Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
MAGISTRSKO DELO
PETRA JANEŽIČ
Maribor, 2018
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
Magistrsko delo
TURISTIČNI RAZVOJ ZDRAVILIŠČA V LAŠKEM
Master's thesis
TOURISM DEVELOPMENT OF THE SPA RESORT IN LAŠKO
Mentor: doc. dr. Uroš Horvat Kandidatka: Petra Janežič
Maribor, 2018
Lektorica: Anja Kramberger, diplomirana slovenistka (UN)
Prevajalec: David Pruski, magister profesor zgodovine in magister profesor angleščine
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Urošu Horvatu za strokovno pomoč in napotke pri
izdelavi magistrske naloge.
Zahvaljujem se družini in prijateljem, ki so mi stali ob strani tekom celotnega študija.
Koroška cesta 160
2000 Maribor, Slovenija
IZJAVA
Podpisana Petra Janežič, rojena 16. 09. 1991, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,
študijskega programa 2. stopnje geografije in zgodovine, izjavljam, da je magistrsko delo z
naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem pri mentorju Urošu Horvatu moje avtorsko delo.
V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez
navedbe avtorjev.
________________________
(podpis študentke)
Maribor, 2018
POVZETEK
Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in
poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj
zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih
vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični
center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno
streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes
zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo
različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z
raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo
statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med
letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje,
ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki
obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava
strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z
zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega
zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni
naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne
železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v
zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri
zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
KLJUČNE BESEDE: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško,
naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
ABSTRACT
The health resort Laško, with more than 160 years of tradition, is one of the most
important and well-known health resorts in Slovenia. In this master's thesis, entitled
Tourism Development of the Spa Resort in Laško, we presented the development of the
health resort since the discovery of the first thermal springs in the area of Laško to this
day, when the health resort has developed into a modern tourist centre, known as
Thermana d.d., the company of well-being as of 2008. The centre combines under one
roof two tourist complexes. These are the old, traditional part, where even today there is
a health resort, and the new, modern part which holds a thermal centre and congress halls.
They operate with various types of tourism, such as wellness, business, congress and
travel. With a diverse and high-quality offer, they attract both domestic and foreign
visitors. With the help of statistical data, we analysed tourist traffic between the years
1960 and 2015. In the past, the health resort was dominated by common spa guests, who
came primarily for treatment purposes. In the last decade, we see an increase in guests
who come for business services or seek relaxation. The change in type of guests is
attributed to the construction of the modern tourist centre and the reduction of the number
of people who are sent there via their health insurance. The development of the health
resort was influenced by favourable natural and social conditions. The main natural
resources of the area are thermal water and the mild microclimate of Laško. The
construction of the Southern Railway in the 19th century allowed for the economic
development of the area, which would have otherwise remained in decline. Since
Thermana d.d. employs nearly 500 people, it is an important factor in the reduction of
unemployment in the Savinja statistical region.
Key words: spa tourism, thermal water, health resort Laško, physical geographical and
human geographical characteristics of Laško, excursion points
I
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
1.1 NAMEN IN CILJI.............................................................................................. 2
1.2 HIPOTEZE ......................................................................................................... 2
1.3 METODOLOGIJA ............................................................................................. 3
2 TEMELJNI POJMI, VEZANI NA TURIZEM ......................................................... 5
3 ORIS IN ZGODOVINA KRAJA .............................................................................. 9
4 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE LAŠKO ......................... 12
4.1 RELIEF ............................................................................................................ 12
4.2 GEOLOGIJA IN TEKTONIKA ....................................................................... 14
4.3 PODNEBJE ...................................................................................................... 16
4.4 VODOVJE ....................................................................................................... 20
4.4.1 POPLAVE ................................................................................................. 22
4.4.2 TERMALNA VODA ................................................................................ 24
4.5 PRSTI ............................................................................................................... 26
4.6 VEGETACIJA .................................................................................................. 27
4.7 ŽIVALSTVO .................................................................................................... 28
5 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ..................................................... 29
5.1 STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA .................................................... 32
5.2 IZOBRAZBENA STRUKTURA ..................................................................... 33
5.3 ZAPOSLENI PO DEJAVNOSTIH .................................................................. 34
5.4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V LAŠKEM............................................... 35
5.5 PROMETNI POLOŽAJ ................................................................................... 37
6 IZLETNIŠKE TOČKE V LAŠKEM IN OKOLICI ................................................ 40
6.1 ZNAMENITOSTI V CENTRU LAŠKEGA .................................................... 40
6.2 MUZEJI IN GALERIJE ................................................................................... 43
6.3 VODENI IZLETI ............................................................................................. 45
6.4 REKREACIJA ................................................................................................. 45
7 ZDRAVILIŠČE V LAŠKEM .................................................................................. 47
7.1 ZGODOVINA ZDRAVILIŠČA ....................................................................... 47
7.2 GOSPODARSKA DRUŽBA THERMANA D.D. ........................................... 53
7.3 TURISTIČNA PONUDBA .............................................................................. 56
7.3.1 TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA ..................................................... 57
7.3.2 DRUGA TURISTIČNA PONUDBA ........................................................ 63
8 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA ............................................................. 76
II
8.1 ŠTEVILO PRIHODOV IN NOČITEV GOSTOV V NASELJU LAŠKO MED
LETOMA 1960 IN 2007 ............................................................................................. 76
8.2 ŠTEVILO IN DELEŽ PRIHODOV DOMAČIH, TUJIH IN GOSTOV IZ
DRUGIH REPUBLIK BIVŠE JUGOSLAVIJE V NASELJU LAŠKO MED
LETOMA 1960 IN 2007 ............................................................................................. 79
8.3 ŠTEVILO IN DELEŽ NOČITEV DOMAČIH, TUJIH IN GOSTOV IZ
DRUGIH REPUBLIK BIVŠE JUGOSLAVIJE V NASELJU LAŠKO MED
LETOMA 1960 IN 2007 ............................................................................................. 82
8.4 DOLŽINA BIVANJA DOMAČIH, TUJIH IN GOSTOV IZ DRUGIH
REPUBLIK BIVŠE JUGOSLAVIJE V NASELJU LAŠKO MED LETOMA 1960 IN
2007 85
8.5 ŠTEVILO PRIHODOV TUJIH GOSTOV V NASELJU LAŠKO LETA 1961,
1971, 1981, 1991 IN 2001........................................................................................... 88
8.6 ŠTEVILO NOČITEV TUJIH GOSTOV V NASELJU LAŠKO LETA 1961,
1971, 1981, 1991 IN 2001........................................................................................... 89
8.7 DELEŽ NOČITEV V POLETNI SEZONI IN PO MESECIH V NASELJU
LAŠKO LETA 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001. ........................................................ 91
8.8 7.8 ŠTEVILO PRIHODOV GOSTOV V THERMANI IN OBČINI LAŠKO
MED LETOMA 2008 IN 2015 ................................................................................... 92
8.9 ŠTEVILO NOČITEV V THERMANI IN OBČINI LAŠKO MED LETOMA
2008 IN 2015............................................................................................................... 95
8.10 DOLŽINA BIVANJA GOSTOV V THERMANI IN OBČINI LAŠKO MED
LETOMA 2008 IN 2015 ............................................................................................. 98
8.11 ŠTEVILO NOČITEV GOSTOV GLEDE NA IZVOR V THERMANI IN
OBČINI LAŠKO MED LETOMA 2008 IN 2015 .................................................... 100
9 ANALIZA ANKET ............................................................................................... 104
10 PEDAGOŠKA APLIKACIJA ................................................................................ 119
11 SKLEP ................................................................................................................... 133
12 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................ 144
13 PRILOGE .................................................................................................................. 1
KAZALO SLIK
Slika 1: Lokacija mesta Laško .......................................................................................... 9
Slika 2: Zgradba Posavskih gub. ..................................................................................... 15
Slika 3: Povprečno trajanje sončnega obsevanja poleti 1971–2000. .............................. 20
Slika 4: Savinja v Laškem. ............................................................................................. 21
Slika 5: Prsti v občini Laško ........................................................................................... 26
Slika 6: Krajevne skupnosti v občini Laško. .................................................................. 29
Slika 7: Železniško omrežje v Slovenji. ......................................................................... 38
Slika 8: Cestno omrežje v občini Laško. ........................................................................ 39
Slika 9: Kulturni center Laško. ....................................................................................... 40
III
Slika 10: Znamenitosti v Laškem. .................................................................................. 41
Slika 11: Tloris Thermane d.d. ........................................................................................ 54
Slika 12: Hotel Zdravilišče Laško .................................................................................. 60
Slika 13: Hotel Thermana Park Laško ............................................................................ 60
Slika 14: Glamping Jagoče. ............................................................................................ 62
Slika 15: Prostorska razmestitev turistične superstrukture v ožji okolici Laškega......... 63
Slika 16: Tloris Termalnega centra hotela Thermana park Laško. ................................. 64
Slika 17: Tloris Savna centra hotela Thermana Park Laško. .......................................... 65
Slika 18: Tloris kopališča hotela Zdravilišče Laško. ...................................................... 67
Slika 19: Tloris Savna centra hotela Zdravilišče Laško.................................................. 68
Slika 20: Tloris Kongresnega centra. .............................................................................. 73
KAZALO TABEL
Tabela 1: Delež površin glede na višinske pasove v občini Laško. ................................ 12
Tabela 2: Delež površin glede na naklon v občini Laško. .............................................. 13
Tabela 3: Delež ekspozicij v občini Laško. .................................................................... 13
Tabela 4: Povprečne temperature po mesecih v Celju v obdobju 1971–2000 in 1981–
2000. ............................................................................................................................... 18
Tabela 5: Pretok in vodostaj Savinje v času poplav v Laškem. ...................................... 22
Tabela 6: Kemične lastnosti termalne vode v Laškem.................................................... 24
Tabela 7: Gibanje števila prebivalcev v občini Laško in naselju Laško med letoma 1869
in 2016. ........................................................................................................................... 30
Tabela 8: Naravni prirast v naselju Laško leta 2015. ...................................................... 31
Tabela 9: Selitveni prirast v naselju Laško leta 2015. .................................................... 31
Tabela 10: Starostne skupine po spolu v naselju Laško leta 2015. ................................. 32
Tabela 11: Število gostov in opravljenih storitev med letoma 1933 in 1940. ................. 51
Tabela 12: Število zaposlenih v Thermani med letoma 2005 in 2015. ........................... 55
Tabela 13: Število ležišč v posameznih vrstah namestitvenih objektov leta 1971, 1981,
1986, 1991, 1996 in 2001 v naselju Laško. .................................................................... 57
Tabela 14: Število ležišč v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015. ...... 58
Tabela 15: Vrste namestitvenih kapacitet v občini Laško med letoma 2008 in 2015. .... 59
Tabela 16: Število oskrbnih dni po tipu za zdraviliško zdravljenje po pogodbi z ZZRS.
........................................................................................................................................ 70
Tabela 17: Število prihodov in nočitev v naselju Laško med letoma 1960 in 2007. ...... 76
Tabela 18: Število prihodov domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše
Jugoslavije v naselju Laško med letoma 1960 in 2007. ................................................. 79
Tabela 19: Število nočitev domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije
v naselju Laško med letoma 1960–2007. 1960 in 2007. ................................................ 82
Tabela 20: Dolžina bivanja domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše
Jugoslavije v naselju Laško med letoma 1960 in 2007. ................................................. 85
Tabela 21: Najštevilčnejši gostje glede na izvor v kraju Laško leta 1961, 1971, 1981,
1991 in 2001. .................................................................................................................. 88
Tabela 22: Število nočitev najštevilčnejših gostov glede na izvor v naselju Laško leta
1961, 1971, 1981, 1991 in 2001. .................................................................................... 89
Tabela 23: Skupno število gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in
2015. ............................................................................................................................... 92
Tabela 24: Skupno število nočitev v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in
IV
2015. ............................................................................................................................... 95
Tabela 25: Delež nočitev v Thermani glede na občino Laško med letoma 2008 in 2015.
