začetni glas določil zlog »me«, namesto

60

začetnega glasu »m«, ostalim besedam pa je določil napačen začetni glas.

Slovenščina ni otrokov materni jezik.

Pri otroku je še vedno prisotna stopnja zlogovnega zavedanja, drugače pa se kaže

napredek v razvoju fonološkega razvoja. K napredku pripomorejo tudi usmerjene

dejavnosti vzgojiteljice v povezavi z določanjem začetnega glasu besede.

61

Tabela 25: Tvorjenje besed otroka K

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

K

M

5,4

5,8

2

JEŽ 0 0

SIR 0 0

LUČ 0 1

OKO 0 0

URA 0 0

GOBA 0 0

RIBA 0 0

NOGA 0 1

MIZA 0 1

SANI 0 0

METULJ 0 0

HLAČE 0 0

ŠKARJE 1 0

KLOBUK 0 0

TORBA 0 0

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok K tvoril pri začetnem preverjanju: stol.

Besede, ki jih je otrok K tvoril pri končnem preverjanju: Liam, Nika, mama.

Pri tvorjenju novih besed na določen začetni glas je pri začetnem preverjanju

tvoril le eno besedo na začetni glas »m«. otrok je tvoril besedo »stol«, vendar je

bila ta beseda napačna, saj njen začetni glas ni bil »m«. Pri končnem preverjanju

je otrok tvoril tri besede, ki so bile glede na začetni glas tvorjene pravilno. Ena

beseda je bilo otrokovo ime, druga beseda je bila vezana na osebo, ki je njemu

blizu (»mama«), tretja beseda pa je bilo ime prijatelja iz skupine. Ko je izgovoril

ime, je s prstom pokazal na to osebo v prostoru.

62

Iz tabele lahko razberemo, da slovenščina ni njegov materni jezik, kar vpliva na

slabši razvoj besednega zaklada otroka. Opazila sem, da se otrok pogosto

vključuje v interakcijo z vrstniki in odraslo osebo, kar bo kasneje pozitivno

vplivalo na širjenje njegovega besednega zaklada.

63

Tabela 26: Otrok L poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

L

Ž

4,6

4,10

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO da da da da

URA da da da da

GOBA ne da ne da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne da da

METULJ da da da da

HLAČE da da ne da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok L je pri začetnem preverjanju pravilno prepoznal in poimenoval trinajst

besed od petnajstih. Sličice, na kateri je bila goba, ni prepoznal pravilno, zato je

bilo napačno tudi poimenovanje (»brisalka«). Pri besedi sani pa je sličico

prepoznal, ampak jo napačno poimenoval (»sanke«). Trinajstim besedam je

pravilno določil začetni glas, besedi hlače je določil napačen začetni glas. Za

besedo goba pa je bilo napačno že poimenovanje, zato je bil napačno določen tudi

začetni glas besede.

Pri končnem preverjanju je otrok pravilno poimenoval vse sličice, razen sličice

sani, ki jo je poimenoval tako, kot pri začetnem preverjanju »sanke«.

64

Pri končnem preverjanju otrok ni imel težav pri določanju začetnega glasu, tega je

vsem besedam določil pravilno.

Rezultate lahko povežemo s starostjo otrok. Ta otrok spada med najmlajše med

otroki v tej skupini. Glede na njeno starost menimo, da ima dobro razvito

fonološko zavedanje, kar kažejo rezultati zaznavanja začetnih glasov v besedah.

65

Table 27: Tvorjenje besed otroka L

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

L

Ž

4,6

4,10

1

JEŽ 1 2

SIR 2 3

LUČ 1 2

OKO 0 1

URA 3 2

GOBA 1 2

RIBA 1 2

NOGA 1 1

MIZA 2 3

SANI 1 1

METULJ 1 1

HLAČE 2 2

ŠKARJE 1 2

KLOBUK 1 3

TORBA 3 5

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok L tvoril pri začetnem preverjanju: jesti, Sara, sadovnjak,

Lan, Uršula, uhani, ušesa, barva, raja, nos, mama, Maša, Sara, Maja, avto, avion,

Šama, Kalina, trava, Taj, tam.

