UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZRAVSTVENE VEDE · 5.5. Uporaba ovirnic 17 6. PRIKAZ STANJA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVA GORICA, iiiiIZOLA IN NOVO MESTO 18 6.1. Ugotovitve in predvideni

Alenka Prah: Vzroki in posledice padcev

1

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZRAVSTVENE VEDE

VZROKI IN POSLEDICE PADCEV (DIPLOMSKA NALOGA)

MARIBOR, 2008 ALENKA PRAH


2

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: viš. predav. dr. Bojana Filej viš. med. ses., univ. dipl. org. Komentor: prim. prof. dr. Zmago Turk dr POVZETEK


3

V diplomski nalogi smo predstavili možne vzroke in posledice padcev v Splošni bolnišnici Nova Gorica, Splošni bolnišnici Izola, Splošni bolnišnici Novo Mesto. Namen diplomske naloge je bil predstaviti najpogostejše vzroke, ki lahko privedejo do padcev v zdravstvenih ustanovah, njihove posledice in ukrepe s katerimi lahko padce preprečimo. S pomočjo literature smo ugotovili da so rizične skupine pacientov v zdravstvenih ustanovah najbolj ogrožene za padce in da lahko pride ne samo do kratkotrajnih zapletov, ampak tudi do dolgotrajnih, kateri so predvsem neugodni za pacienta. S pomočjo kazalnikov kakovosti, ki jih bolnišnice letno izdajajo, smo analizirali navedene tri bolnišnice in ugotovili, da je v bolnišnicah pogostost padcev velika, da se le ti največkrat dogajajo na oddelkih kjer je predvsem starejša populacija bolnikov in, da se ti končajo tudi s poškodbami. Opravili smo tudi študijo primera, pri kateri smo želeli ugotoviti kaj je privedlo do padca in kakšne so bile posledice po padcu. Pacientove podatke o padcu smo analizirali in ugotovili, da pri pacientu niso bili opravljeni vsi postopki, kateri bi lahko preprečili njegov padec. Ključne besede: varnost, padec, vzroki za padec, posledice padcev, pacient


4

ZUSAMMENFASSUNG In der Diplomarbeit stellten wir die möglichen Grunde und Folgen der Stürze in den allgemeinen Krankenhausern Nova Gorica, Izola und Novo Mesto vor. Der Zweck der Diplomarbeit war die häufigsten Grunde, die zu den Stürzen in den Krankenanstalten vorführen, ihre Folgen und Vorbeugungsmaßnahmen vorzustellen. Hit Hilfe von Literatur stellten wir fest, dass die Patientenrisikogruppen in der Krankenanstalten am meisten Sturz gefährdet sind. Die können dann nicht nur zu den kurzdauernden sondern auch zu den langdauerden Zwischenfällen führen, die aber für Patienten ungünstig sind. Wir analysierten mit Hilfe von Qualitätanzeigern, die die Krankenhäuser jährlich herausgeben, die drei angegebenen Krankenhäuser und stellten fest, dass in Krankenhäusern die Häufigheit der Stürze groß ist und, dass die mit Verletzungen enden. Wir mochten eine Beispielstudie, in der wir feststellen möchten, was es zum Sturz führte und welche Folgen es nach dem Sturz gab. Patientenangaben über den Sturz analysierten wir mit Hilfe von Gesundheitspflegeprozess und stellten fest, dass es bei dem Patienten nicht alle Verfahren durchgeführt waren, die den Sturz verhindern könnten. Schlüsselwörter: die Sicherheit, der Sturz, die Grunde des Sturzes, die Folgen der Stürze, der Patient


5

KAZALO 1. UVOD 1 2. NEŽELENI DOGODKI 2

2.1. Padec 2

2.2. Zdravstvena napaka 2

2.3. Opozorilni nevarni dogodek 3

2.4. Nezgoda 3

2.5. Škodljiv ali možno škodljiv dogodek 4 3. VZROKI ZA PADCE 5

3.1. Rizične skupine 5

3.1.1 Mali otroci 5

3.1.2. Starostniki 6

3.1.3. Dementni pacienti 7

3.1.4. Nepomični in delno pomični pacienti 8

3.2. Zdravila 8

3.3. Okolje 9 4. POSLEDICE PADCEV 10

4.1. Poškodbe 10

4.2. Strah in zaskrbljenost 11 5. UKREPI ZA PREPREČEVANJE PADCEV PRI PACIENTIH 12

5.1. Varnost in Luksemburška deklaracija 12

5.2. Izvajanje ocenjevanja tveganja za padec pacienta 13

5.3. Ukrepi glede na rizično skupino tveganja za padce 14

5.4. Drugi ukrepi za preprečevanje padcev in zdrsov pri pacientih 15

5.5. Uporaba ovirnic 17 6. PRIKAZ STANJA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVA GORICA,

iiiiIZOLA IN NOVO MESTO 18

6.1. Ugotovitve in predvideni ukrepi v bolnišnicah 24 7. EMPIRIČNI DEL – RAZISKAVA 25

7.1. Namen 25

7.2. Cilji 25

7.3. Raziskovalna vprašanja 25


6

8. ŠTUDIJA PRIMERA 26

8.1. Ugotavljaje potreb po zdravstveni negi in načrtovanje zdravstvene nege 26

8.1.1. Opredelitev negovalnih problemov in načrtovanje negovalnih

iiiiiiiiiiintervencij pri D.C. po padcu 28

8.2. Izvajanje zdravstvene nege 34

8.3. Vrednotenje zdravstvene nege 34 9. RAZPRAVA 35 10. SKLEP 37 11. LITERATURA 38 12. ZAHVALA 13. PRILOGE 1. UVOD


7

Varnost pacienta v zdravstvenih ustanovah je ena izmed pravic, ki jih imajo pacienti. Na podlagi humanega odnosa, strokovne obravnave, posredovanja informacij in zagotovitve varnosti, ter kakovostne zdravstvene nege do nas vzpostavijo zaupanje. Pomembno je, da načela varnosti pacientov veljajo za primarno, sekundarno in terciarno zdravstveno oskrbo, ter za vse strokovnjake v zdravstvu, pa tudi za krepitev zdravja, preventivo in diagnostiko, ter druge vidike zdravstvene oskrbe. Ker je zdravstvena dejavnost področje z visokim tveganjem, nastajajo v bolnišnicah tudi neželeni dogodki, kateri ne nastanejo kot posledica bolezni, ampak so posledica zdravljenja in lahko imajo negativne posledice. Pred temi dogodki si ne smemo zatiskati oči saj se dogajajo tako pri nas, kot tudi v tujini in se bodo dogajali tudi v bodoče. Eden izmed neželenih dogodkov, ki se dogajajo v bolnišnicah je padec, kateri negativno vpliva na bolnikovo počutje v bolnišnici in lahko povzroča dodatne poškodbe, ter celo podaljša zdravljenje v bolnišnici. Za padec so najbolj dovzetne rizične skupine prebivalstva, kot so starostniki, majhni otroci, dementni pacienti itd… Zaradi staranja prebivalstva in vedno težjih bolezni so starostniki najbolj dovzetni za padce. Zato je potrebno z dobro oceno ogroženosti pacientov in s pravilnimi ukrepi zaščititi takšne paciente pred nesrečami. Velikokrat pa so za padce odgovorni pacienti sami, saj se dogaja, da največkrat precenijo svoje zmožnosti ali pa ne upoštevajo v celoti navodil zdravstvenega osebja. Glede na posledice, katere povzročajo padci, se velikokrat zgodi, da padec nima nobenih posledic v smislu poškodb, vendar pa se posledice padcev vedno kažejo v obliki strahu in zaskrbljenosti. Paciente je ravno zaradi padca pri določeni aktivnosti strah to aktivnost opravljati še naprej, kar pa lahko pripelje do zmanjšane samostojnosti pacienta pri določenih življenjskih aktivnostih. Tudi poškodbe po samem padcu so pogoste. Večinoma te poškodbe niso resne ampak se kažejo v obliki udarnin, odrgnin, manjših ran itd… Seveda pa so lahko posledice veliko hujše in lahko ogrozijo pacientovo življenje in podaljšajo zdravljenje v bolnišnici. Čeprav bolnišnice izvajajo številne ukrepe za preprečevanje padcev, se padci kljub temu dogajajo. Zato si zdravstveni zavodi prizadevajo, da bi število padcev v prihodnosti zmanjšali, saj se zavedajo, da le teh ne bodo mogli nikoli povsem izkoreniniti. Pomembno je beleženje padcev in uvajanje ukrepov za njihovo preprečevanje. Prav tako pa je pomembno, da zdravstvene ustanove zagotovijo ustrezne pripomočke za zagotavljanje pacientove varnosti, kateri so zraven zdravstvenega osebja ključnega pomena pri preprečevanju padcev in poškodb pri pacientu. Bolnišnice pa morajo tudi podati letna poročila o kakovosti zdravstvene nege, med katerimi je eden izmed dejavnikov kakovosti tudi padec. Tudi tri splošne bolnišnice, ki so vključene v raziskavi, so podala letna poročila, na podlagi katerih je ugotovljeno, da so padci kar pogost pojav in da so posledice ki nastanejo ob padcih, nemalokrat poškodbe. Čeprav ugotavljajo, da se število padcev počasi zmanjšuje, je padcev v zdravstvenih ustanovah še vedno preveč. Za pacientove padce smo zdravstveni delavci soodgovorni, ker s svojim strokovnim znanjem lahko predvidimo okoliščine, ki vodijo do padcev in jih z ustreznim ukrepanjem pogosto lahko tudi preprečimo. 2. NEŽELENI DOGODKI


8

Terminologija pojava neželenih dogodkov v slovenski zdravstveni negi ni dorečena, zato se v klinični praksi srečujemo z različnimi izrazi kot so: zdravstvena napaka, nezgoda oz. incident, incident pri pacientu, napake v zdravstveni negi, opozorilni nevarni dogodki, poškodbe v zdravstveni negi, padci. Če želimo pojasniti neželen dogodek v zdravstveni negi bi lahko rekli, da je to vsak nepričakovan dogodek, ki je ali bi lahko povzročil pacientu škodo v času zdravstvene oskrbe oz. zdravstvene nege in ni posledica narave pacientove bolezni (Koban, 2006). Znano je, da zdravstvena oskrba nikoli ne bo potekala povsem brez tveganj za bolnika, vendar se moramo zavedati, da veliko število neželenih dogodkov in drugih zdravstvenih napak lahko preprečimo z odkritim obravnavanjem. 2.1. Padec Padec je definiran kot nenameren (nepričakovan) pristanek na tleh ali na kakšni drugi nižji lokaciji. Večina padcev se začne v pokončnem položaju, vendar se padec prav tako zgodi pri vstajanju iz stola ali postelje (Psihiatrična bolnišnica Ormož, 2007). Padec je definiran tudi kot vsak nenačrtovan dogodek, pri katerem se pacient neprostovoljno znajde na tleh, tudi če ga nismo neposredno videli pasti (Šmitek, 2007). Na splošno lahko rečemo, da je padec neželen dogodek, pri katerem pacient pade na tla. 2.2. Zdravstvena napaka Napako lahko definiramo kot dejanje, ki je spodletelo. Končalo se je v nasprotju s tistim, kar smo v načrtovanju nekega dejanja želeli doseči (napaka izvršitve) ali pa smo uporabili napačen načrt (napaka pri načrtovanju) (Robida, 2004). Ministrstvo za zdravje je zdravstveno napako definiralo kot napako, ki se zgodi pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Pomeni odstopanje od pričakovanih norm zdravstvene stroke in od tega, kar se v stroki smatra kot običajno in pravilno (Kersnik, 2002). Zdravstvena napaka ni vsak odklon od norm strokovnega ukrepanja, temveč le tisto dejanje, ki bolniku povzroči bistveno škodo na zdravju in je v zakonu zaradi izvršitve opredeljeno kot napaka. Zdravstvene napake predstavljajo le del zdravstvenih ukrepov, ki odstopajo od pričakovanih ravni kakovosti.