........................................................................................................................................ 97
Tabela 26: Povprečna doba bivanja gostov v Thermani in v občini Laško med letoma
2008 in 2015. .................................................................................................................. 98
Tabela 27: Število nočitev gostov glede na izvor v Thermani in v občini Laško med
letoma 2008 in 2015. .................................................................................................... 100
Tabela 28: Delež nočitev gostov iz Avstrije in Italije med letoma 2008 in 2015 v
Thermani. ...................................................................................................................... 102
Tabela 29: Število anketirancev, ki je zdravilišče v Laškem obiskalo prvič. ............... 104
Tabela 30: Število anketirancev glede na pogostost obiska. ......................................... 105
Tabela 31: Število anketirancev po posameznih objektih bivanja. .............................. 106
Tabela 32: Število obiskovalcev glede na dobo bivanja. .............................................. 106
Tabela 33: Število anketirancev glede na namen obiska zdravilišča v Laškem. .......... 107
Tabela 34: Število anketirancev glede na poznavanje zdravilišča v Laškem. .............. 108
Tabela 35: Številčno zadovoljstvo anketirancev s storitvami Thermane kot celote.« .. 111
Tabela 36: Število anketirancev, ki so se odpravili na izlet. ......................................... 111
Tabela 37: Izletniške točke glede na število anketirancev. ........................................... 112
Tabela 38: Število anketirancev, ki bi se odločili za ponoven obisk Thermane. .......... 114
Tabela 39: Starost anketirancev .................................................................................... 114
Tabela 40: Spol anketirancev. ....................................................................................... 115
Tabela 41: Država bivališča anketirancev..................................................................... 116
Tabela 42: Status anketirancev...................................................................................... 117
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Klimogram Celja v referenčnem obdobju 1971–2000 in 1981–2010. ........ 17
Grafikon 2: »Povprečni mesečni pretoki Savinje v obdobju 1971–2000«. .................... 22
Grafikon 3: Gibanje števila prebivalcev v občini Laško in v naselju Laško med letoma
1869 in 2016. .................................................................................................................. 30
Grafikon 4: Starostna piramida v naselju Laško leta 2015. ............................................ 33
Grafikon 5: Izobrazbena struktura v naselju Laško leta 2015. ....................................... 34
Grafikon 6: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih leta 2002. ............................ 34
Grafikon 7: Izobrazbena struktura v Thermani leta 2015. .............................................. 55
Grafikon 8: Število ležišč v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015. .... 58
Grafikon 9: Število prihodov in nočitev v naselju Laško med letoma 1960 in 2007. .... 78
Grafikon 10: Število prihodov domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše
Jugoslavije v naselju Laško med letoma 1960 in 2007. ................................................. 82
Grafikon 11: Število nočitev domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše
Jugoslavije v naselju Laško med letoma 1960 in 2007. ................................................. 84
Grafikon 12: Število nočitev domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše
Jugoslavije v naselju Laško med letoma 1960 in 2007. ................................................. 87
Grafikon 13: Najštevilčnejši gostje glede na izvor v naselju Laško leta 1961, 1971,
1981, 1991 in 2001. ........................................................................................................ 89
Grafikon 14: Število nočitev najštevilčnejših gostov glede na izvor v kraju Laško leta
1961, 1971, 1981, 1991 in 2001. .................................................................................... 90
Grafikon 15: Delež nočitev v poletni sezoni (april–september) v kraju Laško leta 1961,
1971, 1981, 1991 in 2001. .............................................................................................. 91
V
Grafikon 16: Število nočitev po mesecih v naselju Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991
in 2001. ........................................................................................................................... 92
Grafikon 17: Skupno število gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in
2015. ............................................................................................................................... 93
Grafikon 18: Število domačih gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in
2015. ............................................................................................................................... 94
Grafikon 19: Število tujih gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in
2015. ............................................................................................................................... 94
Grafikon 20: Skupno število nočitev v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in
2015. ............................................................................................................................... 95
Grafikon 21: Število nočitev domačih gostov v Thermani in v občini Laško med letoma
2008 in 2015. .................................................................................................................. 96
Grafikon 22: Število nočitev tujih gostov v Thermani in v občini Laško med letoma
2008 in 2015. .................................................................................................................. 97
Grafikon 23: Povprečna doba bivanja gostov v Thermani in v občini Laško med letoma
2008 in 2015. .................................................................................................................. 99
Grafikon 24: Povprečna doba bivanja domačih gostov v Thermani in v občini Laško
med letoma 2008 in 2015. ............................................................................................... 99
Grafikon 25: Povprečna doba bivanja tujih gostov v Thermani in v občini Laško med
letoma 2008 in 2015. .................................................................................................... 100
Grafikon 26: Število nočitev gostov glede na izvor v Thermani in v občini Laško med
letoma 2008 in 2015. .................................................................................................... 103
Grafikon 27: Delež anketirancev, ki so zdravilišče v Laškem obiskali prvič. .............. 104
Grafikon 28: Delež anketirancev glede na pogostost obiska. ...................................... 105
Grafikon 29: Delež anketirancev po posameznih objektih bivanja. ............................. 106
Grafikon 30: Delež anketirancev glede na dobo bivanja. ............................................ 107
Grafikon 31: Delež anketirancev glede na namen obiska zdravilišča v Laškem. ......... 108
Grafikon 32: Delež anketirancev glede na poznavanje zdravilišča v Laškem. ............ 109
Grafikon 33: Zadovoljstvo anketirancev s storitvami v zdravilišču v Laškem v
odstotkih. ....................................................................................................................... 110
Grafikon 34: Delež zadovoljstva anketirancev s storitvami zdravilišča v Laškem kot
celota. ............................................................................................................................ 111
Grafikon 35: Delež anketirancev, ki so se odpravili na izlet. ....................................... 112
Grafikon 36: Delež obiskanih izletniških točk anketirancev. ....................................... 113
Grafikon 37: Delež anketirancev, ki bi se odločili za ponoven obisk zdravilišča v
Laškem. ......................................................................................................................... 114
Grafikon 38: Starost anketirancev ................................................................................ 115
Grafikon 39: Spol anketirancev .................................................................................... 116
Grafikon 40: Država bivališča anketirancev ................................................................. 117
Grafikon 41: Status anketirancev .................................................................................. 118
1
1 UVOD
Turizem je ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu in predstavlja
pomemben del BDP-ja vsake države. V Sloveniji je leta 2015 turistični sektor prispeval
13 % celotnega državnega BDP-ja in zaposloval 13 % vseh delovno aktivnih ljudi
(Turizem v številkah 2015, 2016, str. 3). Ena izmed vrst turizma je zdraviliški turizem, ki
ima že zelo dolgo zgodovino. Dandanes imajo zdraviliški kompleksi izoblikovano bogato
turistično ponudbo, s katero privabljajo goste skozi vse leto. Leta 2015 je bilo v Sloveniji
največ nočitev (skupaj ustvarjenih) v zdraviliških občinah. Od tega so domači gostje
največkrat prenočili v zdraviliških in gostje iz tujine v gorskih občinah (Turizem v
številkah 2015, 2016, str. 10). V zdraviliški občini Laško najdemo dvoje term, to sta
zdravilišče v Laškem in Rimske terme v Rimskih Toplicah.
Vzhodna polovica Slovenije leži na območju, ki je bogato s termalno in mineralno vodo.
Ko so ljudje ugotovili, kakšna je uporabnost vročih vrelcev, so jih začeli koristiti (kot
kopeli, za pitje, za zdravljenje), sčasoma pa so so se razvila številna kopališča oziroma
zdravilišča. Eno izmed takšnih term je tudi zdravilišče v Laškem, ki sedaj deluje v okviru
družbe Thermane d. d., družbe dobrega počutja. Nekdanje Zdravilišče Laško je začelo
delovati leta 1854 in je tekom več kot 160-letne zgodovine prešlo skozi različne faze
turističnega razvoja. Po letu 2000 so se odločili, da bodo tradicionalno zdraviliško
ponudbo, ki je temeljila na zdravstvenih storitvah, razširili in znižali poslovna tveganja,
saj so medicinske storitve, ki sodijo na področje javnih storitev, močno odvisne od
političnih odločitev (cene, standardi in obseg storitev) in od konkurence drugih
ponudnikov (Letno poročilo 2013, 2014, str. 5). Z novo turistično ponudbo so začeli
slediti sodobnim turističnim trendom. V turističnem sektorju je že dlje časa prisoten pojav
krajšanja dobe bivanja gostov, zato so le-temu morali prilagoditi turistično ponudbo. Prav
tako so se spremenile potrebe turistov, ki postajajo vse bolj zahtevni. Ljudje se odločajo
za krajše oddihe, kjer se lahko sprostijo ali kombinirajo različne vrste aktivnosti (kopanje,
velnes, ogled kulturnih in naravnih znamenitosti, rekreacija, izobraževanje, zabava). Tako
so v novi dobi v Laškem zgradili sodoben Termalni center pod stekleno kupolo z
velnesom, ayurvedo in kongresnimi dvoranami. Ker je zdravljenje v Laškem dolga leta
veljalo za poglavitno dejavnost, je stari del zdraviliškega kompleksa še vedno namenjen
prav temu. Oba kompleksa sta med seboj strateško ločena.
2
Magistrsko nalogo smo razdelili na devet poglavij. V teoretičnem delu naloge smo
predstavili osnovne pojme, vezane na turizem, geografski položaj in zgodovino Laškega,
naravno- in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke v Laškem in
okolici, prav tako pa tudi zgodovino in turistično ponudbo zdravilišča v Laškem. V
empiričnem delu smo analizirali turistični razvoj v Laškem med letoma 1960 in 2015,
izpeljali anketo med zdraviliškimi gosti in naredili načrt maturitetne ekskurzije
gimnazijcev v Laško.
1.1 NAMEN IN CILJI
Glavni namen pisanja magistrske naloge je predstaviti turistični razvoj zdravilišča v
Laškem v posameznih obdobjih in raziskati dejavnike, ki so vplivali na ta razvoj. Prav
tako je namen prikazati pedagoško aplikacijo obravnavane tematike, ki je v našem
primeru vezana na maturitetno ekskurzijo zaključnih letnikov.
Pri tem smo zastavili naslednje cilje:
- opisati naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti kraja Laško;
- razložiti temeljne pojme, vezane na turizem;
- sistematično opisati razvojne faze zdravilišča;
- analizirati in grafično prikazati gibanje turističnega prometa v Laškem med letoma 1960
in 2015 (število gostov, število nočitev, povprečna doba bivanja, izvor gostov, število in
vrsta turistične superstrukture);
- predstaviti turistično ponudbo Laškega in okolice;
- analizirati anketo o značilnostih zdraviliških gostov.
1.2 HIPOTEZE
Pred začetkom pisanja magistrske naloge smo zastavili naslednje hipoteze:
- Termalna voda je bila glavni naravni potencial pri razvoju zdravilišča v Laškem.
- Zaradi neposredne lege zdravilišča ob Savinji le-ta s svojimi poplavami predstavlja
nevarnost objektom zdravilišča in ogroža njegovo delovanje.
3
- Intenzivni razvoj turizma kot posledica delovanja zdravilišča vpliva na boljšo
infrastrukturno opremljenost Laškega ter spodbuja razvoj ostalih gospodarskih
dejavnosti.
- Thermana d.d. je eno izmed najpomembnejših podjetij, ki vpliva na zmanjševanje
brezposelnosti v savinjski regiji.
- Zdravilišče v Laškem je turistom prometno dobro dostopno.
- Več kot polovico gostov v zdravilišču v Laškem predstavljajo domači gosti.
- Skupno število gostov v zdravilišču v Laškem narašča.
- Povprečna dolžina bivanja gostov v zdravilišču v Laškem pada.
- Največje število nočitev v zdravilišču v Laškem ustvarijo obiskovalci v poletnih
mesecih.
- Glavni namen gostov za obisk zdravilišča v Laškem je zdravljenje.
- Več kot polovica gostov se je tekom obiska v zdravilišču v Laškem odpravila na izlet
(ogled znamenitosti, rekreacija).
1.3 METODOLOGIJA
Na podlagi strokovne literature in spletnih virov smo s pomočjo deskriptivne metode
predstavili teoretični del magistrske naloge, ki je vezan na turizem, oris kraja,
naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Laško, izletniške točke v
Laškem in okolici ter turistično ponudbo zdravilišča. Z zgodovinsko metodo smo
prikazali razvoj zdravilišča od odkritja prvih vodnih vrelcev do danes in zgodovino
Laškega.
V empiričnem delu smo s pomočjo statistične metode obdelali statistične podatke, vezane
na analizo turističnega prometa v Laškem (število gostov, nočitev, povprečna doba
bivanja gostov …), ter analizirali anketne vprašalnike o značilnostih zdraviliških gostov
(namen obiska, pogostost, dolžina bivanja, spol, starost …). Obdelane podatke smo
prikazali v obliki tabel in grafikonov. V Laškem smo s terensko metodo anketiranja v
okolici zdravilišča pridobili potrebne ankete in fotografirali objekte, ki nam služijo kot
slikovni material. Statistične podatke o turističnem prometu smo pridobili s pomočjo
4
Letnih pregledov turizma 1961–2002, podatkovnega portala stat.si (SURS) in Letnih
poročil Thermane d.d. Empirični del pedagoške aplikacije je vezan na terensko delo v
okviru maturitetne ekskurzije v Laško.
5
2 TEMELJNI POJMI, VEZANI NA TURIZEM
Ljudje so se že od nekdaj zaradi različnih razlogov selili, v osnovi predvsem zaradi lastne
eksistence, trgovanja in vojn. Kasneje so menjali kraj bivanja zaradi oddiha in koriščenja
prostega časa, s tem se je začela razvijati gopodarska panoga, imenovana turizem. Na
povečan obseg turizma sta vplivala tudi krajši delovni čas in želja po aktivnem
preživljanju prostega časa. Turizem spada med storitvene dejavnosti oziroma v terciarni
gospodarski sektor, kamor spadata tudi promet in trgovina. Pojma turizem in ljudje, ki so
udeleženi v turizmu, torej turisti, imata več različnih definicij (Prodnik in David, 2009,
str. 4).
Svetovna turistična organizacija opredeljuje turizem kot »aktivnosti, povezane s
popotovanjem in z bivanjem oseb izven običajnega življenjskega okolja za ne več kot eno
leto, in sicer zaradi zabave, poslov in drugih motivov« (Prodnik in David, str. 5).
Kaspar (1996, cit. po Prodnik in David, 2009, str. 5) je opredelil turizem kot »celoto
odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj
zadrževanja ni niti glavno niti stalno bivališče, niti kraj zaposlitve«.
Statistični urad Republike Slovenije opredeljuje turizem kot »dejavnost oseb, ki potujejo
v kraje zunaj svojega običajnega okolja in tam tudi ostanejo, vendar manj kot eno leto
brez prekinitve, zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov«
(Letni pregled turizma 1961–2002).
Najstarejša strokovna definicija opredeljuje turiste kot tiste osebe, ki zaradi brezdelja in
radovednosti prepotujejo tuje dežele, predvsem tiste, od koder prihajajo njihovi
sorodniki (Prodnik in David, 2008, str. 7). Statistični urad Republike Slovenije med
turiste uvršča »osebe, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega okolja, ki prenočijo
vsaj eno noč (vendar manj kot eno leto) v gostinskem ali drugem nastanitvenem objektu,
in sicer zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih verskih razlogov
(ki niso opravljanje dejavnosti, za katero prejme gost plačilo v obiskanem kraju)«.
Ločimo domače in tuje obiskovalce, ki so udeleženi v turizmu. Domači imajo urejeno
stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter tuji izven naše države (Letni pregled turizma
1961–2002).
6
Turizem močno vpliva na naravne in družbene značilnosti kraja, v katerem je prisoten.
Nemalokrat močno obremenjuje okolje, še posebej takrat ko govorimo o masovnem
turizmu.
Na podlagi različnih kriterijev, kot so izvor, starost, motiv, smer gibanja turistov, območje
oziroma kraj, letni čas, sezona, dolžina bivanja, organizacija potovanja, število
udeležencev idr., lahko opredelimo več oblik turizma – domači, tuji, trajnostni, masovni,
mehki oziroma blagi, poletni, zimski, kongresni, gorski, obmorski, zdraviliški, mestni,
podeželjski, mladinski, seniorski, izletniški, dnevni turizem idr. (Prodnik in David, 2008,
str. 7). Ob izvirih termalnih in mineralnih voda se je razvil zdraviliški turizem, ki
predstavlja eno najstarejših oblik turizma, saj so verjetno ljudje že v prazgodovini
izkoriščali zdravilne lastnosti voda. V rimskem obdobju so obiski termalnih vrelcev
doživeli prvo zlato obdobje, saj so že takrat zgradili prva javna kopališča, namenjena
uživanju in sproščanju premožnejših ljudi. Po zatišju v srednjem veku je zdraviliški
turizem naslednjo zlato dobo doživel v 18. in 19. stoletju – v času intenzivnega razvoja
te dejavnosti. V osnovi so zdravilišča zraven kopanja in pitja zdravilnih voda nudila
zabavo in druženje za premožnejše. Sčasoma so se iz manjših term razvili pravi
zdraviliški turistični kraji »s centri z visoko usposobljeno medicinsko rehabilitacijo na
osnovi uporabe zdravilnih sredstev in modernih medicinskih postopkov« (Horvat, 2014,
str. 47).
Zdravilišča so torej nastala v krajih, kjer so našli izvire termalnih in mineralnih voda.
Klasično zdraviliško ponudbo so v zdraviliščih oziroma kopališčih močno razširili.