Besede, ki jih je otrok L tvoril pri končnem preverjanju: jagoda, Jaka, Sara, soba,

sonce, lava, letalo, očala, usta, ušesa, grad, gol, roka, rolarji, Nika, mama, Mika,

muca, srna, milo, hiša, hotel, šola, Špela, torta, Taj, Tilen, trikotnik, tri.

Otrok L je pri začetnem preverjanju tvoril enaindvajset besed, od tega so bile tri

besede tvorjene napačno. Pri besedi goba, je otrok poimenoval sličico »brisalka«,

kot začetni glas je določil glas »b« in tvoril besedo »barva«.

66

Pri besedi hlače je bil napačno določen začetni glas, zato sta bili tudi tvorjeni

besedi napačni. Kot začetni glas je bil določen glas »a«, tvorjeni besedi pa sta bili

»avto« in »avion«.

Pri končnem preverjanju je otrok tvoril dvaintrideset besed, kar je enajst besed

več kot pri začetnem preverjanju. Besede so se navezovale na živali, imena, stvari,

ki jih je otrok v tistem trenutku opazil okoli sebe (roka, nos, glava, sonce, trava,

ušesa, sadje).

67

Tabela 28: Otrok M poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

M

Ž

4,2

4,6

1

JEŽ ne da ne da

SIR da da da da

LUČ ne da da da

OKO da da da da

URA da da da da

GOBA da da da da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI da da da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok M je pri začetnem preverjanju prepoznal vse sličice in jih poimenoval, pri

besedi jež je za poimenovanje uporabil pomanjševalnico »ježek«, za besedo luč pa

je uporabil izraz iz tujega jezika »lajt«. Pri končnem preverjanju so bile vse sličice

poimenovane pravilno. Začetni glasovi so bili vsi pri začetnem in končnem

preverjanju določeni pravilno.

Menimo, da je otrokov fonološki razvoj glede na starost zelo dobro razvit, deklica

najverjetneje kasneje pri opismenjevanju ne bo imela večjih težav.

68

Tabela 29: Tvorjenje besed otroka M

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

M

Ž

4,2

4,6

1

JEŽ 0 3

SIR 0 1

LUČ 1 4

OKO 1 3

URA 1 2

GOBA 3 3

RIBA 4 6

NOGA 3 3

MIZA 1 3

SANI 2 2

METULJ 1 2

HLAČE 2 2

ŠKARJE 1 1

KLOBUK 2 4

TORBA 0 2

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok M tvoril pri začetnem preverjanju: ladja, omica, ušesa,

goba, grah, grad, rak, račka, rada te imam, roka, ne, nos, nebo, mama, sol, sladkor,

muca, hladilnik, hladimo, šola, Kalina, konj.

Besede, ki jih je otrok M tvoril pri končnem preverjanju: jabolko, jesen, jok,

sonce, ladja, lepa, letalo, list, omica, oči, očala, usta, ustnice, Gašper, grad, grdi

raček, rišem, roka, rak, raca, Rene, Rok, nos, Nika, Nuša, mamica, mama, muca,

Mark, medved, sonce, stol, hiša, hrbet, škarje, knjiga, Kalina.

Pri začetnem preverjanju je otrok tvoril dvaindvajset besed, pri končnem

preverjanju se je število besed povečalo za devetnajst besed (41 besed), kar kaže

na otrokov napredek v razvoju besednega zaklada.

69

Besede, ki jih je otrok nizal na začetne glasove, so se navezovale na sadje,

zelenjavo, živali (hrček, muca, miš, konj, rak, raca), imena (Jošt, Lian, Lan, Rene,

Nika, Mika, Kalina), poimenovanje družinskih članov (mama, očka, »omica«),

dele telesa (ušesa, usta, roka, nos), predmete (računalnik, telefon, televizija,

knjiga, krpa, okno).

Besedni zaklad otroka je glede na njegovo starost in primerjavo s starejšimi otroki

precej razvit. Napredek tega otroka lahko povežemo z ustreznimi spodbudami v

družini, okolju otroka in z raziskavami, ki kažejo na to, da ima spol otroka vpliv

na razvoj govora. V tem primeru lahko to povežemo s tem, da naj bi deklice imele

širši besedni zaklad od dečkov.

70

Tabela 30: Otrok N poimenuje sličice in določi začetnega glas

OTROK SPOL STAROST JEZIK SLIČICA POIMEN.

SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

N

Ž

5,0

5,4

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO ne da da da

URA da da da da

GOBA da da da da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI ne ne ne da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok N pri prepoznavanju sličic in poimenovanju ni imel večjih težav. Sličice je

prepoznal in jih v večini pravilno poimenoval. Besedo oko je zamenjal z besedo

»oka« in namesto besede sani je predmet poimenoval »drsalke«. Pri začetnem

preverjanju za besedo sani ni določil začetnega glasu. Pri končnem preverjanju je

sličico, na kateri so bile sani, prepoznal, a jo napačno poimenoval »sanke«,

pravilno pa je besedi sani določil začetni glas.

Če povežemo rezultate zaznavanja začetnega glasu s teorijo, menimo, da ima

otrok dobro razvito fonološko zavedanje.

71

Tabela 31: Tvorjenje besed otroka N

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

N

Ž

5,0

5,4

1

JEŽ 1 2

SIR 0 2

LUČ 1 2

OKO 0 0

URA 1 2

GOBA 0 0

RIBA 1 2

NOGA 1 1

MIZA 2 3

SANI 0 1

METULJ 1 1

HLAČE 1 2

ŠKARJE 1 2

KLOBUK 0 0

TORBA 1 2

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok N tvoril pri začetnem preverjanju: jem, Luka, Ula, riganje,

ne, mami, midva, mama, hrana, šola, trkanje.

Besede, ki jih je otrok N tvoril pri končnem preverjanju: jaz, Jošt, sonce, slika,

ležalnik, Liam, usta, Uršula, roka, Rok, nos, mami, metulj, Mika, solata, mleko,

hiša, hruška, šola, štor, torta, tla.

Pri začetnem preverjanju je otrok tvoril enajst besed, pri končnem preverjanju pa

je tvoril dvajset besed. Veliko besed je bilo vezanih na imena otrok iz skupine

(Jošt, Uršula, Mika, Liam) in predmete, ki jih je otrok v danem trenutku opazil v

prostoru, kjer smo se nahajali (slika, ležalnik). Pri tvorjenju novih besed otrok ni

imel večjih težav.

72

Opazila sem, da pri sami dejavnosti ni bil najbolj zbran in ni kazal velikega

interesa za sodelovanje. Število tvorjenih besed se je od prvega preverjanja do

drugega povečalo, kar kaže na to, da je otrok napredoval v razvoju besednega

zaklada.

73

Tabela 32: Otrok O poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

O

M

5,0

5,4

1

JEŽ da da da da

SIR da da da da

LUČ da da da da

OKO ne da da da

URA da da da da

GOBA da da da da

RIBA da da da da

NOGA da da da da

MIZA da da da da

SANI da da da da

METULJ da da da da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da da da

KLOBUK da da da da

TORBA da da da da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok O je pri začetnem preverjanju vse sličice prepoznal in jih pravilno

poimenoval, samo pri sličici oko je rekel, da je to »očka«. Pri končnem

preverjanju je pravilno poimenoval vse sličice. Otrok je pri obeh preverjanjih

vsem besedam pravilno določil začetni glas.

Če povežemo rezultate zaznavanja začetnega glasu s teorijo, menimo, da ima

otrok dobro razvito fonološko zavedanje.

74

Tabela 33: Tvorjenje besed otroka O

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

O

M

5,0

5,4

1

JEŽ 1 2

SIR 0 1

LUČ 0 1

OKO 2 2

URA 1 4

GOBA 1 1

RIBA 1 2

NOGA 4 3

MIZA 3 4

SANI 1 3

METULJ 0 0

HLAČE 1 1

ŠKARJE 1 1

KLOBUK 0 2

TORBA 0 2

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok O tvoril pri začetnem preverjanju: jopica,

otorinolaringolog, okno, usta, glava, roka, ne bi, ne, nočem, nos, mama, miš,

Mika, sonce, hiša, šampon.

Besede, ki jih je otrok O tvoril pri končnem preverjanju: Jazbinšek, jezik, sova,

Liam, okno, očala, usta, ušesa, Ula, ustnice, gora, Rok, rokavica, Nik, nova, nos,

mama, Mika, medved, mesto, sonce, sladoled, srna, hiša, šola, knjiga, Katja,

Tilen, tri.