2.3. Opozorilni nevaren dogodek


9

Opozorilni nevarni dogodek je katerikoli dogodek, ki privede ali bi lahko privedel do nepričakovane smrti ali večje stalne zgube telesne funkcije. To je dogodek, ki ni povezan z naravnim potekom bolnikove bolezni. Pomeni nepredvideno odstopanje v procesu ali izidu zdravstvene in druge oskrbe. Opozorilni se imenuje zato, ker zahteva takojšnje ukrepanje. Če se ponovi, lahko privede do resne škodljivosti za bolnika (Robida, 2004). 2.4. Nezgoda Nezgoda je neželen dogodek. Lahko se konča brez materialnih posledic ali posledic na zdravju ali pa s poškodbo, z nedoseganjem ciljev, z materialno škodo ali izgubo vrednosti in ugleda (Balban, 2004). Ker je nezgoda neželen dogodek, želimo, da je takšnih dogodkov čim manj. To željo poskušamo uresničiti z varnostjo, ki mora izpolnjevati predpisane splošne varnostne pogoje. Nezgodo si navadno predstavljamo kot nekaj nenadnega in nepričakovanega, kar se zgodi najprej in tako vpliva na kasnejši nastanek škodljivih posledic. Nastanek nezgode pa si lahko predstavljamo kot zaporedje vzročnih in med seboj povezanih mehanizmov, ki jih lahko analiziramo v času in na različnih socialnih in družbenih ravneh (Rok – Simon, 2004). 2.5. Škodljiv ali možno škodljiv dogodek


10

Škodljiv dogodek nastane kadar pride do škodljivosti. To je dogodek, ki pripelje do nenamerne škode za pacienta in ni povezan s pacientovo boleznijo, ampak nastane zaradi opustitve ali izvršitve nekega dejanja. O možno škodljivem dogodku pa govorimo takrat, ko bi lahko prišlo do škodljivosti, vendar do nje ne pride ali po naključju ali pa zaradi pravočasne preprečitve njegovega nadaljnega poteka (Robida 2004). Škodljiv ali možno škodljiv dogodek lahko nastane kot posledica tehnične napake, človeške napake in napake sistema. Te tri napake povzročijo nevarno situacijo, katera se lahko z ustreznimi varovali odstrani ali pa se dogodek razvija naprej. S preprečitvijo človeka lahko nastane možno škodljiv dogodek, če pa te preprečitve ni se dogodek razvije v škodljiv (slika 1).

Slika 1. Razvoj škodljivega ali možno škodljivega dogodka po Van der Schaff (Robida, 2004). Z vidika bodočega preprečevanja teh dogodkov ni pomembno ali je prišlo do škodljivosti za bolnika ali ne. Vsak tak dogodek analiziramo, da ugotovimo vzroke in napravimo načrt za izboljšave, z namenom bodočega preprečevanja. 3. VZROKI ZA PADCE

Tehnična napaka

Človeška napaka

Napaka sistema

Nevarna situacija

Vrnitev v normalno stanje

Ustrezna varovala

Dogodek se razvija naprej

možen škodljiv dogodek

Ustrezna človekova preprečitev

Škodljiv dogodek


11

V zdravstvenih ustanovah so padci dokaj pogost pojav, njihovi vzroki pa so lahko različni. Najbolj dovzetne za padce v zdravstvenih ustanovah so rizične skupine pacientov. Neposreden vpliv na padce ima tudi okolje. Pacient se mora največkrat prilagoditi njemu neznanemu okolju, v katerem se ne počuti dobro. Velik vpliv na padce pa imajo tudi zdravila. Zaradi vedno večjega vnosa zdravil in njihovih vedno močnejših učinkov po navadi ne vplivajo samo na samo žarišče, ampak povzročajo veliko nevarnih neželenih stranskih učinkov. 3.1. Rizične skupine Rizične skupine pacientov so navadno: mali otroci, starostniki, dementni pacienti, nepomični ali slabo pomični pacienti in drugi. Ta skupina pacientov zahteva, poseben nadzor, saj predvsem mali otroci in dementni pacienti niso zmožni sami predvideti nevarnosti v okolju. 3.1.1. Mali otroci Otroci so skupina prebivalstva, ki zagotovo spada med rizične skupine za padce v zdravstvenih ustanovah. Zaradi svoje starosti in manjše zmožnosti za ocenitev tveganja padcev zahtevajo popolni nadzor medicinske sestre. Zaradi svojega hitrega razvoja, svoje ranljivosti ob hospitalizaciji, nenehnega raziskovanja in dokazovanja pri drugih otrocih so izpostavljeni poškodbam iz različnih vzrokov. Tveganje za padce pa ni odvisno samo od otrok, temveč v veliki meri tudi od dejavnikov okolja, medicinske sestre, ter varnostnih ukrepov. Pri rizičnosti za padce je pomemben dejavnik otrokova starost. Manjši so otroci manj se zavedajo nevarnosti v okolju. Zato so nesreče glavni vzrok za smrt otroka, posebno med 6. in 12. mesecem starosti (padci, aspiracija tujka, zadušitev, telesna poškodba…) (Ivanuša in Železnik, 2002). Največjo nevarnost za padec predstavljajo otroške posteljice. Otroške posteljice morajo biti takšne, da otrok ne more potisniti glave med ograjico, pod blazino ali žimnico. Največji problem nastane pri nezapiranju ograjice otroške posteljice. Pri tem mora biti medicinska sestra posebno pazljiva, saj so otroci nepredvidljivi in lahko kaj hitro padejo s posteljice. Prav tako se dogajajo padci iz nezaščitene previjalne mizice. Ko se začnejo otroci plaziti in hoditi, moramo biti posebno pazljivi, saj v svojem početju še v začetku niso zanesljivi. V bolnišnicah je ponavadi zaradi natrpanosti sob malo prostora za hojo, za to se dogaja, da se otroci nimajo kje prijeti in zato večkrat padejo. Zato medicinska sestra otroka ne sme nikoli pustiti brez nadzora, pa čeprav misli, da določene stvari otroci že obvladajo. Prav tako so nevarni naslonjači v sobah. Otroci radi plezajo po naslonjačih in zaradi nespretnosti tudi velikokrat pristanejo na tleh. Pri dojenčkih in otrocih, starih do 2 leti, so najpogostejši padci:


12

- s previjalne mize, - s postelje, - z visokega stolčka, - po stopnicah (Rok-Simon, 2005).

3.1.2. Starostniki Staranje je postopno odpovedovanje homeostaze v odsotnosti bolezni, poškodbe ali njunih posledic. Starostne spremembe se pokažejo na celotnem organizmu, vendar jih ne smemo enačiti z bolezenskimi spremembami, katere so podobne in sočasne. Pri človeku pa ločimo tudi biološko in kronološko starost organizma. Kronološka starost organizma je odvisna samo od števila let življenja, biološka pa tudi od upada duševnih in telesnih sposobnosti pri določeni starosti (Ribarič, 2004). Seveda pa je starost tudi neizbežen del življenja, poln spominov in življenjskih izkušenj. V tem obdobju oslabi telesna moč in umske sposobnosti. Vse pogosteje postajajo sopotniki bolezen, osamljenost in družbena odrinjenost. Najpogostejša vzroka za padec pri starejših sta poslabšanje hoje in slabše ravnotežje. Ta problema se navadno začneta kazati po 60. letu starosti. Prav tako vpliva na nevarnost za padce tudi spremljajoča bolezen, kot je recimo osteoporoza, in upočasnjeni refleksi (Rubenstein, Powers in Maclean, 2001). Med vzroki poškodb so padci pri starejših ljudeh daleč največji problem. Največ padcev se navadno zgodi, ko oseba hodi ali kaj prenaša in se pri tem spotakne ali zdrsne, pri vstajanju s postelje ali stola in pri hoji po stopnicah. Zlom kolka je vzrok za tretjino hospitalizacij zaradi padcev in glavni vzrok smrti zaradi poškodb pri starejših od 65 let. Tako so padci pogosti vzrok za podaljšanje zdravljenja, zmanjšanje funkcij in včasih tudi umrljivosti. Starostnike pa bolj ogrožajo padci zaradi bremena bolezni, ki jih pogosto imajo. Starostniki imajo v večini po tri ali štiri sočasne bolezni. Ta dejavnik je bolj povezan s padci pri starejših, kot pa vsi ostali dejavniki. Prav tako so kot dejavnik tveganja za padce povezane starostne spremembe. V starosti so pogostejše živčno mišične spremembe, zmanjšanje mišične mase in kosti, moteno je uravnavanje krvnega tlaka in prav tako pa je povečana možnost dehidracije in hipotoničnost. S starostjo pa začne pešati tudi sluh in vid, kar je dodaten dejavnik tveganja za padce. Padci pri starostnikih so v večini rezultat večih različnih dejavnikov, kateri lahko povzročajo padce. Ob spoznanju problema, morajo zdravstveni delavci biti pozorni na najbolj verjetne rizične dejavnike za padce skozi celotno obravnavo starostnika, kajti mnogi pravočasno ugotovljeni dejavniki tveganja bodo v pomoč pri odpravljanju nastalih zapletov, kot so padci in poškodbe (Rubenstein, Powers in Maclean, 2001).


13

3.1.3. Dementni pacienti Demenca je opredeljena kot sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen, navadno kronična ali progresivna, ki primarno ali sekundarno prizadene možgane. Za demenco je značilen:

- upad spominskih sposobnosti, ki se običajno nanašajo na pomnjenje ali priklic novih informacij, čeprav je z napredovanjem bolezni lahko prizadet tudi spomin za davne dogodke;

- poleg motenj spomina je opazno osiromašenje mišljenja, zmanjšana je sposobnost orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja in presoje;

- upad omenjenih višjih živčnih dejavnosti je tako izrazit, da prizadene vsakodnevne dejavnosti. Posledica je tudi pomembno zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije

- zavest pri demenci ni motena (Kogoj, 1999). Demenco pa pogosto opisujemo z upadom spoznavnih sposobnosti. Med te štejemo: zaznavanje, učenje, spomin, govor, oblikovaje zamisli, čustvovanje in mišljenje. Glede na začetek pa delimo demenco na:

- presenilno (pred 65. letom starosti), - senilno (po 65. letu starosti).