Zgradili so namreč moderne kopališčne komplekse s številnimi tobogani, velnesi, golf
igrišči, lepotnimi saloni, ki ponujajo sprostitev in zabavo, tako za najmlajše, starejše in
druge. Z usmeritvijo k rekreativnemu in dopustniškemu turizmu so skrajšali povprečno
dobo bivanja turistov, ki se zadrži v zdraviliščih (Horvat, 2014, str. 47).
Jeršič (1985, str. 30) opredeljuje, da so turistična ponudba, turistično povpraševanje in
posredniki turizma trije osnovni elementi v turizmu. Turistična ponudba in povpraševanje
vzajemno vplivata en na drugega in sta gibalo turističnega razvoja. Da lahko turistična
ponudba zadovolji potrebe gostov, mora biti aktualna, pestra in raznolika, saj se le tako
lahko prilagaja potrebam in zahtevam tudi najzahtevnejših gostov. Privlačna turistična
7
ponudba naredi posamezne turistične kraje/regije zanimivejše in poveča povpraševanje
po njihovih turističnih storitvah ter turistične tokove usmerja vanje.
Ločimo primarno in sekundarno turistično ponudbo. Dobrine primarne ponudbe
»največkrat niso proizvod dela ali jih človek ne more več proizvajati v enaki kakovosti in
z enako uporabno vrednostjo, npr. naravne in kulturne turistične privlačnosti (naravne
turistične privlačnosti: podnebje, temperatura zraka, število sončnih dni, padavine,
površje, morje, reke, ledeniki, rastlinstvo, živalstvo, pokrajinska slika; družbene turistične
privlačnosti: kulturni in zgodovinski spomeniki, kulturne ustanove, kulturne ustanove s
prireditvami, izobraževalne ustanove, prireditve, druge družbene zanimivosti)«. S
procesom turistične valorizacije preoblikujemo naravne in družbene privlačnosti, da
postanejo uporabne in dostopne turistom, in jih tako uporabimo kot del celotne ponudbe.
Dobrine sekundarne turistične ponudbe je ustvaril človek, in sicer mednje štejemo
najrazličnejšo splošno infrastrukturo, turistično infrastrukturo in superstrukturo
(Turistični terminološki slovar, pridobljeno 2. 2. 2017).
Posameznikova odločitev za obisk določenega turističnega kraja je v osnovi povezana s
turističnim potencialom le-tega. Termalne in mineralne vode ter ugodno podnebje so
glavni naravni turistični potenciali za razvoj zdraviliške dejavnosti (Horvat, 2000, str. 13).
Izviri termalne vode v Laško že od leta 1854 privabljajo številne domače in tuje turiste.
Med splošno infrastrukturo štejemo osnovne objekte in naprave, namenjene prometu,
vodovodu, oskrbi z informacijami in energijo, komunalni oskrbi, zdravstvu,
izobraževanju, upravi in trgovini. Kraji jih potrebujejo za normalno delovanje in so
osnova za razvoj gospodarskih ter drugih dejavnosti. Prisotni so že pred razvojem
turizma. Splošna infrastruktura se s povečanim obsegom turistične dejavnosti v
določenem kraju izboljšuje. Korist od posodabljanja te infrastrukture imajo tudi
domačini, saj bi marsikje bila slabše razvita kot sicer (Horvat, 2000, str. 13).
Med turistično superstrukturo štejemo objekte, ki so namenjeni bivanju turistov in v kraju
niso bili prisotni pred razvojem turizma, saj so nastali in delujejo izključno zaradi turistov
in zadovoljevanja njihovih potreb. Delimo jih na dve skupini, in sicer na osnovne in
dopolnilne turistične bivalne objekte. Med osnovne spadajo apartmaji, moteli, hoteli,
penzioni, gostilne in depadanse, med dopolnilne pa uvrščamo šotorišča, počitniška
8
stanovanja, mladinska prenočišča, počitniške domove, karavaning, planinske koče,
zasebne turistične sobe, lovske koče, planinska zavetišča ipd. Ponudniki turističnih
namestitev s širjenjem inovativne turistične ponudbe omogočajo turistom številne nove
in moderne bivalne turistične objekte, kot je recimo spanje v vinskem sodu, v hiši na
drevesu itd. Takšne oblike namestitve omogočajo svojstveno izkušnjo in zadovoljujejo
potrebe najrazličnejših profilov gostov, v skladu z njihovim okusom, željami in
finančnimi zmožnostmi (Horvat, 2000, str. 13).
Zraven turistične superstrukture obstaja še turistična infrastruktura, ki so jo zgradili v
turističnem kraju in je namenjena predvsem uporabi turistov. Jeršič (1987, str. 53) je
mednje uvrstil turistične prometne objekte (sedežnice, vlečnice, žičnice, turistična
pristanišča in letališča, posebna turistična parkirišča in ceste), naprave in objekte,
namenjene rekreaciji turistov (igrišča, športni objekti, planinske, sprehajalne poti,
smučarske proge, kopališča, zelene površine za oddih), objekte, namenjene kulturnim
prireditvam in zabavi (igralnice, dvorane za ples, koncertne dvorane), turistično
informativne točke ipd. V Laškem imajo bogato ponudbo turistične infrastrukture, od
urejenega kopališča, sprehajalnih in kolesarskih poti, koncertnih dvoran, teniških igrišč
in drugih objektov, namenjenih športnim dejavnostim.
Razvoj turizma, številne potrebe turistov ter njihova kupna moč so vplivali na razvoj
različnih storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Med oskrbne dejavnosti štejemo
najrazličnejše trgovine, v katerih prodajajo turistično literaturo in spominke, kozmetične,
športne, potovalne, fotografske in druge pripomočke. Prav tako turisti obiskujejo trgovine
s prehrambenimi izdelki, oblačili in obutvijo. Številni frizerski in kozmetični saloni ter
servisi, ki nudijo popravilo športne opreme, predstavljajo dopolnilne dejavnosti, ki so na
voljo turistom (Horvat, 2000, str. 14).
9
3 ORIS IN ZGODOVINA KRAJA
Laško je mesto, ki leži v savinjski statistični regiji na 46°9′22,69″ severne geografske
širine in 15°14′19,02″ vzhodne geografske dolžine (Laško, pridobljeno 22. 2. 2017).
Nahaja se na nadmorski višini 259,9 m ob spodnjem toku reke Savinje ob vzpetinah
Šmihela (442 m), Huma (583 m) in Strmca (455 m). Pritoki Savinje, in sicer Lahomnice,
Žikovce in Rečice, tečejo skozi doline med omenjenimi vzpetinami. Laško je od
Ljubljane oddaljeno 85 km v smeri proti vzhodu in od Celja, ki je upravno središče
Savinjske, 10 km v smeri proti jugu (Černe et al., 1997, str. 164; Lega in velikost,
pridobljeno 22. 10. 2016).
Slika 1: Lokacija mesta Laško.
Vir: Ayurveda – indijska zakladnica zdravja, pridobljeno 17. 1. 2017.
ZGODOVINA
Laško in okolica sta bila naseljena že v prvem tisočletju pred našim štetjem, kar
dokazujejo arheološke najdbe. Nadalje so na tem območju živeli Kelti ter Rimljani, ki so
tukaj živeli do petega stoletja. Verjetno so to bili premožnejši priseljenci iz rimske Celeie,
saj so v Laškem na območju nekdanje rimske naselbine, katere imena ne vemo, našli
nagrobne kamne in kamnite reliefe. V drugem stoletju so verjetno že zgradili prva
kopališča, ki so privabljala višje sloje ljudi (Raztresen in Zorko, 2004, str. 106;
Zgodovina, pridobljeno 9. 1. 2017). Antična cesta, ki je povezovala rimsko Celeio in
10
Neviodunum, je prav tako vodila skozi Laško (Laško pešpoti, pridobljeno 9. 1. 2017).
Slovani so med 6. in 9. stoletjem naseljevali Vzhodne Alpe in se pri tem srečevali z
domačini. Poimenovali so jih Lahi oziroma Vlahi. Tako so območja na Savinjskem, kjer
so živeli Lahi, dobila zemljepisna imena, kot so Laško oziroma Lahomno, Lahomšek,
Lahov graben, Laška vas, potok Lahomnica (Zgodovina, pridobljeno 9. 1. 2017).
V srednjem veku si je območje Laškega lastilo več različnih rodbin. Savinjski mejni
grofje so imeli v lasti laško pokrajino od leta 1016 naprej. Njihovi nasledniki so bili
Bernhard Spanheimski, Traungauski grofje in Babenberžani (Laško pešpoti, pridobljeno
9. 1. 2017). V 11. oziroma 12. stoletju so nad mestom zgradili grad Tabor, ki so ga v 15.
stoletju utrdili zaradi turške nevarnosti (Černe et al., str. 164). V času Leopolda VI.
Babenberžana v 13. stoletju so zgradili cerkev svetega Martina, most čez reko Savo
(Zidani Most) ter obnovili kartuzijanski samostan v Jurkloštru. Leta 1227 se naselje v
virih omenja kot trg (Zgodovina, pridobljeno 9. 1. 2017). Prvič so omenili Laško v pisnih
virih, natančneje v zgodovinski kroniki, leta 1147. Naslednji lastniki gospoščine so po
izumrtju Otokarjev leta 1278 postali Habsburžani, nato leta 1336 grofje Celjski in zopet
leta 1456, po izumrtju Celjskih, Habsburžani. Grofje Mosconi so posest od Habsburžanov
kupili leta 1620 ter od njih grofje Vetter von der Lilie, ki so med letoma 1675 in 1776 ob
Savinji zgradili graščino, v kateri je danes občinski sedež (Laško pešpoti, pridobljeno 9.
1. 2017; Zgodovina Laškega, pridobljeno 9. 1. 2017).
Zaradi pomanjkanja prometnih povezav je bil razvoj Laškega vse do sredine 19. stoletja
šibek. To se je spremenilo z izgradnjo ceste Celje–Zidani Most (1816), z izgradnjo mostu
čez reko Savinjo v Zidanem Mostu (1826) in odseka Južne Železnice (1848), ki je
povezovala Celje in Ljubljano. Prav tako sta se začela razvijati rudarstvo in industrija
(Zgodovina Laškega, pridobljeno 9. 1. 2017). V mestu so leta 1825 odprli pivovarno ter
deset let kasneje rudnik rjavega premoga. Zdravilišče je začelo delovati leta 1854 (Laško
pešpoti, pridobljeno 9. 1. 2017). Razvijalo se je tudi tkalstvo, usnjarstvo in barvarstvo.
Kmetje so namesto vinske trte začeli gojiti sadno drevje ter živino. Vse te dejavnosti so
močno vplivale na celotno življenje Laščanov (Zgodovina Laškega, pridobljeno 9. 1.
2017).
V času marčne revolucije je prihajalo do narodnostnih bojev domačinov z nemškimi
uradniki. Nastajati so začela ločena društva ter organizacije za domačine in Nemce. Edino
11
enotno društvo takrat je bilo gasilsko. Prvo čitalnico so v Laškem ustanovili leta 1869.
Vse do leta 1918 je nad mestom načeloval nemški župan, zato so tudi nad mestom
gospodarili Nemci, v okolici pa Slovenci. Narodnostni boji so se nadaljevali tudi po
propadu Avstro-Ogrske leta 1918. Pomembno vlogo v družbenem življenju je imelo
Sokolsko društvo. Laško je leta 1924 dobilo okrajno glavarstvo. Prehod iz statusa trga v
status mesto je Laško potrebovalo sedem stoletij. To se je zgodilo leta 1927, sedemsto let
po prvem zapisu kraja v virih. Naslednje leto se je mesto moderniziralo, saj so zgradili
vodovod ter asfaltirali glavne ulice. Leta 1906 so tedanji trg oskrbeli z električno energijo,
medtem ko je zdravilišče svojo lastno električno energijo proizvajalo že leta 1885
(Zgodovina Laškega, pridobljeno 9. 1. 2017). Prvi praznik Pivo in Cvetje so organizirali
leta 1964, na podlagi zelo uspešne razstave cvetja leto prej, ki ga je pripravilo mestno
hortikulturno društvo (Raztresen in Zorko, 2004, str. 109). Tradicija prireditve tega
praznika se je ohranila vse do danes, saj ga priredijo vsako leto v juliju in je največji
tovrstni dogodek v mestu Laško.
Med drugo svetovno vojno je nemški okupator zavzel mesto in leta 1941 izgnal okrog
300 zavednih Slovencev. Nemške postojanke so bile v mestu izrazito močne. V vojnem
obdobju so v zapore v Laškem zaprli rudarje iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi.
Številni ljudje so se pridružili partizanskemu gibanju, katerega enote so napadale različne
objekte. V mestu so v začetku maja 1941 ustanovili odbor Osvobodilne fronte, prav tako
je okupator dvakrat izvajal streljanje dveh deseteric talcev. Novembra 1944 so zavezniki
bombardirali Laško, med drugim tudi zdravilišče, ki so ga porušili do tal, in pivovarno.
Po končani vojni se je začela intenzivna obnova porušenih objektov. Pivovarno so
obnovili v dobrem letu. Prav tako se je po vojni začel intenzivnejši razvoj zdravilišča z
usmeritvijo v rehabilitacijo posameznikov. V spomin padlim borcem in žrtvam
fašističnega nasilja so kasneje postavili spomenik v parku ob Savinji ter spominsko ploščo
izgnancem v zdraviliškem parku (Laško pešpoti, pridobljeno 5. 9. 2017).
Leta 2000 so pred mostom, ki vodi čez Savinjo, postavili spomenik kralju piva. Danes
Laško zaznamujejo: Zdravilišče Laško, Pivovarna Laško, Kmetijska zadruga, tovarna
TIM v Spodnji Rečici ter nekatera manjša podjetja. V mestu Laško tako danes najdemo
občinski sedež ter sedež upravne enote, pošto, banko, zdravstveni dom, osnovno šolo,
različne trgovine, gostinske lokale, turistične objekte in poslovalnice ipd. (Laško pešpoti,
pridobljeno 5. 9. 2017).
12
4 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE
LAŠKO
Občina Laško leži v vzhodnem delu Predalpskega hribovja, natančneje v Posavskem
hribovju, ki predstavlja 10 % državnega ozemlja (Novak in Neuf, 2005, str. 46).
Klimatske, reliefne in pedološke razmere se na celotnem območju Predalpskega hribovja
hitro spreminjajo glede na ekspozicijo in strmino (Bernot et al., 1998, str. 227).
4.1 RELIEF
Vzhodni del Predalpskega hribovja je s povprečno nadmorsko višino 584 m občutno nižji
od zahodnega dela Predalpskega hribovja (Novak in Monde, 2005, str. 46). V občini
Laško je povprečna nadmorska višina 472,8 m. Dve tretjini površin se nahajata na
nadmorski višini med 300 in 600 m. Od tega ima več kot 25 % površja nadmorsko višino
med 400 in 500 m. Najmanjši odstotek površin ima nadmorsko višino pod 100 m oziroma
nad 700 m (Perko, 1993, str. 37–38).