Otrok je pri začetnem preverjanju tvoril šestnajst novih besed na določen začetni

glas. Precej zanimivo je bilo, da je otrok tvoril nekatere besede, s katerimi je

odstopal od ostalih otrok (otorinolaringolog, jopica, nočem, šampon). Pri

75

končnem preverjanju je otrok tvoril devetindvajset besed, ki so se navezovale na

imena otrok v skupini, dele telesa (jezik, usta, ušesa, roka, glava), živali (medved,

miš, sova, srna), različne predmete in število (tri).

Rezultati kažejo na to, da prihaja otrok iz okolja, kjer je deležen pozitivnih

spodbud tako v družini kot v širšem okolju. Po pripovedovanju vzgojiteljice je

deček na vseh področjih precej bolj razvit kot njegovi vrstniki, kar kažejo tudi ti

rezultati. Kaže se njegov napredek v razvoju besednega zaklada.

76

Tabela 34: Otrok P poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

P

M

4,5

4,9

1

JEŽ da da ne da

SIR da da ne da

LUČ da da ne da

OKO da da da da

URA da da ne da

GOBA ne da ne da

RIBA da da ne da

NOGA ne da ne da

MIZA da da ne da

SANI ne ne ne da

METULJ da da ne da

HLAČE da da da da

ŠKARJE da da ne da

KLOBUK da da ne da

TORBA da da ne da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok P je sličico goba poimenoval »spužva«, sličico noga je poimenoval

»stopalo« in sličico sani je poimenoval »sanke«, ostale sličice je prepoznal in jih

pravilno poimenoval. Pri začetnem preverjanju je pravilno določil začetni glas le

besedi oko in hlače. Pri končnem preverjanju je pravilno poimenoval vse sličice,

le sličico sani je poimenoval napačno, tako kot pri začetnem preverjanju

(»sanke«). Začetni glas je pri končnem preverjanju vsem besedam določil

pravilno.

Otrok je glede na začetno preverjanje pri končnem preverjanju napredoval pri

poimenovanju sličic, še večji napredek od enega do drugega preverjanja pa se

kaže pri zaznavanju začetnega glasu v besedi. Glede na otrokovo starost menimo,

77

da je njegovo fonološko zavedanje na visoki ravni. Menimo, da glede na raven

fonološkega zaznavanja otrok ne bo imel večjih težav pri opismenjevanju.

78

Tabela 35: Tvorjenje besed otroka P

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

P

M

4,5

4,9

1

JEŽ 0 0

SIR 0 1

LUČ 0 0

OKO 1 1

URA 0 1

GOBA 0 0

RIBA 0 1

NOGA 0 0

MIZA 0 2

SANI 0 0

METULJ 0 0

HLAČE 0 0

ŠKARJE 0 0

KLOBUK 0 1

TORBA 0 0

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Besede, ki jih je otrok P tvoril pri začetnem preverjanju: žoga.

Besede, ki jih je otrok P tvoril pri končnem preverjanju: sonce, okno, uho, roka,

mamica, Mika, knjiga.

Pri začetnem preverjanju je otrok tvoril na določen začetni glas eno besedo. Tvoril

je besedo »žoga« na začetni glas »o«, kar je napačno. Pri končnem preverjanju je

otrok tvoril sedem besed, ki so bile glede na določen začetni glas pravilno

tvorjene. Otrokov besedni zaklad je šibak. Če povežemo dečkove rezultate s

teorijo, nam številne raziskave kažejo, da imajo dečki počasnejši razvoj govora,

njihov besedni zaklad je ožji v primerjavi z deklicami.

79

Tabela 36: Otrok R poimenuje sličice in določi začetnega glas


SLIČICE

ZAČETNI

GLAS ZP KP

ZP KP ZP KP

R

M

5,11

6,3

1

JEŽ ne da da da

SIR da da ne da

LUČ da da ne da

OKO ne da ne da

URA da da ne da

GOBA da da ne da

RIBA da da ne da

NOGA da da ne da

MIZA da da ne da

SANI ne ne ne da

METULJ ne da da da

HLAČE da da ne da

ŠKARJE ne da ne da

KLOBUK da da ne da

TORBA ne da ne da

Legenda:

M = moški

Ž = ženski





Otrok R je imel pri začetnem preverjanju kar nekaj težav, in sicer glede na

njegovo starost. Pravilno je poimenoval devet sličic od petnajstih. Za

poimenovanje sličice, na kateri je bil jež, je uporabil pomanjševalnico (»ježek«),

prav tako je bilo pri besedi metulj (»metuljček«) in besedi torba (»torbica«).