Nekatere demence se začnejo v mlajšem življenjskem obdobju (npr. potravmatske), druge pa v višji starosti. Taka delitev ni potrebna kadar gre za enake bolezenske procese. Za bolnike so demence s presenilnim začetkom pomembne z vidika zaposlitve ali izgube delazmožnosti. Demenca se praviloma začne neopazno in postopoma napreduje. Redkeje pa je začetek nenaden s kasnejšimi novimi upadi v zagonih ali brez njih (Kogoj, 1999). Kot rizična skupina pacientov se dementni bolniki začnejo kazati v že napredovani bolezni in v končnem stadiju bolezni. Prej posebnih težav z orientacijo in tavanjem še nimajo. Kasneje pa se pacienti več ne znajdejo niti v lastnem domu in ne zmorejo več opravljati samostojno osebne higiene. Kljub temu, da lahko še samostojno hodijo in imajo dovolj moči, so povsem odvisni od svojcev ali pa zdravstvenih delavcev. Potrebujejo stalen nadzor, kateri je zelo pomemben tudi v nočnih urah, saj so dementni pacienti nespečni. Čeprav je za pacienta z demenco najprimernejšo domače okolje, svojci ponavadi skrbeti za njih ne zmorejo in tako je navadno potrebna nastanitev v zavode, kjer lahko ustrezno skrbijo zanje (Kogoj,1999). Dementni pacienti tako pogosto tavajo in so nemirni. V tej fazi so najbolj dovzetni za padce, saj ne morejo več oceniti nevarnosti v okolju. V napredovanju bolezni pa postanejo vse bolj neokretni, upočasnjeni, gibljejo se le malo ali pa povsem nepomično stojijo. Navsezadnje pa lahko ostanejo vezani na posteljo, kjer so povsem odvisni od naše pomoči. Dementni pacienti so posebna rizična skupina pacientov, ker demenca pri posameznih ljudeh poteka različno, čeprav ima vedno enak konec. Za to ti pacienti potrebujejo nenehen nadzor, saj so zelo nepredvidljivi.


14

3.1.4. Nepomični in delno pomični pacienti Ta rizična skupina pacientov spada med najbolj prizadete paciente v zdravstvenih ustanovah. So tudi rizična skupina pacientov, ki potrebuje stalen nadzor in pomoč pri opravljanju vseh življenjskih aktivnostih. Spremljajo jih težka bolezenska stanja, katera zahtevajo celovito obravnavo pacienta. Nepomični pacienti preživijo večino dneva v bolniški postelji, vendar je pri njih mobilnost v postelji še prisotna. Velikokrat se dogaja, ko zdravstvenega osebja ni prisotnega v bolniški sobi, da se ti pacienti ob svojem premikanju ali iskanju kakšnih osebnih stvari, nevarno nagnejo čez rob postelj. Za to je pri teh pacientih posteljna ograjica obvezna. Tudi pri delno pomičnih pacientih je nadzor zelo pomemben, saj ti pacienti lahko sedijo in se gibljejo s pomočjo invalidskih vozičkov. Velikokrat se samo poskušajo presesti iz stola na posteljo ali pa na invalidski voziček. Takšni pacienti bodo le redko prosili za pomoč, saj mislijo da njihove zmožnosti dopuščajo takšno presedanje. Zavedati pa se moramo, da število takšnih pacientov narašča, zato se pričakuje, da bo čez nekaj let takšnih pacientov bistveno več kot danes. Z zadostnim številom pripomočkov za preprečitev padcev in zadostnim številom osebja, bodo takšni pacienti v prihodnje lahko tudi varni. 3.2. Zdravila Dokazano je, da zdravila vplivajo na možnost za padce. Predvsem so izpostavljeni starostniki, saj so izpostavljeni številnim boleznim in za to posledično uživajo več zdravil. Seveda pa je bolnih vedno več ljudi srednje starosti in tudi ti jedo velike količine zdravil. Predvsem nevarna zdravila, ki povzročajo zmanjšano funkcijo organizma v smislu zaznavanja, so zdravila skupine antidepresivov, ki imajo močne antiholinergične stranske učinke. Prav tako so nevarni sedativi in centralno delujoča zdravila, ter terapija pri parkinsonizmu. V skupino nevarnih zdravil spadajo tudi zdravila skupine fenotiazini. Pri pacientih, ki jemljejo diuretik ali sredstva proti zvišanemu tlaku, je večja možnost za nastanek omotice pri nenadnih spremembah položaja. Pomembno je, da se pri takšnih vrstah zdravil določi najnižjo učinkovito dozo zdravila ali prekinitev terapije, ko je mogoče. Seveda pa je priporočen izbor kratko delujočih zdravil. Prav tako je pomembna pravilna kombinacija zdravil. Nekatera zdravila med seboj delujejo toksično oz. povzročajo zamračenost in zamegljenost. Tudi število zdravil, ki jih posameznik uživa čez dan, je lahko dejavnik tveganja za padce. Dokazano je, da če oseba zaužije več kot štiri različna zdravila naenkrat, le-ta vplivajo na funkcijo telesa (Kocijan, 2007). 3.3. Okolje


15

Kot eden izmed vzrokov za padce je prav tako okolje. Dejavniki okolja so prisotni pri 30% do 50% primerov padcev in odsevajo urejenost in varnost bivalnega okolja. Največ padcev se dogaja v bolniški sobi ali pa na hodniku, zato je najpogostejši vzrok za padec njihova slaba osvetljenost. Ker starejši ljudje pogosto vstajajo ponoči, je pomembno, da je ob postelji nameščeno stikalo, s katerim bo lahko prižgal luč. Pogosti vzrok za padce so tudi neprimerne talne obloge, katere so velikokrat drseče. Tudi stopnice niso primerno označene, za to pride do padcev zaradi spotika. Pomembno je tudi, da so ob stopnicah nameščena držala. V starejših zdravstvenih zavodih največkrat niso primerno opremljene kopalnice. Zaradi zastarelosti opreme ponavadi niso primerne in jih za to ljudje ne uporabljajo. Kopalne kadi so previsoke in tako jih starejši ljudje ne morejo uporabljati. Dodatno tveganje za padec povzročajo tudi tuš kabine katere niso opremljene z nedrsečo podlogo in s stolom v kabini (Rok – Simon, 2006). Nevarnost za pacienta pa predstavljajo tudi bolniške postelje in posteljne ograjice. Veliko postelj je že dotrajanih in niso več v celoti primerne za paciente. Sicer se takšne postelje zamenjujejo z električnimi posteljami, vendar počasi. Prednost električnih postelj je v tem, da so bolniki bolj samostojni, izvajanje zdravstvene nege pa je hitrejše in kakovostnejše. Tudi posteljne ograjice so pri starejših posteljah problem, saj zahtevajo za namestitev največ časa, velikokrat pa niso tudi ustrezne za vse postelje. Vendar pa zdravstveno osebje meni, da je tveganje za padec brez posteljne ograjice visoko in se tako trudijo da bi bilo za pacienta okolje varno (Krist, Zupančič, Dolinšek, Pavčič-Trškan, 1999). Tveganja v okolju pa se kažejo tudi z naslednjimi dejavniki:

- pacient slabo oceni ali preceni svoje sposobnosti – se slabo znajde v bolnišničnem okolju,

- ne razume ali ne upošteva navodil zdravstvenega osebja, - navodila s strani zdravstvenega osebja so pomanjkljiva ali pa pacientovo

ogroženost slabo ocenimo, - pomanjkljiv je nadzor s strani zdravstvenega osebja, - slabša opremljenost oddelka z varovalnimi pripomočki, - prenapolnjenost bolniških sob.

4. POSLEDICE PADCE Poškodbe niso edine okvare zdravja, ki nastanejo ob padcih. Padec lahko opredelimo kot nezgodo, ki je nenameren dogodek. Poleg poškodb lahko pri padcih nastanejo tudi bolezni,


16

npr. infekcijska bolezen zaradi okužbe rane nastale ob padcu, ali psihosocialni problem, npr. posttravmatski stresni sindrom. Poleg psihičnega stresa, ki ga doživi pacient, pogosto padce spremljajo poškodbe, ki zahtevajo dodatno zdravstveno obravnavo, podaljšujejo hospitalizacijo, zmanjšujejo pacientove fizične sposobnosti, zvišujejo stopnjo obolevnosti in nenazadnje v posameznih primerih vplivajo na prezgodnjo umrljivost (osebna, ekonomska in družbena škoda). 10 – 25% padcev v zdravstvenih institucijah se konča z zlomi, ranami, raztrganinami ali pa z operacijo kompliciranih zlomov. Največ poškodb je prisotnih pri starejših in otrocih. 4.1. Poškodbe Poškodba je fizična okvara tkiva, organa ali organizma, do katerega pride zaradi nenadnega ali kratkotrajnega delovanje prevelike količine energije (Rok – Simon, 2004). Poškodbe mehkih tkiv so pri starostnikih pogostejše kot pri mlajših ljudeh. Vzroke za to lahko iščemo med številnimi dejavniki, tako med tistimi, ki so povzročeni s starostnimi spremembami, kot povsem sociološki razlogi (Čretnik, 2004). Poškodbe mehkih tkiv so ponavadi videti dramatične, čeprav same redko ogrožajo življenje. Lahko pa nam nakazujejo pridružene poškodbe, npr. modrica nad kolkom nas mora navesti na sum zloma kolka tudi pri bolnikih, ki nam tega ne znajo ali ne zmorejo povedati (dementni in prizadeti bolniki). Poškodbe, ki nastanejo ob padcih, so velikokrat udarnine, katere nastanejo zaradi delovanja tope, po navadi manjše sile, ki deluje največkrat posredno. Na mestu udarca po navadi najdemo kontuzijsko značko, iz katere nastane modrica. Prav tako so pogoste odrgnine, ki nastanejo zaradi delovanja sile poševno na podlago, neposredno brez vmesne zaščite (npr. oblačila). Sicer redkeje, so lahko poškodbe ob padcu tudi rane, katere nastanejo zaradi delovanja nekega ostrega predmeta in jih za to ločimo na vreznine, raztrganine in zmečkanine. Pri starostniku pa so pogosti tudi zvini, ki nastanejo zaradi delovanja sil, katere lahko privedejo tudi do zloma (šibkejše kosti). Prav tako pa so pri starejših pogostejši izpahi, še posebej velikih sklepov (Čretnik, 2004). Zlom je pri starostniku najpogostejša posledica povezana s padci. Tako je nevarna poškodba predvsem za starostnike zlom kolka. Kot dodaten dejavnik za pogostejše zlome pri starostnikih je osteoporoza. Osteoporoza je sistemska bolezen okostja, za katero je značilna majhna mineralno kostna gostota (MKG), mikroarhitekturne spremembe kostnega tkiva pa vodijo k večji krhkosti kosti in posledično k večjemu tveganju zloma. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk (stegnenični vrat) ali roka tik nad zapestjem. Zlom kolka je poškodba, značilna za starejše prebivalstvo. Povprečna starost bolnikov znaša med 70 in 80 let, odvisno od vrste zloma. Ženske so dvakrat bolj izpostavljene kot


17

moški, vzrok za to pripisujemo osteoporozi in sorazmerno daljši življenjski dobi. Do zloma pride že pri delovanju relativno majhnih sil, npr. pri padcu z nizke višine, ki pri mladih in zdravih osebah ne povzroči poškodbe. Pri več kot polovici teh bolnikov je pred poškodbo prisotna dodatna bolezen ali bolezensko stanje, najbolj pogosto je to sladkorna bolezen. Za starostnika predstavlja zlom kolka hudo poškodbo, saj pomembno vpliva na kakovost življenja in umrljivost; s socialnomedicinskega vidika predstavlja za družbo veliko finančno obremenitev zaradi operativnega posega in dolgotrajne nege (Koglot, Štrebenc – Mozetič, Baltram, 2001). 4.2. Strah in zaskrbljenost Strah in zaskrbljenost sta eni izmed najpogostejših posledic padcev, ki nastaneta četudi ne pride do same poškodbe. Odražata se pri ljudeh vseh starosti, čeprav ju kažejo najbolj starostniki. Ko človek pade zaradi določene aktivnosti, se le te izogiba oz. je ne opravlja več pogosto. Otroci, ki nam še ne znajo povedati svojega strahu največkrat to kažejo s telesnimi kretnjami ali pa z njihovim obnašanjem v okolju. Recimo vzemimo na primer otroka ki je ravnokar začel hoditi, vendar je zaradi nespretnosti padel in se močno udaril. V takih primerih vidimo, da otrok nekaj časa ne poskuša več samostojno hoditi, ampak se oprijema raznih predmetov ali pa začne ponovno plaziti. Prav tako se kaže strah pri starostnikih, ki so še po padcih najbolj zaskrbljeni. Ker so posledice padcev kot so zlomi pri starostnikih pogosti, jih predvsem skrbi kako bodo okrevali po poškodbi. Velikokrat je starostnike tudi strah opravljati aktivnosti zaradi katere je prišlo do padca. Za to rabijo več pomoči in osvojene aktivnosti, ki so jih prej delali samostojno, sedaj opravljajo ob pomoči (npr. hoja po stopnicah…). S kakovostno zdravstveno nego in s skrbjo za paciente, ter z zagotavljanjem varnosti za paciente, se lahko povsem izognemo strahu in zaskrbljenosti, ki nastaneta po padcih.