Tabela 1: Delež površin glede na višinske pasove v občini Laško.
Višinski pasovi (m) Občina Laško (%)
100–199 1,0
200–299 12,3
300–399 20,0
400–499 25,3
500–599 22,6
600–699 10,4
700–799 5,7
800–899 2,5
900–999 0,2
1000 in več 0,0
Vir: Perko, 1993, str. 38.
Na izoblikovanje reliefa v Laškem in okolici so vplivale močne tektonske sile, rečna
erozija ter denudacija. Ker površje gradijo različne kamnine, je značilno menjavanje
položnejših, nižjih vzpetin, ki jih je razrezala Savinja s svojimi pritoki ter z višjimi in
13
strmimi hribovji. Hribovja imajo značilno oblikovane vrhove. Najvišji hrib je Hum s 583
metri (Sore, 1991, str. 13).V občini Laško je 32,8 % površja gričevnatega in 67,2 %
hribovitega (Perko, 1993, str. 37–38).
Rečne doline so ponekod bolj razširjene, na določenih mestih se močno zožijo, saj strma
pobočja segajo vse do rečne struge. Na takih območjih je zelo malo prostora za železnico
in cesto, ki sta močno utesnjeni. V dolinah nasploh ni veliko prostora za večja sklenjena
naselja ter njivske površine. Ob močnejših padavinah reke (Gračnica, Lahomnica, Ična in
Rečica) pogosto poplavijo, spodjedajo bregove ter povzročajo zemeljske plazove,
predvsem na strminah, zgrajenih iz ilovice in peska (Sore, 1991, str. 13).
Povprečni naklon površin v občini Laško je 18,3°, kar je več od povprečnega naklona
Slovenije, ki znaša 13°. Največ površin, kar 34 %, ima naklon med 12 in 20°, najmanj
površin, in sicer 0,2 %, ima naklon več kot 45° (Perko, 1993, str. 40–41).
Tabela 2: Delež površin glede na naklon v občini Laško.
Naklon (°) Občina Laško (%)
0,0–1,9 1,9
2,0–5,6 6,3
6,0–11,9 20,9
12,0–19,9 34,0
20,0–29,9 25,2
30,0–44,9 11,5
45,0 < 0,2
Vir: Perko, 1993, str. 41.
V občini Laško je največ severnih ekspozicij, in sicer 16,8 %, in najmanj zahodnih, 7,9
%, ter povsem ravnih površin, ki predstavljajo 0,1 % vseh površin (Perko, 1993, str. 41).
Tabela 3: Delež ekspozicij v občini Laško.
Ekspozicija Občina Laško (%)
Severna 16,8
Severovzhodna 13,5
14
Severozahodna 12,2
Vzhodna 10,6
Zahodna 7,9
Jugovzhodna 11,3
Jugozahodna 11,6
Južna 16,0
Povsem ravna 0,1
Vir: Perko, 1993, str. 42.
4.2 GEOLOGIJA IN TEKTONIKA
Hafner (2003, str. 3) povzema, da Posavske gube, katerih del je Laška sinklinala, ležijo v
mejnem pasu med Zunanjimi Dinaridi in Južnimi Alpami. Vendar danes k Posavskim
gubam uvrščamo samo njihov nekdanji vzhodni del med Ljubljansko kotlino na zahodu
in Zagrebško tektonsko cono na vzhodu. Gube na slovenski strani potekajo predvsem v
smeri zahod–vzhod, nato se na območju Zagrebške tektonske cone obrnejo v smeri
zahod–jugozahod–vzhod–severovzhod. Posavske gube, glede na tolmače osnovne
geološke karte 1:100.000, sestavljajo Bizeljsko-Zagorska, Brdoveška, Brezinska,
Celjska, Laška, Motniška, Planinsko-Deseniška, Senovška in Litijska sinklinala,
Marijagoriška, Orliška, Pletovarsko-Maceljska, Rudeniško-Ivanjiška antiklinala.
Na območju Laškega je najpomembnejša Laška sinklinala, ki poteka v smeri od vzhoda
proti zahodu (Krašovec, 1999, str. 9). Leži na litijskem narivu in je zgrajena iz terciarnih
sedimentov, v katerih so nastale skladovnice rjavega premoga. Le na območju okrog
Moravč so pri kartiranju naleteli na terciarne sedimente, ki so ležali erozijsko
diskordantno na mezozojski podlagi, ter na nekaj manjših erozijskih ostankov na
Murovici in Ciclju severno od Doljskega. Na zahodu sega do Domžal, kjer ima obliko
neotektonskega jarka. Na območju med Zagorjem in Moravčami je sinklinala močno
stisnjena in nagubana. Povečani bočni pritiski so povzročili, da so se pri Zagorju triadne
kamenine narinile na sever zaradi mehkih terciarnih sedimentov (Premru, 1975, str. 264).
Rudniško-Ivanjiška antiklinala, ki leži na vzhodnem delu Laške sinklinale, ter Planinsko-
Desiniška na južnem se združita s kumskim narivom pri Rimskih Toplicah. Zaradi
15
premikanja evrazijske in jadranske litosferske plošče nastajajo močni pritiski, ki
prelamljajo celotno območje. Prelomi potekajo prečno na os Laške sinklinale (Krašovec,
1999, str. 9).
Slika 2: Zgradba Posavskih gub.
Vir: Hafner, 2003, str. 3.
Na območju Laškega se na severnem krilu sinklinale nahajajo prevrnjene plasti in
povzročijo zapleteno zgradbo same sinklinale, medtem ko je le-ta na vzhodnem delu
tektonsko neprizadeta. Najstarejše kamnine, ki sestavljajo Laško sinklinalo, so iz obdobja
perma in karbona. To so plasti glinastega skrilavca, konglomerata, meljevca in
kremenovega peščenjaka. Na grödenskih skladih ležijo spodnjetriasne plasti, ki so
sestavljene predvsem iz sivega plastovitega dolomita in vmesnih plasti skrilavca ter
meljevca. Te kamnine najdemo predvsem na območju severno od Laškega (Brdo, Hum),
na Lisci in pri Radečah. »Svetlo siv, debelo zrnat, pretežno masiven dolomit in temno siv,
ploščat dolomit s polami roženca« se nahaja v spodnjem delu. »V zgornjem delu se v
obliki čokov in žil pojavljajo magmatske kamnine (keratofirji in diabazi)«. Zgornjetriasne
plasti, in sicer svetlo sivi skladoviti in ploščasti apnenci, ležijo na Lisci in v okolici
16
Jurkloštra (Majcen in Križnar, 2012). Jugovzhodno od Jurkloštra se nahajajo kredne
plasti, v katerih se menjujejo lapor, temno sivi glinasti skrilavec in apnenčeva breča.
Največji del ozemlja predstavljajo kamnine iz obdobja starejšega kenozoika. Pred
približno dvajsetimi milijoni let v obdobju miocena so na območje Laškega segali zalivi
takratnega Panonskega morja. V miocenskih kamninah iz okolice Laškega so našli
številne fosile, kot so vretenca kitov, zobje morskih psov, ostanki lupin školjk ter hiše
rakov in polžev (Krašovec, 1999, str. 9–10).
Vzhodno od Rimskih Toplic ležijo oligocenske plasti konglomeratov, laporjev,
peščenjakov, apnencev in glin. Med Brezami, Laškim in vzhodno od Rimskih Toplic se
razprostirajo miocenske plasti. Govške plasti so zgrajene iz apnenčevega peščenjaka,
peščenega laporja in apnenčevo-kremenovega peščenjaka in predstavljajo spodnji del
miocena. Medtem pa zgornji miocen tvori horizont apnenčevega peščenjaka. Prodnati
nasipi Save in Savinje so iz obdobja pleistocena (Majcen in Križnar, 2012).
Na območju Laškega najdemo tudi plasti premoga v obliki leče iz srednjega oligocena,
ki so debeli tudi do dvajset metrov. Kljub temu rudnik v Laškem zaradi gospodarskih
razlogov od leta 1992 več ne obratuje. Največ premoga so nakopali v obdobju med obema
svetovnima vojnama (Krašovec, 1999, str.10).
4.3 PODNEBJE
Po Ogrinu (2009, str. 88) v Sloveniji obstajajo trije tipi podnebij, ki se med seboj
prepletajo. To so celinsko, gorsko in submediteransko podnebje. Največji del Slovenije
zajema zmerno celinsko podnebje, kamor spada tudi Laško. Značilnost tega podnebja je,
da januarske temperature znašajo med 0 in –3 °C (odstopajo nekatere nižine na vzhodu,
kjer so temperature nad lediščem). Količina padavin upada proti vzhodu. Padavinski
režim je na vzhodu in severovzhodu države subkontinentalen in na jugozahodu ter zahodu
submediteranski. Za kraje vzhodnega Posavskega hribovja je značilno, da letna količina
padavin ne znaša več kot 1200 mm. Višek padavin pade poleti (Senegačnik, 2012, str.
55).
Za analizo podnebja (temperatur) smo izbrali meteorološko postajo v Celju (244 metrov
nadmorske višine), ki leži na podobni nadmorski višini kot Laško (259,9 metrov).
Spodnja klimograma nam prikazujeta razporeditev padavin in temperatur v Celju v
17
referenčnem obdobju 1971–2000 in 1981–2010.
Grafikon 1: Klimogram Celja v referenčnem obdobju 1971–2000 in 1981–2010.
Vir: Klimogram Celja 71–00, ARSO, pridobljeno 13. 1. 2017; Klimogram Celja 81–10,
ARSO, pridobljeno 13. 1. 2017.
Kljub temu moramo opozoriti, da se v Laškem nahaja posebna mikroklima, ki se razlikuje
od podnebja v Celju. Laško namreč obdajajo številne planote in hribi, ki preprečujejo
prevetrenost v smeri sever–jug, zato tukaj najdemo milejšo klimo. Prevladujejo topli
jugovzhodni in južni vetrovi ter zahodnik jeseni (Krašovec, 1999, str. 13). Za Laško so
značilna topla poletja, hladne zime ter sveže, zmerno tople spomladi in jeseni. Za poletja
so značilni jasni dnevi ter oblačne jeseni in zime. V hladni polovici leta se na dnu dolin
pojavi anticiklonalna megla. Megla je značilna tudi ob poslabšanju vremena, ko v višinah
piha jugozahodnik, pri tleh pa se usede hladen zrak (Sore, 1991, str. 13).
TEMPERATURE
Povprečna letna temperatura v Celju je v referenčnem obdobju 1971–2000 znašala 9,6 °C
ter 9,8 °C v referenčnem obdobju 1981–2010, kar kaže na rahel dvig temperatur med
obema obdobjema. Če primerjamo temperature, lahko ugotovimo, da so se temperature v
vseh mesecih zvišale, razen februarja, ko je bila izmerjena enaka temperatura, ter
18
septembra, ko se je temperatura znižala za 0,2 °C. Dvig temperatur bi lahko pripisali
splošnemu globalnemu segrevanju ozračja.
Zime niso zelo mrzle, saj se le januarja, ki je najhladnejši mesec, temperatura spusti pod
ledišče. Povprečna izmerjena temperatura v januarju je bila –0,7 °C in –0,3 °C1, medtem
ko je najnižja povprečna temperatura znašala –4,7 °C in –4,6 °C. Prav tako poletja niso
prevroča, saj povprečna temperatura v najtoplejšem mesecu, juliju, ne preseže 20 °C.
Najvišje povprečne temperature v poletnih mesecih so znašale junija 23,9 °C in 24,6 °C,
julija 26,1 °C in 26,9 °C ter avgusta 25,7 °C in 26,5 °C.
Tabela 4: Povprečne temperature po mesecih v Celju v obdobju 1971–2000 in 1981–2000.
Mesec Povprečna
temperatura (°C)
1971–2000
Povprečna
temperatura (°C)
1981–2010
Januar –0,7 –0,3
Februar 1,0 1,0
Marec 5,1 5,2
April 9,4 9,8
Maj 14,6 14,9
Junij 17,9 18,3
Julij 19,6 19,9
Avgust 18,9 19,0
September 14,8 14,6
Oktober 9,6 10,1
November 4,1 4,7
December 0,3 0,6
Vir: Celje 71–00, ARSO, pridobljeno 13. 1. 2017; Celje 81–10, pridobljeno 13. 1. 2017.
1 Prva temperatura (–0,7 °C) se nanaša na referenčno obdobje 1971–2000 ter druga (–0,3 °C) na referenčno
obdobje 1981–2010. Enako velja tudi za naslednje navedke temperatur.
19
PADAVINE
Ker se v Laškem nahaja padavinska meteorološka postaja, ki stoji na levem bregu Savinje
na nadmorski višini 221 m, bomo analizirali podatke padavin iz te postaje in ne iz celjske.
V referenčnem obdobju 1961–1990 je letno povprečje padavin znašalo 1230 mm, v
obdobju 1971–2000 1226 mm in v obdobju 1981–2010 1225 mm. Zbrani podatki kažejo
na to, da se je povprečna količina padavin nekoliko znižala med posameznimi obdobji
(Nadbath, 2012, str. 2).
Podatki povprečnega referenčnega obdobja kažejo na to, da v Laškem največ padavin
pade poleti – okrog 421 mm, najmanj pa pozimi – okrog 201 mm. Največ padavin pade
poleti (26 %), in sicer v obliki kratkotrajnih vročinskih neviht, ter v času jesenskega
deževja (26 %), največ oktobra. Spomladi pade 23 % ter pozimi 16 % vseh padavin.
Podatki referenčnih obdobij 1961–1990, 1971–2000 in 1981–2010 so pokazali, da je s
152 mm junij najbolj namočen mesec v letu. Najbolj sušni mesec je bil v prvem
referenčnem obdobju februar (okrog 60 mm), v preostalih dveh je to postal januar
(Krašovec, 1999, str.13; Nadbath, 2012, str. 2).
Največ snega pade na okoliških hribih in se najdlje obdrži na osojnih legah. Sneg se v
dolinah obdrži krajši čas, saj ga odpihnejo južni in jugozahodni vetrovi (Sore, 1991, str.
13). Prvi sneg ponavadi zapade novembra. Nazadnje je sneg zapadel že oktobra leta 1955.
Zadnji sneg ponavadi zapade marca, razen redkih izjem, ko včasih sneži še aprila in maja.
To se je zgodilo leta 2016, ko je zadnji sneg zapadel 28. aprila. Število dni s snežno odejo
v Laškem pada, in sicer zaradi segrevanja ozračja. V referenčnem obdobju 1961–1990 je
v povprečju snežilo 37 dni, nato je število v obdobju 1971–2000 in 1981–2010 padlo na
28 oziroma 29 dni. Leta 2011 je bilo le 11 snežnih dni (Nadbath, 2012, str. 4–5).