Sličico oko in sani je prepoznal, a ju napačno poimenoval (»oka« in »sanke«).

Tudi sličico, na kateri so bile narisane škarje, je otrok prepoznal, a jo poimenoval

tako, da je namesto šumnika uporabil sičnik »skarje«. Pri začetnem preverjanju je

otrok le dvema besedama pravilno določil začetni glas.

Trem besedam otrok ni določil začetnega glasu, pri ostalih besedah pa je bil ta

napačen ali pa je namesto glasu določil več glasov (»ur«, »rib«, »miz«, »skar«,

»hlač«).

80

Pri končnem preverjanju je otrok vse sličice pravilno poimenoval, le sličico sani

je poimenoval tako kot pri prvem preverjanju (»sanke«). Otrok je pri končnem

preverjanju vsem besedam pravilno določil začetni glas.

Pri otroku se opazi velik napredek v govornem razvoju od začetnega do končnega

preverjanja. V zsčetnem preverjanju je še prisotna stopnji zlogovnega zaznavanja,

kasneje se ta stopnja ne pojavi več. Otrok pri končnem preverjanju ne uporablja

več pomanjševalnic, pravilno določi začetni glas besedam, kar kaže na razvoj

fonetičnega zaznavanja.

81

Tabela 37: Tvorjenje besed otroka R

OTROK

SPOL

STAROST

JEZIK

SLIČICA

TVORJENJE

BESED ZP KP

ZP KP

R

M

5,11

6,3

1

JEŽ 2 3

SIR 0 1

LUČ 0 0

OKO 1 1

URA 0 0

GOBA 0 0

RIBA 0 1

NOGA 0 0

MIZA 0 2

SANI 0 1

METULJ 0 0

HLAČE 0 0

ŠKARJE 0 0

KLOBUK 0 1

TORBA 0 1

Legenda:

M = moški

Ž = ženski



1 = slovenščine je materni jezik


Besede, ki jih je otrok R tvoril pri začetnem preverjanju: Jure, jezik, okno.

Besede, ki jih je otrok R tvoril pri končnem preverjanju: Jure, Jošt, jaz, sonce, oči,

roka, mami, Mika, sir, kapa, torta.

Pri začetnem preverjanju je otrok tvoril tri besede, pri končnem preverjanju pa

enajst besed. Besede, ki jih je otrok tvoril na določen začetni glas, so imena,

predmeti, hrana, poimenovanje družinskih članov.

Kakovost družinskega okolja je pomemben dejavnik pri govornem razvoju in

razvoju besednega zaklada otroka.

82

Skupino smo spremljali šest mesecev, zato smo poznali, kakšne spodbude ima

posamezen otrok s strani družine. Pri tem otroku se kaže pomanjkanje spodbude s

strani staršev oz. družine, pomanjkanje priložnosti za spoznavanje z literaturo,

obiski knjižnice itd.

83

3.5 SKLEP

Govor se najintenzivneje razvija v predšolskem obdobju, zato so bistvenega

pomena pozitivne spodbude iz okolja. Tudi naši rezultati kažejo na to, da se

razvoj govora in razvoj besednega zaklada precej hitreje razvijata pri otrocih, ki so

deležni spodbud iz okolja.

V diplomski nalogi smo se osredotočili na razvoj govora in razvoj besednega

zaklada pri predšolskih otrocih, in sicer s pomočjo sličic, ki so jih otroci morali

prepoznati, poimenovati, predmetu na sličici določiti začetni glas in tvoriti besede

na dani začetni glas.

Namen empiričnega dela je bil ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega

glasu v besedi in nizanju besed na določen glas v obdobju pet mesecev.

Raziskavo smo izvedli individualno v skupini otrok v enem izmed mariborskih

vrtcev. Sodelovalo je osemnajst otrok, starih od štiri do šest let. V raziskavo sta

bila vključena otroka, katerih materni jezik ni bila slovenščina. Rezultati so

pokazali, da je kljub negativnim spodbudam v družini napredoval tudi njun govor.

Na napredek so vplivale ustrezne aktivnosti v vrtcu in spodbude s strani

vzgojiteljice.