5. UKREPI ZA PREPREČEVANJE PADCEV PRI PACIENTIH Ministrstvo za zdravje ter zdravstveni zavodi si prizadevajo, da bi bilo bolnišnično okolje za pacienta predvsem varno. V skladu s tem obstajajo številna priporočila in pravilniki o tem, kako mora biti poskrbljeno za varnost pacientov. Pomembno je, da se pacientu nudi


18

strokovna zdravstvena obravnava ne le iz strani zdravljenja in negovanja, temveč da se preprečuje neželene dogodke, ki lahko nastanejo v bolnišnicah. Za to je pomembno, da že za varnost pacienta poskrbimo ob samem sprejemu, ter ocenimo njegovo tveganje za padec, saj lahko le tako pravočasno preprečimo neželen dogodek, ki neugodno vpliva na pacienta in mu lahko povzroči hude zaplete. Prav tako pa padec neposredno deluje tudi neugodno na medicinsko sestro in na vso ostalo zdravstveno osebje. Preprečevanje padcev pri pacientih je zahtevno delo, ker zahteva timski pristop in pripravljenost vsakega posameznika, da deluje v pacientovo dobro. Potrebno je veliko individualnega truda, saj kakovosti v zdravstveni negi ni možno dosegati brez sprememb v obsegu dela in dodatnega izobraževanja. Za to je potrebno da se medicinske sestre zavedajo odgovornosti do pacientov, za katere skrbijo. Za pacientov padec smo zdravstveni delavci soodgovorni, ker s svojim strokovnim znanjem lahko predvidimo okoliščine, ki vodijo do padcev, in jih z ustreznim ukrepanjem lahko tudi preprečimo (Šmitek, 2007). 5.1. Varnost in Luksemburška deklaracija Varnost je taka lastnost stanja, v katerem je zagotovljen fizični, duhovni in duševni ter gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov in družbenih skupin (Jakob – Roban in Svetel, 2006). Varnost prav tako pomeni stopnjo in je kvantificirana mera, katero je možno izražati s kvantitativnimi merili (Balban, 2004). Varnost je danes temeljna prvina družbene strukture, ki zajema tako stanje kot tudi dejavnost. Nanaša se na posameznika in družbeno skupino in je v svojih prizadevanjih lahko: idividualna, nacionalna, mednarodna. V različnih družbenih skupinah tudi socialna, pravna, ipd., vse do področja zdravstva in s tem povezanih pravic pacientov, kot to narekuje Luksemburška deklaracija (Jakob – Roban in Svetel, 2006). Delo medicinske sestre ni le izogibanje nevarnostim v okolju, preprečevanje okužb in poškodb, nadzor nad pacienti, uporaba zaščitnih pripomočkov, odstranjevanje nevarnih predmetov iz okolice, ipd., temveč tudi pacientu zagotoviti občutek varnosti. Zagotavljanje bolnikove varnosti v bolnišnici skrajša ležalno dobo, zmanjša stroške zdravljenja, preprečuje neprijetnosti, ki so povezane s sodnimi zapleti in preprečuje tudi morebitne delovne poškodbe osebja. Varno okolje bolnika spodbuja, da so hitreje samostojni pri lastni oskrbi. Dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe je osnovna človekova pravica, ki jo priznavajo in spoštujejo Evropska unija, vse njene institucije in državljani Evrope. V skladu s tem dejstvom imajo pacienti pravico pričakovati, da bo ves trud vložen v zagotovitev njihove varnosti kot uporabnika vseh zdravstvenih storitev (Pegan, 2006).


19

Zdravstvena dejavnost je področje z visokim tveganjem zaradi neželenih dogodkov, ki ne nastanejo zaradi same bolezni, ampak kot posledica samega zdravljenja, kar lahko pripelje do hudih okvar, zapletov, bolnikovega trpljenja in celo do smrti. Kljub postopkom, ki jih bolnišnice in zdravstveni zavodi zagotavljajo za pacientovo varnost, le ti še niso povsem varni (Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika, 2005). Na varnost pacientov vpliva mnogo dejavnikov, in sicer: dovolj virov, zadovoljivo financiranje, zadostno število dobro usposobljenega osebja, primerne zgradbe, uporaba visoko kakovostnega materiala, ter tehnične opreme in zdravil, jasna opredelitev nalog in odgovornosti, natančna dokumentacija, dobra komunikacija med zdravstvenim osebjem, timi in pacienti, ter ustvarjanja primernih delovnih razmer in delovnega vzdušja s pomočjo dobre organizacije dela. Za varnost pacientov pa je še vedno najbolj pomembna strokovna usposobljenost osebja in njihovo stalno izobraževanje o varnosti (Svet Evrope, 2007). 5.2. Izvajanje ocenjevanja tveganja za padec pacienta Verjetnost padca pri pacientu je povezana z zmerno stopnjo oviranosti, saj pacient z visoko stopnjo odvisnosti v dnevnih aktivnostih prejemajo več pomoči in so deležni več nadzora. Opredelitev tveganja za padec lahko igra pomembno vlogo pri dolžini hospitalizacije in na kvaliteto bolnikove hospitalizacije. Ob sprejemu pacienta v bolnišnico je tako potrebno izvesti oceno tveganja za padec pacienta pri vsakem pacientu, ki spada v rizično skupino. Vse bolnišnice v Sloveniji morajo imeti v svojih standardih obrazec za ocenitev tveganja za padce pacienta (priloga 1). Obrazec izpolni medicinska sestra na oddelku skupaj s pacientom.

Pri oceni tveganja upoštevamo naslednje kriterije:

- splošno stanje pacienta, - krajevno orientiranost, - časovno orientiranost,


20

- kontaktibilnost, - dodatne bolezni ki lahko vplivajo na sigurnost hoje, - strah, - bolečino, - uporabo pripomočkov za hojo (pomičnost pacienta), - prizadetost okončin, - uporaba mobilizacijskega pripomočka, - možnost vpliva zdravil na sigurnost hoje.

5.3. Ukrepi glede na rizično skupino tveganja za padec pacienta Ko medicinska sestra izpolni obrazec ocenitve tveganja za padec pacienta, je potrebno sešteti točke po navodilu obrazca. Glede na seštevek točk lahko dobimo tri skupine tveganja za padce. Te skupine so: skupina 0, 1 in 2. Glede na dobljeno skupino tveganja (0, 1 ali 2) – seštevek točk, je potrebno izvajati posebne ukrepe s katerimi zmanjšujemo možnost nastopa padca. Ukrepi ki so potrebni pri posamezni skupini so: Rizična skupina 0: posebni ukrepi niso potrebni. Rizična skupina 1:

- poostrimo nadzor pri pacientu in mu nudimo potrebno pomoč, - pacientu, če je le mogoče, zagotovimo obutev, ki fiksira gleženj, - izvedemo negovalne intervencije, ki pri bolniku zmanjšajo strah in bolečino, oz. o

rizikih tveganja obvestimo zdravnika, da predpiše ustrezne ukrepe, - pacienta poučimo glede tveganja za nastop padca glede na njegovo splošno stanje,

stanje orientiranosti, učinke zdravil, prizadetost okončin, - če pacient uporablja pripomočke za hojo ali mobilizacijo, preverimo ali jih zna

uporabljati pravilno in varno, - višino postelje prilagodimo pacientu in ga poučimo o načinu uporabe in možnostih

prilagajanja bolniške postelje, - pacienta tudi poučimo o varnem načinu vstajanja iz bolniške postelje.

Rizična skupina 2:

- poostrimo nadzor pri pacientu, - pacienta in svojce opozorimo na možnost nastopa padca in njegove posledice,


21

- uporabimo vsa ustrezna zaščitna sredstva in pripomočke, da preprečimo nastop neželenega padca,

- pri pacientih, ki so stari več kot 65 let obvezno namestimo posteljno ograjico in ga poučimo o namenu njene namestitve,

- o pomenu in uporabi posteljne ograjice poučimo tudi svojce, - pacient se lahko giblje izven bolniške postelje samo pod nadzorom in z našo

pomočjo, - pacientu namestimo klicno napravo, ga poučimo o njenem delovanju in o tem, da

nas lahko pokliče če bo kaj potreboval, - če je pacient izven bolniške postelje, ga ne puščamo samega in brez nadzora.

5.4. Drugi ukrepi za preprečevanje padcev in zdrsov pri pacientih Služba zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Maribor je leta 2006 sprejela navodila za delo negovalnega kadra glede ukrepov za preprečevanje padcev in zdrsov pri pacientih. Navodila za delo se nanašajo na ureditev bolniške sobe in uporabo pripomočkov v njej. Ni pomembno le, da bolniška soba vsebuje vso opremo, ampak je predvsem pomembno, da je ta oprema varna. Pomembna pa je tudi pravilna uporaba pripomočkov, saj le s tem zagotovimo pacientu varno zdravstveno obravnavo. Potrebno pa je tudi paciente pravilno poučiti o pravilni uporabi pripomočkov in opreme v bolniški sobi. Pravilna uporaba sedečih oz. ležečih površin:

- uporaba ustrezno vzdrževanih sedečih in ležečih vozičkov, - uporaba fiksirnih pasov na sedečih vozičkih, pri nemirnih ali dementnih pacientih, - prevoz nemirnih, dementnih pacientov z bolniško posteljo ali z ležečim vozičkom z

ograjico, - takojšna odstranitev poškodovanih stolov, - izvajanje posebnih varovalnih ukrepov pri rizičnih skupinah pacientov, - zapiranje otroške ograjice po vsaki negovalni intervenciji, - neprekinjen nadzor dojenčka, otroka ali odraslega pacienta, ko leži na kakršni koli

ležeči površini brez zaščitne ograjice. Pravilna uporaba pručk in drugih pripomočkov:

- nadzor pri uporabi pripomočkov in pomoč pacientu.