»Takšna razporeditev padavin kaže na prehodnost med celinskim in sredozemskim
podnebjem. Prepletajoče se značilnosti obeh tipov podnebja so v Laškem ustvarile
prijazno mikroklimo, ki dobrodejno vpliva tudi na počutje pacientov in obiskovalcev
zdravilišča« (Krašovec, 1999, str. 13).
SONČNO OBSEVANJE
Trajanje sončnega obsevanja znaša v notranjosti države manj kot 2000 ur letno, medtem
ko na Primorskem sonce sije tudi 2400 ur letno (Frantar, 2008, str. 21). Za Laško je
20
značilno relativno veliko število sončnih dni, še posebej poleti in pozimi (Krašovec, 1999,
str. 13). Poleti območje sprejme med 740 in 780 ur sončnega obsevanja. Lepo, sončno in
suho vreme povečuje dnevni obisk kopalcev v poletni sezoni (Povprečno trajanje
sončnega obsevanja, ARSO, pridobljeno 22. 10. 2016.
Slika 3: Povprečno trajanje sončnega obsevanja poleti 1971–2000.
Vir: Povprečno trajanje sončnega obsevanja – poletje, ARSO, 2016, pridobljeno 22. 10.
2016.
4.4 VODOVJE
Glavni vodni žili v občini Laško sta Sava in Savinja. Sava je najdaljša slovenska reka
(219 km) s povprečnim strmcem 3,1 ‰. Svojo pot nadaljuje na Hrvaško (Lenarčič in Plut,
1995, str. 90–91). Savinja, ki izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah, teče izključno po
slovenskem ozemlju v dolžini 102 km (Lenarčič in Plut, 1995, str. 108). Ima več pritokov,
kot so Paka, Dreta, Ljubnica, Lučnica in Voglajna s Hudinjo. Sama Savinja kot tudi večina
njenih pritokov imajo hudourniški značaj z visokimi nihanji v pretokih. Značilno je več
kot 100-kratno razmerje med visokimi vodami in sušnim pretokom (Porečje Savinje,
pridobljeno 18. 10. 2016). Svojo pot namreč začne kot divja alpska reka, nato se njen tok
umiri v Spodnji Savinjski dolini, ko vanjo pritečeta Ljubija in Dreta. Svojo pot nato
nadaljuje okrepljena s Hudinjo, Pako in z Voglajno z vrezovanjem struge preko
21
Posavskega hribovja ter se v Zidanem Mostu izlije v Savo (Lenarčič in Plut, 1995, str.
108).
Slika 4: Savinja v Laškem.
Vir: lasten, 12. 4. 2017.
Dolina, ki jo je Savinja izoblikovala od Celja do Zidanega Mostu, je najbolj zožena na
treh območjih, in sicer v mestu Laškem, južno od Polul pri Celju in tik nad Zidanim
Mostom (Veliko Širje). Porečje Savinje do Laškega obsega 1664 km2. Na območju Celja
se velikost porečja Savinje s pritoki Ločnico, Voglajno in Hudinjo poveča za 50 odstotkov
(iz 1029 km2 na 1548 km2) (Košak, 2010, str. 1).
Za Savinjo so značilni različni pretočni režimi, ki prikazujejo povprečno nihanje letnega
pretoka rek. Na ta režim vplivajo različni dejavniki, kot so relief, prst, kamninska podlaga,
rastlinstvo, človek in podnebje. Prav slednji dejavnik je v Sloveniji najizrazitejši, saj so
pretočni režimi odvisni od temperatur, padavin in snežne odeje. Za tok Savinje sta
značilna dva rečna režima, in sicer alpski snežno-dežni režim pri Solčavi in alpski dežno-
snežni režim pri Nazarjah in Laškem. Za slednjega je značilen dokaj izenačen
spomladanski in jesenski višek ter poletni in zimski nižek. Savinja pri Laškem ima
najvišji pretok jeseni – oktobra (56 m/s) in novembra (50 m/s), torej v času obilnejšega
jesenskega deževja, ter tudi aprila (50 m/s), ko se tali snežna odeja. Najnižji pretok se
pojavi poleti – avgusta (23 m/s), ko je kljub veliki količini dežja značilno veliko
izhlapevanje, ter pozimi, januarja in februarja (33 m/s), ko je značilna najmanjša količina
padavin, predvsem v obliki snega. Nasploh je značilna nadpovprečna količina vode od
marca do junija in od oktobra do avgusta ter podpovprečna količina januarja in februarja
22
ter od julija do septembra (Frantar, 2008, str. 46).
Grafikon 2: »Povprečni mesečni pretoki Savinje v obdobju 1971–2000«.
Vir: Savinja, wikipedija.si, pridobljeno 10. 12. 2016.
4.4.1 POPLAVE
Savinjo v spodnjem toku velikokrat prizadenejo poplave, ki so posledica dolgotrajnejših
padavin na severozahodnem ali vzhodnem delu porečja ter kratkotrajnih intenzivnih
padavin, poletnih neurij (npr. leta 1994, 2005 in 2007) na južnem, osrednjem ali severnem
delu porečja. »Laško je med poplavno najbolj ogroženimi urbanimi območji v Republiki
Sloveniji« (Košak, 2010, str. 20).
Laško so od leta 1990 naprej prizadele štiri poplave. Vse so se zgodile v času jesenskega
dežja. Vodostaj vode je v treh primerih presegel šest metrov ter v času zadnje poplave več
kot pet metrov in pol. Pretok je vedno znašal več kot tisoč m3/s. Ugotovimo lahko, da se
vodostaj vode in njen pretok zmanjšuje z leti, kar bi lahko pripisali dosedanjim
regulacijam in ukrepom, s katerimi želijo preprečiti ali pa vsaj umiriti poplave (Košak,
2010, str. 21).
Tabela 5: Pretok in vodostaj Savinje v času poplav v Laškem.
Datum poplave Vodostaj (m) Pretok m3/s
1. 11. 1990 6,94 1406
4–5. 11. 1998 6,92 1395
18.–19. 9. 2007 6,39 1254
18.–19. 9. 2010 5,57 1017
23
Vir: Košak, 2010, str. 21.
Savinja na nekaterih območjih Laškega poplavi že pri nižjem pretoku (Zdraviliški park
pri pretoku 720 m/s, Kulturni dom pri pretoku 810 m/s, Zdraviliška cesta pri pretoku 720
m/s, Staro zdravilišče (kletni prostori) pri pretoku 720 m/s in Trubarjevo nabrežje pri
pretoku 910 m/s) (Košak, 2010, str. 21; Poplava v Laškem, 2012, pridobljeno 19. 10.
2016).
Da bi preprečili nadaljnje poplave, morajo celovito načrtovati gradbene ukrepe na
območju samega Laškega in na porečju Savinje. Prav tako morajo prilagoditi urbanistično
načrtovanje in dejavnosti na območjih, ki jih ogrožajo poplave (Košak, 2010, str. 23).
Objekti zdravilišča v Laškem so locirani v manjše območje med Savinjo in glavno cesto.
Ker so bile poplave za Savinjo v tem delu v preteklosti redkejše, je bil stari del zdravilišča
zgrajen brez protipoplavne zaščite, tako ga ob poplavah voda tudi zalije. Zaradi poplave
v novembru 2012 bazeni in savne v starem objektu zdravilišča nekaj časa niso obratovali,
saj jih je bilo potrebno ustrezno sanirati. Pri urbanističnem načrtovanju novega dela
zdravilišča (Termalni park in Kongresni center) so upoštevali možnost poplav. S tem
namenom so v kletne prostore locirali garažno hišo, ki predstavlja razlivno območje
Savinje. Ostali deli objekta (bazeni, savne in hoteli ob takšnem načrtovanju v primeru
poplav načeloma ostanejo na suhem). Zdravilišče v Laškem so prizadele naslednje
poplave, in sicer poplava v septembru 2007, poplava v septembru 2010, visoka voda v
oktobru 2012 in poplava novembra 2012. Vse poplave so se zgodile v jesenskem času
zaradi obilnega deževja. Za omilitev posledic poplav so v Thermani ustrezno tehnično
pripravljeni s cevmi za črpanje, lamelami in ostalimi pripomočki. Prav tako so sprejeli
»Scenarij protipoplavnih ukrepov, ki ureja ravnanje in samozaščitno delovanje ob
škodnem dogodku«, da preprečijo katastrofo ob narasli vodi (Letno poročilo 2007–2015).
V letu 2013 so v Thermani dodatno investirali v protipoplavno zaščito, ki je sestavljena
iz »zaščite prezračevalnih odprtin podzemne garaže Kongres hotela v neposredni bližini
Savinje in zaščite servisnih prehodov iz garažne hiše pod mostom« (Thermana Laško –
zaščita IBS, pridobljeno 2. 9. 2017).
24
4.4.2 TERMALNA VODA
Ker je Panonska nižina na vzhodnem robu tektonsko zelo aktivna, najdemo na teh
območjih v Sloveniji in v drugih državah (Hrvaška, Avstrija, Slovaška, Madžarska)
številne zdravilne vodne vrelce. V Sloveniji je največ zdravilišč nastalo v njenem
vzhodnem delu, kjer prehaja nižji panonski svet v Predalpsko hribovje. Kamnine so na
tem območju močno zdrobljene, in sicer zaradi pritiskov evrazijske in jadranske
litosferske plošče. Voda, ki preide skozi razpoke, preide v velike globine, kjer se nahajajo
toplejše kamnine, se segreje in vrne na površje po isti poti. »V Laškem posreduje toplo
vodo na površje triasni dolomit, ki leži na nepropustnih mlado-paleozojskih peščenjakih
in glinastih skrilavcih. Izviri termalne vode na površju oziroma pod kvartarskim nanosom
so v bližini kontakta petsto metrov širokega dolomitnega pasu z nepropustnimi peščenjaki
na severu in psevdoziljskimi skrilavci na jugu. Z vrtinami je bilo ugotovljeno, da se talna
voda pojavlja v več horizontih in da v globini obstaja povezava med zajetji na levem in
desnem bregu Savinje. Z vrtin v bližini Zdravilišča Laško črpajo akrotermalno vodo s
temperaturo od 34,3 °C do 39,4 °C« (Krašovec, 1999, str. 10–11). Akrotermalne vode so
tiste, ki imajo raztopljenih manj kot en gram mineralnih snovi na liter vode,
termomineralne pa več kot en gram (Tepeš, 2005, str. 14).
Voda v Laškem je srednje mineralizirana, saj je v njej raztopljenih od 278 do 195 mg/l.
Glavne lastnosti ji dajejo magnezijevi, kalijevi in natrijevi kationi, kloridni anioni, sulfati,
metasilicijeva in metaborova kislina. Uporaba termalne vode pri balneoterapiji2 v Laškem
dokazano izboljšuje zdravje ljudi (Termalna voda, pridobljeno 11. 1. 2017).
Tabela 6: Kemične lastnosti termalne vode v Laškem.
Kationi mg/l mmol/l mmol %
Kalcij Ca2+ 53 2,65 49,72
Kalij K+ 1,3 0,03 0,56
Magnezij
Mg2+
29 2,39 44,84
Mangan
Mn2+
0,006 0 0
Natrij Na+ 6 0,26 4,88
Vsota 89,31 5,33 100,0
2 Balneoterapija pomeni zdravljenje z zdravilnimi vodami ali z zdravilnim blatom (SSKJ, pridobljeno 11.
1. 2017).
25
Vir: Termalna voda, pridobljeno 11. 1. 2017.
Glede na kemične lastnosti in nastanek voda v Sloveniji ločimo dve vrsti termalnih
vrelcev, to so termalni in termomineralni (Bernot et al., 1998, str. 163).
Termalni izviri nastajajo v apnenčastih in dolomitnih tleh in vsebujejo manj kot 0,5 g/l
raztopljenih mineralnih snovi. Izviri voda imajo različne temperature, ki so odvisne od
litološke sestave, razsežnosti termalnih con, lege vodonosnih horizontov in njihove
izolacije proti površju. Temperatura je višja, ko se izviri nahajajo v bližini globokih
prelomov. Prav tako je voda v večjih globinah manj izpostavljena zunanjim dejavnikom.
Glede na višino temperature razdelimo termalne izvire v tri skupine. V prvi skupini voda
priteka na površje ob stranskih plitvih prelomih, zato je njena temperatura nizka in znaša
med 19 in 23 °C. To je posledica nizkega geotermičnega gradienta oziroma mešanja
termalne vode s hladnejšo podtalnico. Značilna je za območja v Radovljiški in Ljubljanski
kotlini, v Zg. Besnici, na Bledu, v Hotavljah, Sp. Pirničah in Furlanovih toplicah pri
Vrhniki. V drugo skupino sodijo termalni izviri, katerih voda je ob prihodu na površje
višja, saj izvirajo ob stranskih prelomih med smrekovškim in šoštanjskim prelomom.
Najdemo jih v Dobrni, Topolšici, Zbelovem in Stranicah (vzhodni podaljšek Karavank).
V tretjo skupino sodijo termalni vrelci v Posavskih gubah, in sicer v Laškem, Medijskih
toplicah, Podčetrtku in Podlogu, ki se nahajajo vzdolž laškega sinklinorija ter v Podlogu
in Vasenu pri Selah v Tuhinjski dolini, ki sta povezana z mejno cono med predgorjem
Kamniških Alp in Posavskimi gubami. V četrto skupino sodijo Šmarješke toplice,
Dolenjske toplice, Čateške toplice, Bušeča vas, Topličnik pri Kostanjevici in Klevevž, ki
izvirajo v dolini reke Krke (Bernot et al., 1998, str. 163–164).
Termomineralni izviri imajo vsebnost raztopljenih mineralov več kot 10 gramov na liter
oziroma vsaj 250 mg ogljikovega dioksida na liter. V Banovcih in v Petišovcih so tekom
iskanja nafte naleteli prav na termomineralne izvire. Izvirajo v peščenih plasteh, ki so
Anioni mg/l mmol/l mmol %
Klorid Cl- 4,2 0,12 2,22
Nitrat N03− 4,4 0,07 1,29
Sulfat SO42- 40 0,83 15,34
Hidrogen
karbonat
HC03−
258 4,39 81,15
Vsota 316,6 5,1 100,00
26
porozne in so nastale v obdobju mlajšega terciarja. To je na območju Slovenskih goric,
Prekmurja in okolice Rogaške Slatine. Površinski izvir termomineralnih voda je
mineralna voda, kar so dokazali na podlagi temperature mineralne vode, zajete v globljih
vrtinah. V Radencih in Rogaški Slatini temperatura vode v globini med 300 in 600 metri
znaša med 30 in 40 °C. Zdravilne mineralne vode so tiste, v katerih so raztopljene snovi,
kot sta npr. kalcij in magnezij, ki izboljšujejo zdravje. Slatine oziroma kislice so tiste
vode, v katerih vsebnost raztopljenega ogljikovega dioksida presega 1000 mg/l. Slatina
(zdravilni vrelec iz Radenske) in Donat Mg iz Rogaške Slatine sta v Sloveniji uporabljeni
v zdravstvene namene (Tepeš, 2005, str. 12).