V empiričnem delu smo si zastavili pet raziskovalnih vprašanj in pet raziskovalnih

hipotez. Pri preverjanju smo dobili odgovore na vsa zastavljena vprašanja.

Na prvo vprašanje, ali bodo otroci pri začetnem preverjanju uporabljali

pomanjševalnice, lahko odgovorimo z da. Pri poimenovanju so se v začetnem

preverjanju pogosto pojavljale pomanjševalnice. Rezultati so pokazali, da je pri

začetnem preverjanju osem otrok uporabilo pomanjševalnice pri poimenovanju

sličic.

Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko potrdimo hipotezo 1. Otroci, ki so pri

začetnem preverjanju uporabljali pomanjševalnice, jih pri končnem preverjanju ne

bodo.

84

Kar sedemnajst otrok je pri končnem preverjanju nanizalo več besed kot pri

začetnem preverjanju. En otrok je nanizal enako število besed pri začetnem in

končnem preverjanju. Na vprašanje, ali bodo otroci pri končnem preverjanju

nanizali oz. našteli več besed, lahko odgovorimo z da.

Hipotezo 2, otroci bodo pri končnem preverjanju nanizali oz. našteli več besed na

začetni glas kot pri začetnem preverjanju, lahko potrdimo, saj je večina otrok pri

končnem preverjanju nanizala več besed, kot pri začetnem preverjanju.

V prvem delu nas je zanimalo, ali otrok pravilno poimenuje sličico. Tukaj ni bilo

posebnih težav, največ težav pri poimenovanju je imel eden izmed otrok, a njegov

materni jezik ni slovenščina.

Na vprašanje, ali bodo otroci, katerih slovenščina ni materni jezik, pri končnem

preverjanju pravilno slovensko poimenovali predmete na sličicah, lahko delno

odgovorimo z da. Otroka, katerih slovenščina ni materni jezik, sta pri končnem

preverjanju pravilno poimenovala štirinajst sličic, oba pa sta sličico »sani«

poimenovala napačno.

Hipotezo 3 lahko delno potrdimo, saj so rezultati pokazali, da so otroci, za katere

materni jezik ni slovenščina, pri končnem preverjanju pravilno slovensko

poimenovali štirinajst predmetov na sličicah, eno sličico pa so poimenovali

napačno.

Pri zaznavanju začetnega glasu so rezultati pokazali, da je precej odvisno od

spodbud, ki so jih otroci deležni v družini in okolici. Če iz empiričnega dela

vzamemo primer dveh najmlajših in dveh najstarejših, lahko na vprašanje, ali

bodo imeli starejši otroci manj težav pri prepoznavanju začetnega glasu,

odgovorimo z ne.

Hipotezo 4 bomo na podlag rezultatov ovrgli. Starejši otroci bodo imeli pri

prepoznavanju začetnega glasu manj težav kot mlajši otroci. Rezultati so pokazali,

da temu ni tako, saj so se pri prepoznavanju začetnega glasu kazale težave tako pri

nekaterih mlajših kot pri nekaterih starejši otrocih.

85

Najmlajša otroka sta pri začetnem preverjanju napačno zaznala začetni glas pri

dveh sličicah, pri končnem preverjanju sta oba pravilno prepoznala začetni glas

pri vseh petnajstih sličicah. Eden od najstarejših otrok (6,3 let) je pravilno zaznal

začetni glas pri vseh sličicah, drugi (6,3 let) pa je pravilno zaznal začetni glas

štirinajstih sličic, enega pa napačno.

Na vprašanje, ali bodo imeli starejši otroci manj težav pri tvorjenju besed,

odgovorimo z ne. V empiričnem delu imamo primer najmlajšega otroka (4,6 let),

ki je pri končnem preverjanju nanizal 41 besed in primer dveh otrok enake starosti

(6,3 let), eden od njiju je nanizal enajst besed, drugi pa 44 besed. Rezultati so

pokazali, da je tvorjenje besed odvisno od vsakega otroka posamezno in ni tako

vezano na samo starost otrok. Veliko je odvisno od spodbud, ki jih je otrok

deležen iz okolja.

Na podlagi dobljenih rezultatov bomo hipotezo 5 ovrgli. Predpostavljali smo, da

bodo starejši otroci imeli manj težav pri tvorjenju drugih besed kot mlajši otroci.

Rezultati so pokazali, da so bila naša predvidevanja napačna.