Pravilna uporaba in oprema sanitarnih prostorov:

- oprema tušev s stenskimi sedeži, - oprema tušev z ustreznimi zavesami – zaščita pred nepotrebnim vlaženjem tal,


22

- uporaba kopalnih kadi samo pod nadzorom izvajalcev zdravstvene nege, - uporaba nedrsne keramike v kopalnicah in tuših oz. ustrezna proti drsna zaščita tal, - oprema WC-jev z ustreznimi oprijemali.

Pravilno čiščenje in vzdrževanje tal:

- izvajati čiščenje tal tako, da bodo po čiščenju čim prej suha in da ne bodo spolzka, - tla takoj pobrisati, ko so polita oz. polito površino ustrezno zavarovati, - v primeru poškodbe tal, estrihov in preprog takoj obvestiti Službo za oskrbo in

vzdrževanje. Pravilna uporaba in vzdrževanje pripomočkov za hojo:

- pacienta poučimo o pravilni uporabi pripomočkov za hojo, - poskrbimo da so pripomočki ustrezno vzdrževani, - poskrbimo tudi za uporabo ustrezno vzdrževanih pripomočkov, ki jih je pacient

prinesel od doma oz. za nabavo novih pripomočkov. Izbira in uporaba pravilne obutve za pacienta:

- pacienti, ki težko hodijo oz. imajo nesigurno hojo potrebujejo obutev, ki se oprijema gležnja. Pacientu zagotovimo ustrezno obutev oz. prosimo svojce, da jo prinesejo.

Vsakemu pacientu moramo zagotoviti ustrezno pomoč, če obstaja verjetnost, da lahko pride do poškodbe zaradi padca, oz. če vemo, da pacient spada v rizično skupino pacientov.

5.5. Uporaba ovirnic Ovirnice so fizična, kemična in okoljska sredstva, s katerimi nadziramo fizične ali vedenjske dejavnosti osebe oz. njihove dele telesa. Ovirnice se predvsem uporabljajo pri


23

pacientih z demenco, kadar so nemirni, saj se lahko zaradi svoje nemirnosti poškodujejo in tudi padejo. Prav tako pa se ovirnice uporabljajo pri pacientih, ki so delirantni in lahko prav tako zaradi svoje hiperaktivnosti padejo (Križaj in Zaletel, 2003). Predvsem pa je namen ovirnic, da zavarujemo pacienta pred morebitnimi padci iz postelje in poškodbami. Najpogosteje se uporabljajo pasovi za roke v postelji in pas, ko sedijo na vozičku. Pri uporabi katere koli ovirnice je potrebno pacienta nepretrgoma varovati in to tudi dokumentirati na poseben list nepretrganega varovanja. Vendar se moramo zavedati da je uporaba ovirnic le začasen ukrep in mora ustrezati potrebam pacienta (Križaj in Zaletel, 2003). Pri uporabi ovirnic moramo imeti soglasje pacienta in o tem obvestiti njegovo družino.

6. PRIKAZ STANJA V SPLOŠNIH BOLNIŠNICAH NOVA GORICA, IZOLA IN NOVO MESTO Pacientom, ki so obravnavani v bolnišnici mora biti zagotovljena kakovostna in varna zdravstvena obravnava. Eden izmed parametrov varnosti je tudi preprečevanje padcev.


24

Padci v bolnišnicah predstavljajo neko odstopanje od normalnega dogajanja v delovnem procesu. Zaradi tega povzročajo motnjo in imajo negativne posledice za bolnika in osebje. Znano je, da se preprečevanje padcev začne z dvigom strokovnega znanja, primarno oceno ogroženosti pacientov, nabavo kakovostne varovalne opreme in pripomočkov, dvigom znanja glede uporabe varoval, s pripravo standardov dela, ustrezno opremo bolniških sob in zadostnim številom negovalnega osebja. Pomembno je predvsem, da se slovenske bolnišnice trudijo, da bi na vseh elementih dosegle čim boljše rezultate. Po standardih je določeno, da morajo bolnišnice in zavodi evidentirati neželene dogodke, ki se zgodijo. Prav tako je potrebno evidentirati podatke o padcih. Tako morajo bolnišnice spremljati incidenco padcev. Podatke zbirajo na predpisanih obrazcih, v katerih opišejo neželen dogodek. Ker so padci eden od kazalnikov kakovosti morajo bolnišnice letno izdati poročilo. Analiza zbranih podatkov je narejena na podlagi oddanih poročil na pisnih obrazcih (priloga 2). V analizo podatkov so vključene tri slovenske bolnišnice. Te so: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Splošna bolnišnica Izola in Splošna bolnišnica Novo mesto. Analizirana so letna poročila teh treh slovenskih bolnišnic, katere so te podatke objavile na svojih internih internetnih straneh. Podatki so bili najdeni na internetnih straneh Splošne bolnišnice Nova Gorica, Splošne bolnišnice Izola in Splošne bolnišnice Novo mesto v letu 2007. Te tri bolnišnice so bile izbrane zaradi popolnih letnih poročil iz katerih je bilo lahko izbrati veliko podatkov, kateri bodo predstavljeni v obliki grafov. Letna poročila so od leta 2006 in v tistem letu se je v vseh treh bolnišnicah skupaj zgodilo 207 padce. Bolnišnice ugotavljajo, da:

- so krajše ležalne dobe, - se viša starost hospitaliziranih pacientov, - se zvišuje število hospitaliziranih pacientov, kar je tudi vzrok povečanemu številu

pacientov. V letnih poročilih so podatki predstavljeni glede na posamezne oddelke v bolnišnicah. Oddelki kateri so vključeni so : interni oddelek, kirurški oddelek, ginekološko-porodni oddelek in pediatrični oddelek. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je starost pacientov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, vedno manjša in se strmo spušča. Zaradi današnjega načina življenja in prehrane, ne drži več misel, da zbolevajo samo stari ljudje. Vedno več ljudi resno zboleva že v srednjem starostnem obdobju.


25

Povprečna starost pacientov na posameznem oddelku je bila v letu 2006 na:

- internih oddelkih – 69,47 let, - kirurških oddelkih – 55,14 let, - ginekološko- porodnih oddelkih – 38,2 leti, - pediatričnih oddelkih – 6,4 leta.

Zaradi napredka medicine in velike potrebe po zdravljenju se povprečne ležalne dobe krajšajo. Bolnišnice ugotavljajo da so se ležalne dobe skrajšale celo glede na leto 2005. Vzrok za krajše ležalne dobe je tudi prostorska zmožnost bolnišnic, kar se kaže v prenatrpanosti sob. Ugotovili smo tudi, da so povprečne ležalne dobe na posameznih oddelkih sledeče:

- internih oddelkih – 6 dni, - kirurških oddelkih – 5,2 dni, - ginekološko-porodnih oddelkih – 3,4 dni, - pediatrični oddelkih – 3,1 dan.

Največ padcev se je zgodilo na internih oddelkih in to 148 (71,50%), sledijo jim kirurški oddelki, kjer se je zgodilo 50 padcev (24,14%), na ginekološko-porodnih oddelkih je bilo padcev 7 (3,38%), najmanj padcev pa se je zgodilo na pediatričnih oddelkih in sicer 2 (0,97%) (graf 1).


26

Graf 3: Primerjava padcev med oddelki

71,50%

24,15%

3,38% 0,97%

Interni oddelek

Kirurški oddelek

Ginekološko-porodni oddelek

Pediatrični oddelek

Zaradi vedno večje obolevnosti ljudi z boleznimi je največja potreba po zdravljenju na internih oddelkih. Tam najpogosteje prevladuje starejša populacija ljudi, kateri zaradi svoje bolezni niso zmožni več sami poskrbeti zase in za svojo varnost. Najpogostejše mesto padcev je bila bolniška soba in to v 162 primerih (78,26%), sledijo ji sanitarni prostori, kjer se je zgodilo 17 padcev (8,21%), potem so padci na hodniku, kjer jih je bilo 16 (7,73%) in najmanj pogosto se padci dogajajo v delovnih prostorih in to v 12 primerih (5,80%) (graf 2).

Graf 2: Najpogostejša mesta padcev

78,26%

8,21%7,73% 5,80%

Bolniška soba

Sanitarni prostori

Hodnik

Delovni prostori


27

Med najpogostejša mesta padcev še vedno sodi bolniška soba, saj pacient v njej preživi večino svojega časa. Najpogostejši so padci iz postelje, čeprav so tudi pogosti padci iz stola ali pa na spolzkih tleh. Zaradi neustreznosti predvsem kopalnic, so padci v sanitarnih prostorih tudi dokaj pogosti in se dogajajo pri ljudeh ki lahko hodijo in sami poskrbijo zase. Manj pogosto se dogajajo padci na hodniku ali pa v delovnih prostorih. Tudi v primerjavi s prejšnjimi leti bolnišnice ugotavljajo, da se je zmanjšal delež padcev v sanitarnih prostorih in v delovnih prostorih. Več padcev pa so zabeležili v bolniških sobah. S postelj je padlo 124 (60%) pacientov takrat, ko posteljne ograjice ni bilo nameščene, 50 (24%) jih je padlo kljub temu, da je bila posteljna ograjica dvignjena in 33 (16%) jih je padlo ob spuščeni posteljni ograjici (graf 3).

Graf 5: Padci ob postelji glede na varovalno ograjico

60%24%

16%

Ob postelji brez ograjice

Ob postelji z dvignjeno ograjico

Ob postelji s spuščeno ograjo

V bolnišnicah se srečujejo z resnimi problemi glede posteljnih ograjic. Po podatkih je večina opreme zastarela in za to manj primerna za uporabo. Velikokrat se zgodi, da posteljne ograjice ne ustrezajo vsem posteljam ali pa so neuporabne. Problem je tudi v številu posteljnih ograjic. Ker je število pacientov, ki potrebujejo nameščene posteljne ograjice naraslo, se dogaja, da vsem ne morejo zagotoviti zaželene varnosti. Pomembno je tudi, da so posteljne ograjice uporabljene pravilno pri pacientih, ki jih potrebujejo. Dogaja se namreč, da zdravstveno osebje ne dvigne posteljne ograjice ob odhodu od pacienta.


28

Glede 99 na čas nastanka je bilo največ padcev ponoči in sicer (47,94%), nato v popoldanskem času 67 padcev (32,47%), najmanj jih je bilo zjutraj in sicer 41 (19,59%) (graf 4).

Graf 4: Padci glede na čas nastanka

32,47%

19,59%

47,94% Zjutraj

Popoldan

Ponoči

Dopoldan je zaradi večjega števila zdravstvenega osebja padcev najmanj. V bolniških sobah jih je zelo malo. Bolj pogosti pa so padci v sanitarnih prostorih in na hodniku. Popoldan se največkrat dogajajo padci ob vstajanju, ob umivalniku, na hodniku in v sanitarnih prostorih. Največ padcev se zgodi ponoči, ko je pacient v sobi sam. Tako so ponoči pogosti padci iz postelj in ob posteljah, manj pogosti pa so padci v sanitarnih prostorih.

Po podatkih se je 126 (61%) padcev končalo brez poškodb, 81 (39%) padcev pa se je končalo s poškodbam (graf 5).