Na osnovi teh izvirov so se torej na več kot 20 lokacijah v državi razvili objekti,
namenjeni kopanju in zdravljenju, ki imajo že večstoletno tradicijo. »Zdravilišča s
termalno in termomineralno vodo so večinoma specializirana za zdravljenje revmatičnih,
ginekoloških, nevroloških in kožnih bolezni, zdravilišča z mineralno vodo pa predvsem
za zdravljenje bolezni srca in ožilja, prebavil, presnove, ledvic in sečil« (Horvat, 2014,
str. 47).
4.5 PRSTI
Slika 5: Prsti v občini Laško.
27
Vir: Bogataj et al., 2012, str. 148.
»V Sloveniji razlikujemo tri pedografske enote: prsti na ravninah in v večjih kotlinah;
prsti v gričevjih, hribovjih in gorovjih ter prsti na kraških ravnikih, planotah in v podoljih«
(Bogataj et al., 2012, str. 148).
V občini Laško so razviti različni tipi prsti. Za hribovite predele na karbonatnih kamninah
in laporju so značilne rjave prsti. V južnem delu občine so se na ravninah in dolinah
Savinje in Save razvile obrečne in oglejene prsti na produ in pesku. Za območja planot in
podolij so značilne pokarbonatne prsti in rendzine. Zgornja karta prikazuje razmestitev
tipov prsti v občini Laško in okolici (Bogataj et al., 2012, str. 149).
4.6 VEGETACIJA
Več kot polovico površja v Laškem prekrivajo gozdovi. Na nižjih planotah so gozdove
ponekod posekali in zgradili samotne kmetije ali zaselke, medtem ko se na višjih senčnih
legah razraščajo še danes (Sore, 1991, str. 13). Najbolj zastopani drevesni vrsti sta smreka
in bukev. Ponekod se gozdovi razračajo vse do mesta. V okolici rastejo tudi endemične
in zaščitene rastlinske vrste, mednje štejemo blagajev volčin, tiso, clusijev svišč in
avrikelj. (Krašovec, 1999, str. 14).
Predalpsko vegetacijo, katero najdemo na območju Laškega, predstavljajo glacialni
relikti iz časa ledene dobe in nimajo povezave z njihovim naravnim habitatom v Alpah.
Rastejo predvsem na senčnih strmih legah Huma ter sosednjih hribov. To so dlakavi sleč,
planinski srobot, alpska mastnica ter druge vrste, ki so značilne za visokogorska območja
na severozahodu Slovenije. Na prisojnih pobočjih hribov najdemo rastline, ki za svojo
rast potrebujejo višje temperature. To so hermelika, alpski volčin, dišeči volčin, ruj idr.
Prav tako na tem območju najdemo panonske in submediteranske rastline. Najštevilčnejša
so zelišča, ki potrebujejo veliko vlage in svetlobe. To so dolgostebelna materina dušica,
panonski osat ter širokolistni jelenovec (Krašovec, 1999, str. 14.).
Bogato rastlinsko združbo najdemo tik ob zdravilišču v zdraviliškem parku, v katerem so
zasadili številne eksotične vrste iz različnih delov sveta. V parku lahko občudujemo
Lawsonovo pacipreso, cigarovec, rdečo bukev, orjaško sekvojo, drevo ginko idr.
(Krašovec, 1999, str.13–14).
28
4.7 ŽIVALSTVO
V gozdovih v okolici Laškega srečamo številne živalske vrste, kot so vitkonoga srnjad,
mufloni, divji prašiči, gamsi, jazbeci ... Avtohtone ribe živijo v potokih, predvsem v
Gračnici. Ob pritokih Savinje najdemo sive čaplje (Krašovec, 1999, str. 14).
29
5 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Mesto Laško leži v istoimenski občini in v savinjski statistični regiji. Površina občine
znaša 197 km2. Meji na sedem občin, in sicer na zahodu na občino Hrastnik, na jugu na
Sevnico in Radeče, na vzhodu na Šentrupert in na severu na Celje, Štore in Žalec. Tvori
jo devet krajevnih skupnosti (Laško, Jurklošter, Rimske Toplice, Zidani Most, Vrh nad
Laškim, Marija Gradec, Rečica, Šentrupert, Sedraž) ter 85 naselij (Lega in velikost,
pridobljeno 13. 10. 2016).
Slika 6: Krajevne skupnosti v občini Laško.
Vir: Krajevne skupnosti, pridobljeno 2. 10. 2016.
Glede na površino zaseda 26. mesto med 210 slovenskimi občinami (Statistični podatki,
pridobljeno 2. 10. 2016). Gostota prebivalcev občine Laško je leta 2016 znašala 66,6
prebivalcev/km2, kar je manj od slovenskega povprečja (101,8 prebivalcev/km2) tega leta.
Gostota v naselju Laško, ki meri 3 km2, je bila močno nad povprečjem, in sicer 1018,9
prebivalcev/km2 (SURS, pridobljeno 10. 1. 2017). S 13.165 prebivalci leta 2016 Laško
uvrščamo med srednje velike občine v Sloveniji (Lega in velikost, pridobljeno 13. 10.
2016).
30
Razporeditev velikosti naselij v občini je odvisna od površja. V dolinah in podoljih se
raztezajo večja naselja. Samotne kmetije, zaselki in manjša naselja so značilna za
slemena, pobočne terase in pobočja, ki so položnejša (Senegačnik, 2012, str. 296).
Tabela 7: Gibanje števila prebivalcev v občini Laško in naselju Laško med letoma 1869 in 2016.
Vir: Kladnik et al., 1995; Statistični letopis Republike Slovenije, 1990–1993; SURS
pridobljeno 10. 1. 2017.
Grafikon 3: Gibanje števila prebivalcev v občini Laško in v naselju Laško med letoma 1869 in 2016.
Vir: Kladnik et al., 1995; Statistični letopis Republike Slovenije, 1990–1993; SURS
pridobljeno 10. 1. 2017.
Število prebivalcev v občini Laško je med letoma 1869 in 2016 nihalo. Opazimo dve
obdobji zmanjševanja in naraščanja števila prebivalstva. Število prebivalstva se je v
obravnavanem obdobju povečalo za 116 %, iz 11.320 občanov na 13.156. Prvo obdobje
Leto/kraj 1869 1900 1961 1971 1981 1991 2002
Laško
(občina)
11.320 11.786 9.972 9.980 14.315 14.335 13.730
Laško
(naselje)
613 842 1.994 2.236 2.315 3.641 3.408
Leto/kraj 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Laško
(občina)
13.675 13.550 13.506 13.409 13.327 13.260 13.156
Laško
(naselje)
3.487 3.456 3.416 3.389 3.402 3.364 3.326
31
naraščanja števila prebivalstva je bilo med letoma 1869 in 1900, ko se je število povečalo
za 466. Temu obdobju je sledilo obdobje zmanjševanja števila prebivalstva na 9.980 oseb
leta 1971, kar pomeni, da se je zmanjšalo za 1.806. Zmanjšanje bi lahko pripisali izgubam
v prvi in drugi svetovni vojni ter nižji rodnosti po vojni. Občutna rast prebivalstva je spet
opazna po letu 1981, ko beležimo več kot 14.000 občanov. Leta 1991 je v občini Laško
živelo 14.335 ljudi. Po letu 2002 je število prebivalcev zopet začelo upadati, to se dogaja
predvsem zaradi nizke rodnosti in povečane umrljivosti. Za razliko od občine Laško je za
gibanje števila prebivalcev v naselju Laško značilno obdobje naraščanja števila
prebivalstva med letoma 1869 in 1991, ki je povezano s priseljevanjem okoliških
prebivalcev v mesto, kjer so imeli boljše možnosti za zaposlitev v številnih industrijskih
obratih. V tem obdobju je število naraslo iz 613 na 3.641 oseb, torej se je povečalo za 593
%. Od leta 1991 je število venomer padalo, z izjemo leta 2011. Med letoma 1991 in 2016
se je skupno število zmanjšalo za 315 ljudi.
NARAVNI IN SELITVENI PRIRAST
Kot smo ugotovili, število prebivalstva v naselju Laško od leta 1991 pada. Leta 2015 se
je v naselju rodilo le 22 živorojenih otrok ter umrlo 79 ljudi. Naravni prirast je tako
izrazito negativen, saj je znašal minus 57. Leta 2016 je naravni prirast še vedno bil
negativen, ampak se je zmanjšal za več kot polovico, znašal je minus 27, saj je število
živorojenih naraslo na 40, število umrlih pa se je znižalo na 67. Naravni prirast je bil v
teh dveh letih v Sloveniji pozitiven, v celotni občini Laško pa negativen.
Tabela 8: Naravni prirast v naselju Laško leta 2015.
Leto/kazalnik Živorojeni Umrli Naravni prirast
2016 40 67 -27
2015 22 79 -57
Vir: SURS, pridobljeno 10. 1. 2017
Število priseljenih v naselju Laško je bilo leta 2015 večje (285) od števila odseljenih
(268). Torej je selitveni prirast pozitiven. Trend pozitivnega selitvenega prirasta se je
nadaljeval leta 2016, ko je znašal 47. Tega leta se je priselilo 286 ljudi, odselilo pa 239.
Tabela 9: Selitveni prirast v naselju Laško leta 2015.
Leto/kazalnik Priseljeni Odseljeni Selitveni prirast
2016 286 219 47
2015 285 268 17
Vir: SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
32
5.1 STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA
Tabela 10: Starostne skupine po spolu v naselju Laško leta 2015.
Spol/starostna skupina 0–14 let
(%)
15–64 let
(%)
65 let
ali več (%)
Spol – skupaj 13,9 62,5 23,6
Moški 16 65,4 18,6
Ženske 12 60 28
Vir: SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
V naselju Laško je leta 2015 živelo skupaj 3.364 ljudi, od tega 1.588 moških in 1.776
žensk. V naselju prevladujejo ženske nad moškimi, saj znaša indeks feminitete 111,8 %.
Povprečna starost ljudi je v naselju leta 2015 znašala 45,1 let (42,1 let moški ter 47,8
ženske). Indeks staranja je bil 116,1 (SURS, pridobljeno 10. 1. 2017).
Največ ljudi (62,5 %) sodi v starostno skupino med 15. in 64. letom starosti. Najmanj
oseb (13,9 %) je mlajših od 15 let, medtem ko je število starejših od 65 za skoraj deset
procentov večje in znaša 23,6 %, kar kaže na staranje prebivalstva in zniževanje rodnosti.
V prvi in drugi starostni skupini je večji delež moških kot žensk, v tretji skupini je za 10
% več žensk kot moških, kar pripišemo daljši življenjski dobi žensk. Ženske imajo daljšo
življenjsko dobo, kar prikazuje starostna piramida (grafikon 4), ki je nad 65. letom močno
nagnjena v levo, torej njim v prid. Nad 65. letom starosti živi kar 203 žensk več kot
moških. Najbolj opazno znižanje števila moških je nad 80. letom, saj je bilo le 63 moških
starejših od tega leta ter kar 180 žensk. Rodi se več dečkov kot deklic, zato je starostna
piramida v spodnjem delu daljša na moški strani. V zadnjih letih smo lahko zaradi »baby
booma« priča rahlemu povečanju števila rojstev, saj je število otrok v starostni skupini do
4 let večje kot med leti 5 do 10 in do 15. V prvo starostno skupino (0–14 let) je spadalo
254 fantov in 213 deklic. Najbolj enakomerno število prebivalcev je v srednji skupini
(15–65 let), saj je število moških znašalo 1.039 ter število žensk 1.065 žensk. Največ
moških je bilo starih med 35 in 39 let ter med 45 in 49 let. Največ žensk je spadalo v
starostno skupino med 30 in 34 let. V najstarejši skupini (+ 65 let) je bilo 498 žensk in
295 moških.
Povzamemo lahko, da ima starostna piramida naselja Laško obliko žare, ki je najširša v
osrednjem delu ter najožja v spodnjem. Ker se povečuje delež starejšega prebivalstva, se
bo piramida sčasoma razširila v zgornjem delu, to je posledica staranja prebivalstva in
33
naraščanja življenjske dobe. Ker se znižuje število rojstev, lahko pričakujemo upadanje
števila prebivalstva.
Grafikon 4: Starostna piramida v naselju Laško leta 2015.
Vir: SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
5.2 IZOBRAZBENA STRUKTURA
Izobrazbena sestava je pomemben kazalec gospodarske, kulturne in socialne razvitosti
družbe (Fridl J. et al., 1998). V naselju Laško jih je leta 2015 imelo od skupno 2.897 ljudi
največ dokončano srednješolsko izobrazbo (54 % oziroma 1.552 oseb). Število ljudi, ki
ima dokončano osnovno šolo ali manj (24 % oziroma 709 oseb), je višje od števila tistih,
ki so dokončali višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo (22 % oziroma 636 oseb).
Izobrazbena struktura je skoraj enaka slovenskemu povprečju. Leta 2015 je 26 %
prebivalstva imelo dokončano osnovno šolo ali manj, 53 % srednjo šolo in 21 % višjo.
150 100 50 50 50 100 150
0–4 let
5–9 let
10–14 let
15–19 let
20–24 let
25–29 let
30–34 let
35–39 let
40–44 let
45–49 let
50–54 let
55–59 let
60–64 let
65–69 let
70–74 let
75–79 let
80–84 let
85 + let
Starostna piramida naselja Laško leta 2015.
34
Grafikon 5: Izobrazbena struktura v naselju Laško leta 2015.
Vir: SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
5.3 ZAPOSLENI PO DEJAVNOSTIH
V naselju Laško je bilo leta 2002 1.354 delovno aktivnih oseb. Od tega jih je bilo najmanj
zaposlenih v kmetijskih dejavnostih (1 % oziroma 9 oseb), v nekmetijskih (41 % oziroma
556 oseb) in največ v storitvenih dejavnostih (55 % oziroma 752 oseb). Za 3 % delovno
aktivnih (37 oseb) ni znano, v katerih dejavnostih so zaposleni.
Grafikon 6: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih leta 2002.
24 %
54 %
22 %
Izobrazbena struktura v naselju Laško leta 2015.
Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višješolska, visokošolska
1 %
41 %
55 %
3 %
Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih, 2002.
Kmetijske dejavnosti Nekmetijske Storitvene Neznano
35
Vir: SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
5.4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V LAŠKEM
Laško je občina, ki je v času obeh svetovnih vojn in po njima zaposlovala večino
prebivalstva v industrijskih dejavnostih. V zadnjih letih v občini narašča pomen
storitvenih dejavnosti, kjer je zaposlenih največ ljudi. Najmanj prebivalstva je
zaposlenega v kmetijstvu, kjer prevladuje predvsem živinoreja. Ker je območje bogato z
gozdovi, je tako bilo v preteklosti pomembno za gospodastvo (Bogataj et al., 2012, str.