Z rezultati, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da otrokov govorni razvoj in razvoj

besednega zaklada sčasoma napredujeta. Pozitivne spodbude in pozitivno okolje v

katerem otrok živi, je tisto, ki vpliva na razvoj govora. Med dečki in deklicami ni

bistvenih razlik.

Ko sem otroke posamezno vabila k sebi, so vsi prihajali k meni z veseljem in vse

je zanimalo, kaj bodo počeli. Pri preverjanju so z veseljem sodelovali. Pri vseh

otrocih se je pokazal določen napredek, zaradi dela vzgojiteljice na tem področju.

Pri tistih otrocih, ki pa so deležni pozitivnih spodbud iz domačega okolja pa je

napredek še večji.

V začetku naslednjega šolskega leta (septembra) bi lahko ponovno opravili

preverjanje in nato še čez pet mesecev. Tako bi lahko spremljali otrokov govorni

razvoj in razvoj besednega zaklada v daljšem časovnem obdobju.

86

Literatura

Bahovec, E. D., Bregar, K. G., Čas, M., Domicelj, M., Saje-Hribar, N. Japelj, B.

idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Pridobljeno iz

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtc

i_kur.pdf.

Golli, D., Grginič, M., Kozinc, A. (1996). ABC Govorimo, poslušamo, pišemo,

beremo (Priročnik za učitelje, 1. del). Trzin: Izolit.

Grginič, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Domžale: Izolit.

Grginič, M. (2012). Z igranjem do pismenosti – izziv za učence, učitelje in starše.

Pridobljeno iz

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradi

va_ESS/ACS_Izobrazevanje/ACSIzobrazevanje_82Z_igranjem.pdf.

Grginič, M.(2008). Vsak po svoji poti do pismenosti: priročnik za vzgojitelje in

starše predšolskih otrok.

Grginič, M., Pečjak, S., Kozinc, A. (2002). ABC 1: poslušamo – govorimo,

pišemo – beremo. Trzin: Izolit.

Horvat, L., Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Knaflič, L. (2009). Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za

spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Križaj Ortar, M., Magajna, L., Pečjak, S. in Žerdin, T. (2000). Slovenščina v 1.

triletju osnovne šole (prva izd.). Trzin: Izolit.

Kroflič, R. (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

Lipnik, J. in Matić, R. (1993). Metodika govorne vzgoje: priročnik za delo

vzgojiteljic in staršev. Maribor: Obzorja.

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_ESS/ACS_Izobrazevanje/ACSIzobrazevanje_82Z_igranjem.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_ESS/ACS_Izobrazevanje/ACSIzobrazevanje_82Z_igranjem.pdf

87

Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

Marjanovič Umek, L. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in

učenje. Domžale: Izolit.

Marjanovič Umek, L., Podlesek, A. in Fekonja, U. (2005). Assessing the home

literacy environment. European Journal of Phychological Assesment, 21(4), str.

271–281.

Mravlje, F. (1999). Pozorno poslušanje z razumevanjem. Nova Gorica: Educa.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:

Grafenauer založba.

Omerza, Z. (1972). Govorne napake. Ljubljana: DZS.

Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Plut Pregelj, L. (2012). Poslušanje: način življenja in vir znanja. Ljubljana: DZS.

Ropič, M. (2016). Zmožnost zaznavanja začetnih in končnih glasov v nezložnih in

večzložnih besedah. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 31 (1), str. 44–54.

Vizjak Kure, T. (2011). Spodbujanje razvoja senzorike, motorike, kognicije,

govora in jezika: priročnik z vajami in lestvice za spremljanje razvoja. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Zorman, A. (2005). Glasovno zavedanje in razvoj osnovne pismenosti v prvem,

drugem/tujem jeziku. Sodobna pedagogika, 56 (posebna izdaja), str. 24–25.

Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in

prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

88

Žerdin, T. (2011). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Ljubljana:

Svetovalni center za otroke, mladostnike in straše.

Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo in šport.

Priloge

Priloga A: Sličice sklop A

Priloga B: Sličice sklop B

Priloga C: Sličice sklop C

Documents

UNIVERZA V MARIBORU · 2018-05-01 · Govorni razvoj predšolskega otroka razdelimo v dve fazi, in to sta predjezikovna faza in jezikovna faza. Predjezikovna faza se konča kmalu