29

Graf 5: Posledice padcev

39%

61%

Poškodbe

Brez poškodb

Posledice padcev so lahko v bolnišnici različne. Največkrat se zgodi, da do posledic sploh ne pride, saj sami padci niso nevarni. V večini primerov tudi poškodbe, ki nastanejo ob padcih, niso velike. Poškodbe so navadno udarnine, podpludbe, odrgnine in manjše rane. Seveda pa se zgodijo tudi resnejše poškodbe, katere pa niso tako pogoste. Te se kažejo v obliki zlomov ali velikih ran.


30

6.1. Ugotovitve in predvideni ukrepi v bolnišnicah Na osnovi analize podatkov v Splošnih bolnišnicah Novo mesto, Izola in Nova Gorica ugotavljamo, da so padci najpogostejši incident v bolnišnicah in da je med temi približno 60% padcev iz postelje. Padci iz postelj so povezani z zdravstvenim stanjem pacientov in namestitvijo varovalnih ograjic. Nekateri oddelki v bolnišnicah so izpostavili problem pomanjkanja posteljnih ograjic, pa tudi premalo osebja, zlasti v popoldanskem in nočnem času. Analize podatkov in ukrepi ki so jih sprejele bolnišnice so iz letnih poročil Splošnih bolnišnic Nova Goriva, Izola in Novo Mesto. Pri analizi podatkov pa so ugotovili še sledeče:

- medicinske sestre pri svojih pacientih zaznavajo veliko notranjih dejavnikov tveganja za padec,

- tudi zaznavanje okoljskih in medikamentoznih vplivov na možnost padca je prisotnih na številnih oddelkih,

- število hidravličnih postelj (možnost prilagajanja pacientu) je v primerjavi s številom vseh postelj sorazmerno majhno; obstoječe bolniške postelje so pogosto previsoke,

- bolnišnice se srečujejo s pomanjkanjem pručk ali pa so neustrezne (drsijo), - pomanjkanje oz. odsotnost ob posteljnih zvoncev v prenatrpanih sobah (nameščanje

pacientov izven standarda), - premalo opreme za privezovanje pacientov, glede na potrebe.

Na podlagi zbranih podatkov pa so bolnišnice sprejele naslednje ukrepe:

- redno izvajanje razgovorov o varnosti z namenom, da osebje mesečno obravnava problematiko in sprejema ukrepe za izboljšanje varnosti pacientov,

- dvig znanja pri zdravstvenem osebju v smislu varnosti pacientov, - pri nabavi bolniških postelj morajo biti upoštevani vsi standardi bolniške postelje, - osebje mora nameniti posebno pozornost nameščanju posteljnih ograjic pri delno

pomičnih in nepomičnih pacientih, - že v negovalni anamnezi oceniti pacientovo sposobnost izogibanja nevarnostim v

okolju in ugotoviti morebiten strah pred padci, - pacientom, kateri spadajo v rizične skupine pacientov, mora zdravstveno osebje

poostriti nadzor, - pri pacientih, ki potrebujejo delno ali popolno pomoč pri gibanju je potrebno

zagotoviti ustrezno fizično pomoč in zagotoviti primerno obutev. Bolnišnice se zavedajo, da se padcem pacientov ne bodo mogle izogniti v celoti, lahko pa jih s pravilnimi ukrepi zmanjšajo.


31

7. EMPIRIČNI DEL - RAZISKAVA 7.1. Namen Namen diplomske naloge je ugotoviti vzroke in posledice padcev v splošnih bolnišnicah Nova Gorica, Izola in Novo mesto in na podlagi študije primera prikazati vzroke in posledice padcev na konkretnem primeru. 7.2. Cilji

- opisati kaj je padec, - predstaviti najpogostejša mesta in vzroke padcev, - predstaviti posledice padcev, - predstaviti ukrepe za preprečevanje padcev, - opisati kaj je varnost, - predstaviti vzroke in posledice padca pri enem od oskrbovancev Doma starejših

občanov v Ljutomeru. 7.3. Raziskovalna vprašanja RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1: Kako vplivajo starostne spremembe na možnost padca? RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2: Kako vpliva okolje na možnost padca? RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3: Kje se padci dogajajo in katere so najpogostejše posledice?


32

8. ŠTUDIJA PRIMERA V študiji primera sem obravnavala oskrbovanca iz Doma starejših občanov v Ljutomeru. Podatke sem si pridobila s pomočjo vprašalnika (priloga 3). Pav tako sem si informacije o oskrbovancu pridobila od glavne medicinske sestre zavoda. Študijo primera oskrbovanca bomo predstavili na osnovi procesne obravnave. Proces zdravstvene nege je kot pojem, ki pojasnjuje sistem značilnih posegov v zdravstveni negi. Namenjen je zdravju posameznika, družine in družbene skupnosti. Vključuje uporabo znanstvenih metod za ugotavljanje potreb bolnikov, načrtovanje dela in zadovoljevanje potreb, izvajanje nege in vrednotenje dosežkov; določa prioriteto glede njihove pomembnosti za življenje, ozdravitev ali kvalitetno življenje in obliko nege ter skrbi za materialne pogoje (Pajnkihar,1999). Glede na sistematično postopno delo bomo pacienta obravnavala na osnovi procesa zdravstvene nege v štirih glavnih fazah:

- prva faza: ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, - druga faza: načrtovanje zdravstvene nege, - tretja faza: izvajanje načrta zdravstvene nege, - četrta faza: vrednotenje zdravstvene nege.

8.1. Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi in načrtovanje zdravstvene nege 1. Faza procesa zdravstvene nege: ugotavljanje potreb po zdravstveni negi Potrebe po zdravstveni negi začnemo ugotavljati s sprejemanjem in zbiranjem podatkov o varovancu. Do teh podatkov pridemo s osebnim stikom, pa tudi s sistematičnim iskanjem. Na tej stopnji dela potrebujemo še posebej sposobnosti opazovanja, komuniciranja, analize in interpretacije. Vsebine prve faze procesa zdravstvene nege so:

- zbiranje informacij o pacientu, - analiza vseh zbranih podatkov, - opredelitev negovalnih problemov (postavitev negovalne diagnoza).

Podatki o pacientu D.C., moški, star 85 let, stanujoč v Domu starejših občanov v Ljutomeru, je že nekajkrat padel v zavodu. Pacient je, preden je začel živeti v domu, živel na deželi, v hiši, kjer je tudi odraščal. V mladosti je bil poklican v vojsko, kjer je sodeloval v vojni. Po vrnitvi domov se je poročil in si ustvaril družino, v kateri sta se rodila sin in hči. Hodil je tudi v


33

službo v Maribor. Pacient je upokojen in prejema pokojnino. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja in smrti žene ni več zmogel skrbeti zase. Tako je prišel v dom starejših občanov, kjer stanuje že nekaj let. Pacient se v domu dobro počuti, ter je zelo komunikativen in družaben. Sin in hčerka ga redno obiskujeta. Težak je 80,4 kg in v višino meri 175 cm. Ne kadi, občasno pa pije alkohol. Pove, da je preden je prišel v zavod, užival alkohol zmerno. Ima težave s krvnim pritiskom, vendar je ob rednem jemanju terapije ta v mejah normale. Zraven arterijske hipertenzije sta njegovi diagnozi še: stanje po ICV in psihoorganski sindrom. Zbrane podatke sem analizirala na osnovi konceptualnega modela V. Henderson in na osnovi njenih 14. življenjskih aktivnostih: - dihanje - prehranjevanje in pitje - odvajanje, izločanje - gibanje in ustrezna lega - spanje in počitek - oblačenje - vzdrževanje telesne temperature - čistoča in nega telesa - izogibanje nevarnostim v okolju - odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb - izražanje verskih čustev - koristno delo - razvedrilo, rekreacija - učenje in pridobivanje znanja o razvoju in zdravju. Zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja prihaja pri pacientu do odstopanj v naslednjih življenjskih aktivnostih: Gibanje in ustrezna lega Pacient je mobilen z berglami, vendar pri hoji potrebuje pomoč. Z menjavo položaja nima težav in ima ravnotežje. Težave z ravnotežjem je imel le takrat, ko je padel. V postelji je mobilen. Za daljše razdalje uporablja invalidski voziček, katerega opravlja samostojno. Osebna higiena in urejenost Pacient osebne higiene ne zmore povsem opravljati samostojno. Potrebuje pomoč pri kopanju in tuširanju, obleče pa se sam.


34

Izogibanje nevarnostim v okolju Pacientu zavod nudi popolne standarde, ki so predpisani za varnost pacientov. Zaradi občasne zmedenosti, katera je prisotna predvsem v popoldanskem in včasih tudi v nočnem času, se ni zmožen izogniti vsem nevarnostim v okolju. Pove, da pripomočkov za hojo ne uporablja vedno pravilno, ter da ne zmore vedno oceniti varnosti in s tem preprečiti padcev. Pacient tudi slabše vidi. Pacient je v preteklosti doživel več padcev. Podatki o padcu Padec se je zgodil 26.12.2007, okoli 4.00 ure zjutraj. Ob pacientu je bil v sobi nameščen še en pacient. Pacient pravi, da je tisto noč čutil motnje v ravnotežju, vendar je dobro spal. Pove tudi, da je bil rahlo zmeden. Padel je s postelje. Pove, da so mu prejšnji dan zamenjali posteljo, ki ni imela nameščene posteljne ograjice na katero je bil navajen pri prejšnji postelji. Ker je pozabil, da ima sedaj novo posteljo, se je nekoliko preveč obrnil in padel na tla. Sostanovalec je poklical zdravstveno osebje, katero je ugotovilo, da pacient ob padcu ni utrpel resnih poškodb. Posledice padca so se kazale z udarnino na komolcu in kolenu. 8.1.1. Opredelitev negovalnih problemov in načrtovanje negovalnih intervencij pri D. C. po padcu Negovalna diagnoza je rezultat sistematičnega zbiranja podatkov in njihove analize o potrebah po zdravstveni negi za posameznika, kot tudi za družino ali za lokalno skupnost. Daje osnovo za tisti del zdravstvene obravnave, ki je v odgovornosti medicinske sestre. Negovalne diagnoze so predstavljene podrobno in pojasnjujejo tudi etiologijo potreb po zdravstveni negi (Pajnkihar, 9999). Sistematično načrtovanje zdravstvene nege izhaja iz potreb po zdravstveni negi in zahteva sodelovanje medicinske sestre in pacienta. Pomeni aktivni miselni proces, ki vodi v logično razmišljanje o zdravstveni negi, ter zahteva uporabo strokovnega znanja, spretnosti in kakovosti, ko se odločamo za posege in postopke zdravstvene nege in ko določamo njihovo prioriteto (Pajnkihar, 1999). Načrt zdravstvene nege zagotavlja neprekinjenost zdravstvene nege, zato mora biti vsem razumljiv. Podrobni načrt zdravstvene nege je osnova za neprekinjeno vrednotenje dela in dosežkov zdravstvene nege. Za vrednotenje potrebujemo negovalno dokumentacijo in načrt zdravstvene nege, ki morata biti razumljiva negovalnemu timu in bolniku. Dobro pripravljen negovalni načrt omogoča lažje usklajevanje dela v celotnem zdravstvenem timu.


35

Po sistematičnem zbiranju podatkov in njihovi analizi, so bile pri pacientu ugotovljene naslednje negovalne diagnoze:

- mobilnost, nepopolna telesna mobilnost, - nevarnost poškodb, - samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, - nevarnost padcev, - zmedenost, - senzorične / perceptivne spremembe (vizuale).