226).
V občini so premog začeli izkoriščati leta 1790. Takrat so domačini začeli kopati prve
rove pri Šmihelu in v Breznem. Večji razmah rudarjenja se je zgodil leta 1870 v Hudi
jami in v Breznem. Rudnik je z vmesnimi zaprtji obratoval do leta 1992, ko so ga zaradi
neekonomičnosti in spremenjenih pogledov na proizvodnjo električne energije zaprli
(Kladnik et al., 2007, str. 98–99).
Po drugi svetovni vojni se je v občini začela razvijati tekstilna industrija, lesna industrija,
industrija gradbenega materiala, cementarna, papirništvo in Pivovarna Laško, ki
predstavlja največji industrijski obrat v okolici in zaposluje okrog 270 oseb (Bogataj et
al., 2012, str. 226).
Kljub temu je število zaposlenih v preteklosti v laški pivovarni bilo višje, več kot 500.
Od januarja 2016 je v podjetju prisotno odpuščanje delavcev. V letu 2015 je namreč
vodenje Pivovarne Laško prevzela nizozemska družba Heineken, ki je s 1. junijem 2016
pod isto streho združila nekoč ločeni Pivovarno Laško in Pivovarno Union, z imenom
Pivovarna Laško Union. Pivo polnijo na dveh lokacijah, in sicer v Ljubljani in v Laškem.
Zraven piv polnijo tudi vodo in brezalkoholne pijače (Cirman, 2015, pridobljeno 2. 2.
2017).
Zraven Pivovarne Laško sta v Laškem pomembni industrijski podjetji Fragmat Tim,
Tovarna izolacijskega materiala d. d., ki zaposluje več kot 200 delavcev, ter družinsko
podjetje Cajhen, ki je specializirano za izdelavo preciznih rezilnih orodij. Obe podjetji sta
locirani v Spodnji Rečici (Bizi.si, pridobljeno 2. 2. 2017; Cajhen, pridobljeno 2. 2. 2017;
Fragmat o podjetju, pridobljeno 2. 2. 2017).
Nekoč uspešni tovarni sta bili Paron – lesna industrija, kjer so izdelovali izdelke iz lesa
srednje in visoke kakovosti v Spodnji Rečici, ter Aha Secaplast, kjer so v Podšmihelu
36
izdelovali izdelke in polizdelke iz plastike, a sta šli v stečaj leta 2015. Obe podjetji sta
zaposlovali okrog 100 oseb. Aha Secaplast je nato prevzelo podjetje Turnaplast D.O.O.,
ki je v začetku leta 2016 nadaljevalo s proizvodnjo izdelkov (Aha Secaplast iz prisilke v
stečaj, 2015, pridobljeno 2. 2. 2017; Prevzem dejavnosti Aha Secaplast, pridobljeno 2. 2.
2017; V stečaju tudi laški Paron, 2015, pridobljeno 2. 2. 2017).
Za občinski razvoj je pomemben zlasti zdraviliški turizem (Bogataj et al. 2012, str. 226).
Občani se zavedajo, da je turizem njihova danost in da ga morajo razvijati ter širiti še v
prihodnje. Pri tem se zavedajo, da morajo povezovati turizem z ostalimi gospodarskimi
panogami, ki so povezane z njim (Občina Laško, SURS, pridobljeno 8. 2. 2017).
Občina Laško je ena izmed zdraviliških slovenskih občin, z več kot 160-letno zdraviliško
tradicijo v mestu Laško in Rimskihi termah, ki sta pomembna zdraviliška centra ter sta
prepoznana na slovenskem tržišču. Hkrati se v občini razvijajo tudi manjši in manj
poznani turistični ponudniki. Seveda ob vsem tem ne smemo pozabiti na pivovarno z
najdaljšo pivovarsko tradicijo v državi. Marsikomu je namreč prva asociacija besede
Laško prav pivo. V tujini je prav tako Laško prepoznano kot občina z dvema
zdraviliškima krajema, katero odlikuje bogata ponudba, »manj pa kot zaokrožena
turistična destinacija z bogato ponudbo doživetij in aktivnosti«. V občini so leta 2005
pripravili dokumet Strategija razvoja in trženja turizma za občino Laško 2015 in leta
2015 Strategija razvoja in trženja turizma za občino Laško 2020. V obeh dokumentih je
opredeljena strategija za razvoj območja občine kot turistične destinacije. V dokumentu,
sprejetem leta 2005, so se osredotočili na razvoj turizma v šestih turističnih jedrih, in sicer
v Laškem, Rimskih Toplicah, v Širju pri Zidanem Mostu, Sedražu, Jurkloštru in Trobnem
Dolu. V kasnejši strategiji so začrtali smernice razvoja turizma, ki temeljijo na
»povezovanju ponudbe območja ob spodnjem delu Savinje; konkurenčno prednost pa je
gradil na povezovanju najmočnejšega produkta območja – to je zdraviliškega produkta –
s Celjem kot zgodovinskim, kulturnim, trgovskim, športnim in sejemskim središčem«.
Laško je tudi del turistične regije Dežele Celjske, ki je bila ustanovljena leta 2010. Regija
povezuje 21 občin, od tega je pet občin zdraviliških (Laško, Rogaška Slatina, Podčetrtek,
Dobrna in Zreče) in »del razvojne Savinjske regije« (Strategija razvoja in trženja turizma
za občino Laško 2020, 2015, str. 6–7).
Z namenom, da bi v občino privabili čimveč obiskovalcev, so veliki turistični ponudniki
37
razvili dodatno turistično ponudbo, kot sta velnes program in kongresni center, ter
povečali število namestitvenih kapacitet, ki so se med letoma 2008 in 2013 povečale za
60 odstotkov. Zadnja leta so bila namenjena predvsem izboljšanju in posodobitvi
pohodniških in kolesarskih poti. »Kljub temu pa še območje ni prepoznano kot
zaokrožena destinacija prihoda, ki ima ob ponudbi zdraviliško-termalnih centrov veliko
drugih zanimivosti in doživetij, tako za stacionarnega gosta kot za dnevnega izletniškega
gosta« (Strategija razvoja in trženja turizma za občino Laško 2020, 2015, str. 6–7).
5.5 PROMETNI POLOŽAJ
Laško ima pomemben prehodni položaj med predalpsko in panonsko Slovenijo. Dolini
Save in Savinje se močno zožita, ko tečeta po apneniški podlagi, ter razširita, ko tečeta
po neprepustnih paleozojskih kamninah. Vendar po teh ozkih dolinah niso zgradili
glavnih avtocestnih povezav čez Posavsko hribovje. Iliriko oziroma X. panevropski
koridor so speljali čez Črni graben in prelaz Trojane. Sloveniko oziroma V. panevropski
koridor so zgradili južno od Posavskega hribovja po Dolenjskem podolju (Senegačnik,
2012, str. 296).
Občina Laško leži »južno od osi V. prometnega in energetskega TEN-koridorja. Osnovno
cestno prometno omrežje v občini predstavljata državni cesti G1–5 Celje–Zidani Most–
Krško, G2–108 Zidani Most–Hrastnik in regionalne ceste R1–221 Šmarjeta–Hrastnik,
R3–680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno, R3–681 Laško–Breze–Šentjur, R3–744
Štore–Svetina–Laško in turistična cesta R3–933 Breg–Lisca–Jurklošter. Sekundarno
cestno prometno omrežje tvorijo lokalne ceste« (Odlok o občinskem prostorskem načrtu
občine Laško, 2014, str. 10). Mesto Laško in zdravilišče je lahko dostopno po avtocesti
in regionalni cesti iz preostalih delov Slovenije oziroma Evrope.
Skozi Laško vodi glavna železniška proga številka 30 Zidani Most–Šentilj. Med Zidanim
Mostom in Mariborom je proga dvotirna ter dalje enotirna. Ko so leta 1848 zgradili Južno
železnico do Laškega, je to pomenilo razcvet območja in olajšalo njegov nadaljnji razvoj.
Med letoma 1973 in 1974 so jo elektrificirali. Še danes železnica pomembno povezuje
občino s celotno državo in kraji izven državnih meja (Odlok o občinskem prostorskem
načrtu občine Laško, 2014, str. 10; Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo,
pridobljeno 16. 1. 2017).
38
Ker je 26,2 km dolg odsek proge med Celjem in Zidanim Mostom dotrajan, so v začetku
leta 2017 začeli s sanacijo in obnovo železniške infrastrukture, ki bo predvidoma
dokončana leta 2020. Trenutno dnevno po progi pelje 328 vlakov. Njihovo število bodo
povečali na 354. S posodobitvijo bodo povečali pretočnost prometa na železniškem
koridorju (Gospodarstvo, 2017, pridobljeno 2. 2. 2017).
Slika 7: Železniško omrežje v Slovenji.
Vir: Karta, 2017, pridobljeno 16. 1. 2017.
Občina je leta 2014 (Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Laško, 2014, str. 12)
dala velik poudarek na posodobitev in izgradnjo usreznih kolesarskih poti ter pešpoti.
Vključena je v projekt Kolesarske povezave v savinjski regiji, s katerim bodo posodobili
kolesarske poti.
39
Slika 8: Cestno omrežje v občini Laško.
Vir: Pregledna karta državnega cestnega omrežja, pridobljeno 16. 1. 2017.
40
6 IZLETNIŠKE TOČKE V LAŠKEM IN OKOLICI
Turisti, ki so nastanjeni v zdravilišču v Laškem ali so le njihovi dnevni obiskovalci, imajo
v samem kraju oziroma okolici možnost, da si ogledajo različne znamenitosti in da se
športno udejstvujejo. Pot od zdravilišča preko mostu do starega mestnega jedra v Laškem,
kjer se nahaja večina znamenitosti, je moč prehoditi peš. Do znamenitosti v okolici se je
najbolje zapeljati z avtomobilom.
Turistično informacijski center Laško (TIC) se nahaja na Trgu svobode v bližini hotela
Hum in železniške postaje (Raztresen in Zorko, 2004, str. 113).
Za lažje raziskovanje okolice je vsem obiskovalcem na voljo brezplačna aplikacija
Laško2Go, ki si jo lahko naložijo na svoje pametne telefone (Aktivnosti v okolici,
pridobljeno 12. 1. 2017).
6.1 ZNAMENITOSTI V CENTRU LAŠKEGA
Na desnem bregu reke Savinje, kjer ležijo tudi terme, se nahaja Kulturni center, spomenik
Antona Aškerca in spomenik Pivopivca. Staro mestno jedro leži na levem bregu Savinje,
kjer si lahko ogledamo kip svetega Janeza Nepomuka, črni most, graščino, meduzo,
Marijin kip, kaplanijo, cerkev svetega Martina, župnišče, Laški dvorec, rojstno hišo
Ignacija Orožna ter grad Tabor na vzpetini. Pivovarna Laško leži na isti strani Savinje,
nekoliko južneje od preostalih znamenitosti.
Slika 9: Kulturni center Laško.
Vir: lasten, 12. 4. 2017.
41
Slika 10: Znamenitosti v Laškem.
Vir: Raztresen in Zorko, 2004, str. 112.
42
OPIS ZNAMENITOSTI
Kulturni center so kot svoj dom zgradili člani Sokola, na kar ob vhodu opominja
spominska plošča 40-letnice mestnega telovadnega društva. Na zadnji strani stavbe se
nahaja doprsni kip Primoža Trubarja, ki je nekaj časa v Laškem služboval kot duhovnik
(Raztresen in Zorko, 2004, str. 107, 112). V njem prirejajo različne koncerte, prireditve
in razstave ter tako dvigujejo kulturo v mestu. Prav tako omogočajo predavanja, seminarje
ter kongrese (Kulturni center Laško, pridobljeno 10. 1. 2017).
Spomenik Antona Aškerca, pisca romanc in balad, leži v bližini Kulturnega centra Laško.
Po njem je poimenovan Aškerčev trg na drugem bregu Savinje. Njegova rojstna hiša se s
tipično arhitekturo in črno kuhinjo, ki je preurejena v muzej, nahaja v Senožetih pri
Rimskih Toplicah, kjer gojijo tudi drobnico in prodajajo kozji sir (Raztresen in Zorko,
2004, str. 108).
Visok bel spomenik Pivopivca je posvečen kralju oziroma bogu piva, ki sedi na sodu z
gamsovo glavo. Nahaja se na desnem bregu Savinje, tik pred mostom.
Kip svetega Janeza Nepomuka, češkega duhovnika, se nahaja v kapelici ob mostu na
levem bregu Savinje. Nepomuk je zaščitnik poplav, ki so Laško že večkrat prizadele, ter
prav tako zavetnik splavarjev.
Črni most oziroma shajališče zaljubljencev so zgradili ob pritoku potoka Žikovca v
Savinjo. Obstoječi črni leseni most s streho sicer ni izvirni iz leta 1923, saj so izvirnega
tekom druge svetovne vojne morali odstranili, a so nato postavili novega.
Graščino je dal zgraditi grof Ivan Vajkard Vetter v 17. stoletju. Ena stran stavbe danes
služi občini, druga stran vodi na Ploščad prijateljstva.
Meduza, ženska pošast iz antične Grčije, je vzidana na eni izmed starih meščanskih hiš
na Orožnovem trgu. Posebnost te meduze je, da je kamenjala tiste popotnike, ki v mestu
niso imeli dobrega namena. Zraven nje se nahaja spominska plošča v čast Francu Orožnu,
ki se je rodil v Laškem. Bil je geograf, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva
in zgodovinar (Raztresen in Zorko, 2014, str. 110–112).
Marijin kip iz 18. stoletja, kaplanija, cerkev svetega Martina in župnišče se nahajajo na
Aškerčevem trgu. V Kaplaniji oziroma stari mežnariji je bila prva šola v Laškem
43
(Raztresen in Zorko, 2014, str. 110–112). Cerkvi, ki je bila zgrajena v romanskem stilu
v 13. stoletju, so kasneje dodali še gotske in baročne prvine (Černe et al., 1997, str. 164).
Laški oziroma Weixelbergerjev dvorec so zgradili v 16. stoletju. Že desetletja služi kot
prostor za razstave (Raztresen in Zorko, 2014, str. 113).
Rojstna hiša Ignacija Orožna (1819–1900), zgodovinarja in duhovnika, leži v bližini
Orožnovega trga, ki je poimenovan v čast Ignaciju in njegovemu nečaku Francu (Orožen
Ignacij, pridobljeno 10. 1. 2017).
O gradu Tabor je bilo že več napisanega v poglavju o zgodovini Laškega. Danes se v
gradu nahajata poročna dvorana (v stražnem stolpu) in restavracija. Na grad se lahko
odpravimo peš ali z avtomobilom (Raztresen in Zorko, 2014, str. 111).