Negovalne diagnoze so povzete iz priročnika Negovalne diagnoze, avtorice M. Gordon (2003) in priročnika Kolaborativnega centra SZO - Uvod v študijo negovalnih diagnoz (1993). Pri načrtovanju zdravstvene nege je pomembno, da si določimo cilje, katere želimo doseči pri pacientu in negovalne intervencije, ki jih želimo izvesti. Tako cilje, kot negovalne intervencije določimo na osnovi negovalnih diagnoz, katere smo ugotovili pri pacientu. Na osnovi pacientove negovalne anamneze in po analizi podatkov, so bili ugotovljeni vzroki in simptomi, na osnovi katerih so bile ugotovljene negovalne diagnoze. Pri vsaki negovalni diagnozi pa bodo predstavljeni tudi cilji in negovalne intervencije, katere bi bilo potrebno pri pacientu opraviti. Mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (M. Gordon) Definicija: Omejitev v samostojnem ciljanem telesnem gibanju v okolju. Vzroki:

- starost, - stanje po ICV.

Simptomi:

- hoja z berglami, - hoja na manjše razdalje, - uporaba invalidskega vozička.

Cilji:

- pacient se bo gibal glede na svoje zmožnosti, - pacient bo imel pozitiven odnos do gibanja, - pri gibanju bo uporabljal ortopedske pripomočke (bergle).


36

Negovalne intervencije:

- pomagati pacientu pri vstajanju in presedanju, - poučiti pacienta o pravilni uporabi bergel, - zagotoviti pacientu pravilno obutev in obleko, - spodbujati pacienta, da se čim več giblje, - poučiti pacienta o pravilni uporabi invalidskega vozička, - pacientu pokazati da se pri invalidskem vozičku naj ne poganja z rokami ampak z

nogami in tako krepi mišice, - povedati pacientu, da nas v primeru težav nemudoma obvesti.

Nevarnost poškodb (M. Gordon) Definicija: Prisotnost dejavnikov tveganja za poškodbe. Vzroki:

- težave s hojo, - starost, - zmedenost, - slabši vid.

Simptomi:

- predhodni padci, - občasna nezmožnost ocenitve varnosti, - občasna nepravilna uporaba pripomočkov.

Cilji:

- možnost poškodb bo zmanjšana, - bolnik se ne bo poškodoval.


- poučiti pacienta o nevarnostih poškodb, - poučiti pacienta kako preprečevati poškodbe, - spremljati pacienta pri hoji, - poučiti pacienta o pravilni uporabi pripomočka za hojo - bergel, - zagotoviti varno okolje pacienta (posteljna ograjica), - odstraniti iz pacientove sobe vse moteče dejavnike, ki bi pripomogli k poškodbam.


37

Samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno (M. Gordon) Definicija: Zmanjšana sposobnost opravljanja vseh aktivnosti osebne higiene. Vzroki:

- starost, - padec.

Simptomi:

- ne more sam opravljati celotne osebne higiene. Cilji:

- pacient bo negovan, - pacient bo umit, urejen, - pacient se bo dobro počutil.


- motivirati pacienta za opravljanje osebne higiene, - prinesti vodo in sredstva za osebno higieno, - pomagati pacientu pri umivanju, kopanju in tuširanju, - pomagati pacientu pri umivanju glave, - pomagati pacientu pri striženju nohtov, - zagotoviti ustrezno ustno nego pacienta, - zagotoviti pacientu čisto osebno perilo.

Nevarnost padcev (M. Gordon) Definicija: Zvišano tveganje za padce, ki bi lahko povzročilo poškodbo. Vzroki:

- težave s hojo, - občasna zmedenost, - predhodni padci, - starost, - zdravila.


38

Simptomi:

- predhodni padci, - občasna nepravilna uporaba pripomočkov za hojo,

- nezmožnost ocenitve nevarnosti v okolju. Cilji:

- do padcev ne bo prišlo Negovalne intervencije:

- poučiti pacienta o dejavnikih tveganja za padce, - ob spremembi pacientovega okolja pacienta opozoriti na spremembe, - poučiti pacienta o pravilni uporabi pripomočkov za hojo, - odstraniti vse moteče predmete, ki bi pripomogli k padcem, iz sobe, - pomagati pacientu pri presedanju, vstajanju in hoji, - nadzorovati pacienta pri hoji, - zagotoviti posteljno ograjico.

Zmedenost, kronična (M. Gordon) Definicija: Ireverzibilno ali progresivno kronično propadanje intelektualnih sposobnosti in osebnosti, ki se izraža z zmanjšano sposobnostjo miselnih / razumskih procesov, v motnjah spomina, orientacije in vedenja. Vzroki:

- starost. Simptomi: - občasna zmedenost v popoldanskem in nočnem času. Cilji:

- zmedenost bo pri pacientu nadzorovana


39


- ob zmedenosti pravilno usmeriti pacienta, - s pomočjo terapije zmanjšati zmedenost pri pacientu, - pogovarjati se s pacientom o tistih trenutkih ko je zmeden, - nenehno opazovati pacienta.

Senzorične / perceptivne spremembe (vizualne) (Kolaborativni center SZO) Definicija: Stanje, v katerem oseba različno reagira na spodbude iz okolja: topo, pretirano, zmedeno ali pa reagira neadekvatno. Vzroki: - starost. Simptomi: - verbalno poročanje o slabem vidu Cilji:

- pacient bo opravil pregled pri okulistu, - pacient bo videl s pomočjo očal.


- zagotoviti pacientu pregled pri okulistu, - redno spremljati spremembe pri vidu, - zagotoviti pacientu primerna dnevna opravila v katerih ne bo dela z manjšimi

predmeti.


40

8.2. Izvajanje zdravstvene nege Izvajanje zdravstvene nege je izvajanje negovalnih intervencij, ki vodijo k specifičnim ciljem. Ti zajemajo vse, kar medicinska sestra stori za varovanca, da bi dosegla cilje zdravstvene nege. Varovanec sam ali pa njegovi svojci pri tem aktivno sodelujejo. Izvajanje zdravstvene nege pomeni uresničitev prvih dveh faz procesa zdravstvene nege za doseganje individualnih zastavljenih ciljev pri pacientu, zato je zelo pomembno, da sta ugotavljanje potreb po zdravstveni negi in načrtovanje natančna in kakovostna. Izvajanje zdravstvene nege je najbolj celovit del procesa zdravstvene nege, ki zahteva usklajeno delovanje vseh članov negovalnega tima. Vsak član mora biti strokovno usposobljen za svoje delo, zato mora sintetizirati teoretična in praktična znanja, pozitivno mora biti motiviran za delo z določenimi lastnostmi (zanesljivost natančnost, delavnost…). Zdravstveno nego moramo kontinuirano izvajati, in sicer iz ene delovne izmene v drugo (Pajnkihar, 1999). 8.3. Vrednotenje zdravstvene nege Vrednotenje zdravstvene nege sestavljata raziskava in presoja po posebnih merilih glede na postavljene cilje. Z vrednotenjem dobimo povratno informacijo, ki nam daje možnost, da spoznamo tudi druge potrebe varovanca. Seveda pa vrednotenje ni mogoče, dokler sistematično ne dokumentiramo vsega, kar vpliva na nego v fizičnem, psihičnem in socialnem smislu. Vrednotenje zdravstvene nege zaključuje krog vseh aktivnosti v procesu zdravstvene nege in pomeni primerjavo doseženega bolnikovega negovalnega stanja z zastavljenimi cilji in z načrtovanjem. Čeprav je vrednotenje zaključna faza procesa zdravstvene nege, mora biti povezujoči del celotnega procesa že od ugotavljanja potreb po zdravstveni negi do konca obravnave bolnika. Vrednotenje in ocenjevanje uspešnosti je pomembna naloga in oseba, ki vrednoti zdravstveno nego mora poznati stroko zdravstvene nege, strokovne standarde in normative in organizacijo dela (Pajnkihar, 1999). Če zastavljeni cilji pri bolniku niso doseženi, je potrebno analizirati celotno zdravstveno nego in ugotoviti vzroke za neuspešnost. Vzroke iščemo v vseh fazah procesa zdravstvene nege.


41

9. RAZPRAVA Na podlagi teoretičnih vsebin je bilo ugotovljeno, da na padce v zdravstvenih ustanovah vplivajo različni dejavniki. Največji vpliv ima zagotovo starost pacientov in njihovo zdravstveno stanje. Zdravstveno osebje si prizadeva, da bi v zdravstvenih ustanovah bilo padcev čim manj. To poskušajo doseči z različnimi ukrepi, kateri pa so se kljub temu dokazali kot manj uspešni, saj velikokrat teh standardov ne morejo doseči zaradi pomanjkanja pripomočkov, kot so zadostno število primernih postelj, pručk, posteljnih ograjic in ostalih, za pacientovo varnost, pomembnih pripomočkov. Podatki iz bolnišnic Nova Gorica, Izola in Novo Mesto in študije primera so pokazali, da na varnost pacientov v zdravstvenih ustanovah vplivajo različni dejavniki, in da so padci v zdravstvenih ustanovah pogost pojav. Največ padcev se zgodi ravno na oddelkih kjer je starost pacientov višja. Tudi v domovih starejših občanov so padci prisotni. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1: Kako vplivajo starostne spremembe na možnost padca? Starost in starostne spremembe imajo pomembno vlogo pri padcih. Tudi v Sloveniji, tako kot v drugih državah, narašča število starejših ljudi, saj se življenjska doba daljša. Pogosto so za padce pomembne spremembe pri ravnotežju, zmanjšano zaznavanje nevarnosti v okolju in nenazadnje slabši vid starejših. Ugotovljeno je bilo, da je starost pacientov v bolnišnicah vedno višja. Predvsem je ogrožena starejša populacija pacientov, večinoma se padci dogajajo na internističnih oddelkih v bolnišnicah. Povprečna starost pacientov je 69,47 let. Tudi v študiji primera se je padec zgodil pri pacientu, kateri je bil star 85 let. Ta pacient, ni bil več sposoben opravljati vseh osnovnih življenjskih aktivnosti samostojno in je potreboval pomoč. Pri njem so bile vidne tudi starostne spremembe, kot so zmanjšana zmožnost ocenitve varnosti in slabši vid. Mnenja smo, da so starost in starostne spremembe zelo pomemben rizični faktor, kar se tiče padcev. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2: Kako vpliva okolje na možnost padca? Okolje je pomemben dejavnik za padce. Zdravstvene ustanove bi lahko že z majhnimi spremembami, kot so posteljne ograjice in obveščanje pacientov o opremi v bolniški sobi, dosegle, da bi bilo padcev manj. Iz podatkov treh raziskovanih bolnišnic je ugotovljeno, da je bolnikovo okolje, kot je bolniška soba, pogosto mesto padcev. Po ugotovitvah so najpogostejši problem v pacientovi okolici posteljne ograjice, katerih v treh proučevanih bolnišnicah primanjkuje. Največ pacientov je padlo iz postelje ob spuščeni ograjici in to kar 60%. Pri pacientih, kjer pa je bila posteljna ograjica dvignjena, pa je kljub temu prišlo do 24% padcev. Tudi pacient v študiji primera je padel iz postelje, vendar v njegovem primeru posteljna ograjica ni bila nameščena, kljub temu, da jo je potreboval. Ker smo tudi zdravstveni delavci del pacientovega okolja, je posledično tudi čas nastanka padcev zelo pomemben. V pacientovem okolju se v dopoldanskem času izvaja veliko aktivnosti in tudi veliko zdravstvenih delavcev je prisotnih, tako da so padci dokaj redki.


42

Drugače je v popoldanskem času ko je osebja manj in v nočnem času, ko so pacienti v sobah sami. V treh proučevanih bolnišnicah se je v dopoldanskem času zgodilo 19,59% padcev, v popoldanskem času 32,47% in ponoči, ko so pacienti sami, pa kar 47,94% padcev. Prav tako je tudi pacient v študiji primera padel ponoči, v temi, ko ni mogel ustrezno oceniti nevarnosti v okolju. . RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3: Kje se padci dogajajo in katere so najpogostejše posledice? Strokovna literatura navaja, da se padci dogajajo povsod, kjer se nahajajo pacienti. Najpogosteje se padci dogajajo v bolniških sobah, saj pacienti v njih preživijo največ časa. Pogosti so tudi padci v sanitarnih prostorih predvsem zaradi neprimerne opreme. V treh proučevanih slovenskih bolnišnicah je med najpogostejšimi mesti padcev še vedno v ospredju bolniška soba, kjer je padlo 78,26% pacientov. Manj pogosti padci so v sanitarnih prostorih kjer se je pripetilo 8,21% padcev, na hodniku je bilo padcev 7,73% in v delovnih prostorih se je pripetilo 5,80% padcev. Tudi anketirani pacient je padel v sobi, tako da lahko zaključimo, da se največkrat padci zgodijo v bolniški sobi. Posledice padcev so lahko različne. Lahko da do posledic ne pride ali pa se le te kažejo v lažjih poškodbah, kot so udarnine, odrgnine ipd. Seveda pa lahko pride tudi do hujših posledic, ki so za pacienta lahko tudi usodne. Vsekakor pa ostanejo posledice, ki se sicer telesno ne vidijo, jih pa pacienti kažejo v obliki strahu in zaskrbljenosti. V treh obravnavanih bolnišnicah se je končalo na srečo največ padcev brez poškodb in to 61%. S poškodbami pa se je končalo 39% padcev. Pacient v študiji primera je pri svojem padcu utrpel manjši poškodbi, udarnina na komolcu in na kolenu. Na srečo ni bilo hujših zapletov.


43

10. SKLEP Glede na podatke, so padci pacientov v zdravstvenih ustanovah pogost neželen dogodek. Posebej ogroženi so pacienti, katere uvrščamo med rizične skupine pacientov in so tako bolj dovzetni za padce. Takšnim pacientom je potrebno zagotoviti stalen nadzor in pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Ostali vzroki pa so lahko različni, saj že samo majhna nezbranost pri določeni aktivnosti lahko privede do padca. V pacientovem okolju je veliko negativnih dejavnikov, ki lahko resno ogrožajo pacienta. Bolnišnice so že uvedle številne ukrepe, katere pa vedno uspešno ne izvajajo za preprečevanje neželenih dogodkov, kot so padci. Za posledice, ki lahko nastanejo po padcih, navadno ni nujno, da se končajo s poškodbami. Že samo majhen udarec lahko pri pacientu pusti posledice, ki se navadno kažejo v obliki strahu. Vemo, da so pacienti v času svoje bolezni izredno občutljivi in da potrebujejo veliko spodbude in zaupanje v zdravstveno osebje. Ravno takšen dogodek, kot je padec, lahko pacienta na poti zdravljenja resno ogrozi, ali pa poruši zaupanje v lastne sposobnosti. V bodoče si morajo medicinske sestre in ostalo zdravstveno osebje prizadevati, da bi bilo čim manj neželenih dogodkov v bolnišnicah, saj le ti negativno vplivajo na zdravljenje pacienta. Ne le da padci podaljšajo samo zdravljenje, lahko povzročajo hude posledice, ki lahko vplivajo tudi na pacientovo življenje. Poleg tega pa padci povečujejo tudi stroške zdravljenja. Zato si moramo prizadevati, da bi bilo padcev v zdravstvenih ustanovah čim manj in da bi se pacienti v zdravstvenih ustanovah lahko počutili predvsem varne.


44

11. LITERATURA Balban M. Analiza varnosti v življenjskem okolju. Smrkolj V., Komadina R. Gerontološka travmatologija. Celje: Grafika center, 2004: 289-293. Čretnik A. Poškodbe mehkih tkiv pri starostniku. Smrkolj V., Komadina R. Gerontološka travmatologija. Celje: Grafika center, 2004: 75 – 80. Gordon M. Negovalne diagnoze – priročnik; Maribor; 2003. Ivanuša A., Železnik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2002: 39 – 46. Jakob – Roban R., Svetel T. Varnost pacienta v ambulantni operacijski sobi. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Zagotovimo varnost pacienta. Ljubljana, 2006: 19 – 25. Kersnik J. Zdravstvene napake, 2002. Dosegljivo na: http://www.drmed-mb.org/zborniki/zbornapake/napake.htm (2.11.2007). Krist A., Zupančič P., Dolinšek T., Pavčič-Trškan B. Raziskava o stanju bolniških postelj in njihov pomen v zdravstveni negi bolnika v Slovenskih zdravstvenih ustanovah. Obzor Zdr N 1999; 33: 199 – 203. Križaj M., Zaletel M. Vpliv bivalnih pogojev na varnost in dobro počutje varovancev doma starejših občanov. Obzor Zdr N 2003; 37: 159 – 167. Koban B. Neželeni dogodki v zdravstveni negi in njihov vpliv na kakovost dela. Splošna bolnišnica Maribor. Oddelek za psihiatrijo Splošne bolnišnice Maribor. Raziskovanje, izobraževanje in razvoj v psihiatrični zdravstveni negi. Maribor, 2006 Kocijan M. Preprečevanje padcev pri starostniku, 2007. Dosegljivo na: http://www.pfizer.si/pdf/brosura_padci.pdf (7.11.2007). Koglot F., Štrebenc-Mozetič M., Beltram M. Zlom kolka pri starostniku. Zdrav Vestn 2001;70: 661-663. Kogoj A. Demenca. Medicinska Fakulteta Ljubljana. Psihiatrija. Ljubljana, 1999: 101 – 118. Uvod v študijo negovalnih diagnoz. Kolaborativni center SZO. ; Maribor, 1993. Pajnkihar M. Teoretične osnove zdravstvene nege; Maribor; 1999. Pegan V. Varnost bolnika; Luksemburška deklaracija, 2006. Dosegljivo na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/kakovost/dogodki_konference/varnost_pacientov_6jun06/Prezentacije/Vladislav_Pegan_Luksembur__ka_deklaracija.pdf (12.12.2007)


45

Psihiatrična bolnišnica Ormož. Padci v bolnišničnem okolju in primerjava v letih 2005 in 2006. Prikaz kazalnika, 2007. Dosegljivo na: http://www.pb-ormoz.si/PDF/kazalnik-padci.pdf (2.11.2007). Ribarič S. Patofiziologija staranja. Smrkolj V., Komadina R. Gerontološka travmatologija. Celje: Grafika center, 2004: 21-27. Robida A. Opozorilni nevarni dogodki. Zdrav Vestn 2004; 79 (9): 681-687. Rok Simon M. Preprečevanje poškodb pri starostniku. Smrkolj V., Komadina R. Gerontološka travmatologija. Celje: Grafika center, 2004: 285-288. Rok-Simon M. Poškodbe otrok pri padcih in njihovo preprečevanje, 2005. Dosegljivo na: http://www.dsms.net/hista/socialna/seminarji/2005-03-24%20Poskodbe%20otrok%20pri%20padcih%20in%20njihovo%20preprecevanje.doc (5.11. 2007) Rok Simon M. Strategija preprečevanja poškodb zaradi padcev pri starejših. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Izobraževalni program iz javnega zdravja IV. Zdravo staranje, iluzija ali realnost?. Maribor; 2006: 64 – 69. Rubenstein Z. L., MD, MPH; Powers M. C., PhD, PT; Maclean H. C., MD, PhD. Quality Indicators for the Management and Prevention of Falls and Mobility Problems in Vulnerable Elders. Annals of Internal Medicine, 2001; 135: 686 – 693. Splošna bolnišnica Izola. Kazalnik kakovosti; Incidenti – padci bolnikov, 2007. Dosegljivo na: http://www.sb-izola.si/si/kakovost/dokumenti/PADCI%202006.DOC (2.11.2007). Splošna bolnišnica Maribor; Služba zdravstvene nege; Navodila za delo. Preprečevanje in ukrepanje v primeru padcev in zdrsov pri pacientih. Maribor, 2006. Splošna bolnišnica Nova Gorica. Kazalniki kakovosti v SB Nova Gorica za leto 2006. Prikaz kazalnika, 2007. Dosegljivo na: http://www.bolnisnica.go.si/typo3/uploads/media/070131_Porocilo_kazalniki_kakovosti_2006_SB_No…. (2.11.2007). Splošna bolnišnica Novo Mesto. Spremljanje incidentov v bolnišničnem okolju v letu 2006. Prikaz kazalnika, 2007. Dosegljivo na: http://www.sbnm.si/.../SPREMLJANJE%20INCIDENTOV%20V%20BOLNIŠNIČNEM%20OKOLJU%20V%20LETU%202006.pdf (2.11.2007). Svet Evrope. Odbor ministrov. Priporočilo Rec (2006)7 Obora ministrov državam članicam o ravnanju z varnostjo pacientov in preprečevanju neželenih dogodkov v zdravstvu, 2006. Dosegljivo na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/kakovost/VARNOST/SE-Varnost_Pacientov_2007.pdf. (12.12.2007).


46

Šmitek J. Padce bolnikov lahko preprečimo. Univerzitetni klinični center Ljubljana. Interno glasilo univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ljubljana 2007; št.5. Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika. Varnost bolnika – zagotovimo jo!. Zdravstveni vestnik, 2005. Dosegljivo na: http://www.vestnik.szd.si/st5-7-8/413-414.pdf (2.11.2007).


47

12. ZAHVALA Zahvalila bi se naslednjim osebam: …predavateljem hvala za trud, ki so ga vložili, da bi jih slušatelj čim bolje razumel… …predavateljici mentorici dr. Bojani Filej za vse nasvete, trud in vložene ure… …somentorju prof. dr. Zmagu Turku, za njegovo trud in delo…. …glavni medicinski sestri Doma starejših občanov v Ljutomeru in varovancu zavoda… …sošolcem za vse preživete ure…. …ožjim prijateljem, kateri so mi z razumevanjem stali ob strani… …vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri študiju… Največjo mero zahvale pa izrekam svoji družini, ki mi je omogočila študij in me podpirala pri vseh mojih odločitvah. Alenka Prah 13. PRILOGE 13.1. Ocena tveganja za padec pacienta (Splošna bolnišnica Maribor) 13.2. Zapisnik o nastopu neželenega dogodka v zdravstveni negi (Splošna bolnišnica


48

Maribor) 13.3. Študija primera

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZRAVSTVENE VEDE · 5.5. Uporaba ovirnic 17 6. PRIKAZ STANJA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVA GORICA, iiiiIZOLA IN NOVO MESTO 18 6.1. Ugotovitve in predvideni