Pivovarna v Laškem je bila v virih prvič omenjena leta 1825. Tekom obratovanja se je
zamenjalo več lastnikov ter tudi lokacij. Že konec 19. stoletja so izkoriščali termalno vodo
in varili termalno pivo. V pivovarni zraven različnih vrst piva polnijo tudi vodo in
brezalkoholne pijače. Vsako leto julija skupaj s Turističnim društvom pripravijo eno
izmed večjih prireditev v tem koncu Slovenije, praznik Pivo in cvetje (Jelovšek, 2002,
str. 211). V Pivovarni Laško si lahko ogledamo Muzej Laško, proces proizvodnje piva ter
degustiramo pivo (Ogled Pivovarne Laško z degustacijo, pridobljeno 10. 1. 2017).
6.2 MUZEJI IN GALERIJE
V Laškem in okolici si lahko ogledamo različne muzeje, v katerih so obeleženi in
razstavljeni najpomembnejši artefakti laške zgodovine in gospodarskih dejavnosti, kot so
toplice, pivovarstvo in rudarstvo.
V Zdravilišču Laško je s pomočjo vodnega pogona leta 1879 zasvetila prva žarnica z
elektriko. Spomin na ta dogodek obeležuje Muzej elektroprenosa Fala, kjer si lahko
ogledamo predmete, vezane na proizvodnjo električne energije. Ob Rečnici v bližini
zdraviliškega hotela je nameščeno veliko leseno vodno kolo, ki je nekoč proizvajalo
električno energijo (Aktivnosti v okolici, pridobljeno 10. 1. 2017).
Muzej Laško se nahaja v neposredni bližini laškega dvorca. Ustanovilo ga je Olepševalno
društvo leta 1907 v nekdanji kašči. Prva zbirka je vsebovala predmete iz rimskega
obdobja. Danes imajo v muzeju več razstav: stalno razstavo Laško, ki prikazuje življenje
44
v Laškem vse od pradavnine do sodobnosti; razstavo Pivovarstvo in zdraviliški turizem,
ki prikazuje zgodovino pivovarstva in zdraviliške dejavnosti v Laškem ter Rimskih
Toplicah; razstavo Geologija okolice Laškega ter občasne fotografske, slikarske in druge
razstave (Aktivnosti v okolici, pridobljeno 10. 1. 2017; Muzej Laško, pridobljeno 10. 1.
2017; Muzej Laško 2, pridobljeno 10. 1. 2017).
Z rudarstvom so se v Laškem začeli ukvarjati že med letoma 1790 in 1800. Dva rudarska
muzeja prikazujeta ostanke te dejavnosti. To sta Rudarski muzej Laško v nekdanjem
zaklonišču in Rudarski muzej v Rečici, v bližini gasilskega doma (Aktivnosti v okolici,
pridobljeno 10. 1. 2017; Rudarski muzej Laško, pridobljeno 10. 1. 2017; Rudarski muzej,
pridobljeno 10. 1. 2017).
V Galeriji Maleš v Zgornji Rečici so razstavljeni slikarski izdelki umetnika Miha Maleša,
ki je deloval v prejšnjem stoletju, ter občasne razstave (Galerija Maleš, pridobljeno 10. 1.
2017).
Raziskovanje okoliških dolin oziroma vzpetin je najbolje opraviti s kolesom ali peš.
Najbolj slikovite točke so Hum, Rečiška in Gračniška dolina. Na Humu najdemo številne
zavarovane rastline. V dolini ob potoku Rečica, ki je obdana s številnimi hribi, si lahko
ogledamo muzejski rudniški rov, saj je v preteklosti na tem mestu obratoval rudnik
premoga. Dolina reke Gračnice je zaradi pestre flore in favne vključena v območje Nature
2000 (Aktivnosti v okolici, pridobljeno 10. 1. 2017). Pot skozi dolino vodi do jurkloštrske
kartuzije, ki je bila ustanovljena leta 1170. Ohranjeni so ostanki samostana, kjer si lahko
ogledamo tudi skrivno knjižnico, obrambni stolp in cerkev svetega Mavricija, ki je bila
zgrajena v poznoromanskem stilu. Ima tloris v obliki črke T, kar je značilno za zgradbe,
ki so pripadale kartuzijanskemu redu (Badovinac et al., 1997, str. 136). V samostanu sta
se v 15. stoletju več let skrivala Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška, ker je Herman
II. nasprotoval njuni ljubezni. Prav tako bi naj na tem mestu Veronika bila pokopana, saj
so v nekdanji kapiteljski dvorani našli ostanek podstavka njene grobnice (Ogled karturzije
Jurklošter, pridobljeno 10. 1. 2017).
Na hribu Šmihel se nahaja cerkev svetega Mihaela in na Gramnu cerkev svetega Krištofa,
kamor se lahko odpravimo peš ali s kolesom (Černe et al., 1997, str. 164). V Polhovi jami
v Padežu so verjetno že v času Marije Terezije kopali svinčevo in srebrno rudo. Danes
opusteli rovi prikazujejo vpogled v življenje in delo rudarjev (Polhova jama, pridobljeno
45
10. 1. 2017). Ena izmed okoliških znamenitosti je tudi rojstna hiša Antona Aškerca, ki
smo jo omenili že prej.
6.3 VODENI IZLETI
TIC Laško obiskovalcem omogoča različne vodene ture po mestu in okolici (Vodeni izleti
in ogledi, pridobljeno 10. 1. 2017). To so:
1. »ogled mestnih znamenitosti – Laško skozi čas,
2. ogled Pivovarne Laško z degustacijo – tradicija pivovarstva,
3. obisk čebelarja – čebelarska dediščina,
4. Aškerčeva domačija na Senožetih – popoldan s pesnikom,
5. ogled Polhove jame – pozabljen rudnik,
6. skrivnost kartuzijanov – ogled jurkloštrske kartuzije,
7. rudarstvo in umetnost – Rečiška dolina«.
6.4 REKREACIJA
Za tiste, ki želijo bolj aktivno preživeti prosti čas, sta na voljo pohodništvo in kolesarstvo
s številnimi urejenimi potmi. Laško namreč obdajajo osamelci z dolinami, kamor se je
moč povzpeti in uživati v naravi. Tako pohodniške in kolesarske poti so fizično različno
zahtevne in primerne za različne starostne skupine.
Pohodniške poti so razvrščene v tri skupine, v športno-rekreativne poti, tematske
turistične poti ter naravoslovne in učne poti. Opisane so v zloženki Vandranje po Laškem
in okolici. Izhodišče zdraviliške poti je Thermana Laško.
»Športno-rekreativne poti: A1 – Planinska pot na Šmohor (781 m); A2 – Rečiška krožna
planinska pot; A3 – Planinska pot na Kopitnik I (910 m); A4 – Planinska pot na Kopitnik
II (910 m); A5 – Planinska pot na Veliko Kozje I (993 m); A6 – Planinska pot na Veliko
Kozje II (993 m); A7 – Pot na Hum (583 m); A8 – Zdraviliška pot; A9 – Pot na grad
Tabor.
Tematske turistične poti: B1 – Pot treh cerkva; B2 – Pot po nekdanjih trških mejah
Laškega; B3 – Aškerčeva pot.
Naravoslovne in učne poti: C1 – Orionova pot; C2 – Gozdna učna pot Perkmandeljc«
46
(Dežela Celjska, pridobljeno 10. 1. 2017).
Za kolesarje je primernih osem poti (»1 – Rimske Toplice – Junior; 2 – Vrh nad Laškim;
3 – Trobni Dol; 4 – Šmohor; 5 – Lisca; 6 – Govce; 7 – Celjska koča; 8 – Šentrupert«), ki
se izognejo glavnim cestam in vodijo po odročnejših neasvaltiranih cestah, dolinah in
hribih. Opisane so v vodniku Kolesarjenje po okolici Laškega (Aktivnosti v okolici,
pridobljeno 10. 1. 2017).
Obiskovalcem je omogočeno tudi splavarjenje na sotočju Save in Savinje ter vpogled v
tradicionalno življenje flosarjev. Dva konjeniška kluba ponujata druženje s konji in ježo.
Prav tako lahko preizkusijo: ribolov ob Savinji, Gračnici, ribniku Marof; jadralno
padalstvo z vzletišč na Kopitniku, Lisci, Maliču; fitnes, aerobiko, tenis, odbojko na mivki
(Jadralno padalstvo, pridobljeno 10. 1. 2017; Konjeništvo, pridobljeno 10. 1. 2017;
Rekreacija, pridobljeno 10. 1. 2017; Ribolov, pridobljeno 10. 1. 2017).
47
7 ZDRAVILIŠČE V LAŠKEM
7.1 ZGODOVINA ZDRAVILIŠČA
Ljudje so v Laškem že od nekdaj živeli s toplimi vrelci, saj so se občasno v njih okopali,
jih poglabljali in ograjevali. Vedno znova pa jih je poplavila Savinja. Pozimi je na teh
mestih hitreje skopnel sneg, zato se sledovi za vrelci niso nikoli popolnoma izgubili. Že
v rimskem obdobju bi naj na tem območju zgradili prve bazene (Letno poročilo 2012,
2013 str. 8). Ko so leta 1816 dokončali gradnjo ceste med Celjem in Zidanim Mostom so
pri Šmarjeti ob vznožju Stražnika začele delovati današnje Rimske terme, ki so se takrat
imenovale Laške toplice. Kasneje so jih Uhlichi preimenovali, da jih ne bi mešali z
novonastalimi termami v trgu Laško (Krašovec, 1999, str. 21).
Leta 1818 je dr. Neu Riedel raziskoval vodne vrelce in izmeril temperaturo vode 35 °C
ter napovedal, da bi lahko vodo uporabili za toplice. Njegovo poročilo je bilo objavljeno
v graškem časniku Der Aufmerksame (Letno poročilo 2012, 2013, str. 8).
Če ne bi v 19. stoletju skozi Laško zgradili Južne železnice, ki je povezovala Dunaj s
Trstom, bi to območje še dolgo ostalo nepomembno in v zatonu. Da so sploh zgradili
železnico skozi hribovje in ne čez Trojane, so na to vplivala nahajališča premoga na tem
območju (Krašovec, 1999, str. 20–22). Leopold Rödel, inženir iz Avstrije, je bil prvi mož
pri gradnji odseka železniške proge med Celjem in Laškim. Vrelce, na katere so naleteli
tekom gradnje železnice, so sprva zasipali. Po preučevanju do tedaj zapisanih informacij
o toplih vrelcih se je leta 1852 Rödel odločil, da bo kupil zemljišče v vrednosti 600
goldinarjev. V pogodbi z občinama Laški trg in Sv. Krištof je bilo zapisano, da mora v
roku treh let zgraditi kopališče ter da imajo domačini pravico do uporabe kopališča po
ugodnejših cenah. Laščani so se za to pravico kasneje dvakrat bojevali na sodišču, med
letoma 1923–1925 ter leta 1951, ko so jo dokončno izgubili (Jelovšek, 2002, str. 176).
Pod taktirko Rödla so izkopali in obzidali prve tri vrelce in jih poimenovali kot Francev,
Cesarjev in Jožefov vrelec. Nato so začeli z gradnjo lesenega kopališča, ki je sprejelo
prve kopalce jeseni leta 1852. Gradnjo zidanega bazena so zaključili v začetku
naslednjega leta. Z dimenzijami 18 krat 5 metrov je to bil največji bazen v deželi Štajerski
(Krašovec, 1999, str. 26). Zraven bazena so uredili slačilnice in prhe za ženske in moške
ter vzporedno z bazenom kabine različnih velikosti (Jelovšek, 2002, str. 177). Še istega
48
leta so zgradili pritlično kopališko poslopje ter 22. aprila 1853 še gostišče. Prav tako je
Rödel dal zgraditi veliko vodno kolo ob potoku Rečica, ki je poganjalo vodo v bazene,
obrambne napise proti poplavam, prav tako je dal zasaditi park z drevesi. Kopališče so
uradno odprli 1. maja 1854. Poimenovali so ga Kaiser Franc Josephs – Bad. Rödel se je
tekom gradnje kopališča močno zadolžil, zato mu ni preostalo drugega, kot da ga proda
in se zopet poda v gradnjo železnice (Krašovec, 1999, str. 27).
Ivan Schuller je kopališče od Rödla kupil leta 1855, a je kar hitro ugotovil, da je to zanj
prevelik finančni zalogaj. Na dražbi ga je v letih 1856/1857 kupil Lorenz von Stein
(Jelovšek, 2002, str. 178).
Stein, ki je bil predavatelj narodnega gospodarstva na dunajski univerzi, je imel za
kopališče posebno vizijo. V Laško je hotel privabiti visoko družbeno smetano, zato je
investiral v gradnjo in posodobitev kopališča v klasicističnem stilu, ki je bil značilen za
dunajske dvore. Zgraditi je dal tri nadstropja kopališkega poslopja, prireditveno dvorano
(današnji Bidermajerjev salon), lesena kopališčna paviljona s slačilnicami – ločeno za
moške in ženske, senčne in sončne vrtove, terase in glasbeni paviljon. Za petične goste
so začeli pripravljati posebne dišeče, žveplove in železove kopeli v Dianini in Apolonovi
kabini. Ženske in moški so morali kopeli obiskovati ločeno. Kopališče je Stein opremil s
čitalnico in salonom za biljard, kavarno, točilnico buteljčnih vin, telegrafom in telefonom.
Seveda ni pozabil na umetnostno noto dekoracije. Prostore v kopališču je zapolnil z
različnimi skulpturami, slikami in s pohištvom v stilu klasicizma. Prav tako je osvežil
podobo zdraviliškega parka, saj je vanj dal zasaditi eksotične vrste dreves, redke cvetlice,
prav tako je dal postaviti antične kipe. V Steinovem času je kopališče postalo zdravilišče
(Heilbad), ki je privabljalo številne pomembneže, ki so uživali v radostih termalne vode
(Krašovec, 1999, str. 28–29). Na voljo je bilo 163 sob, od tega 86 v kopališkem prostoru,
28 v vili Stein, 24 v Mühlhofu, 12 v vili Rödel ter 13 v vili Savinja (Herrenhaus)
(Jelovšek, 2002, str. 179).
Vendar ves blišč zdravilišča in ekonomsko znanje Steina ni preprečilo njegovega stečaja.
Leta 1879 je poslopje kupil vitez Hugo von Stein, sin Lorenza von Steina, ki je ostal
lastnik tri leta. Tudi njega so začele pestiti finančne težave, zato je kopališče prodal
Teodorju Gunklu iz Dunaja. Njegov cilj je bil, da terme zopet obudi in jim povrne blišč
izpred nekaj let. Število gostov je naraslo. Skupaj z nedeljskimi obiskovalci jih je bilo več
49
tisoč. Ker so bile kopališke naprave že zastarele, so jih obnovili. Vodnemu kolesu, ki je
črpalo vodo, so leta 1882 dodali dinamo z močjo petih kilovatov in tako vzpostavili prvo
»električno centralo na vodni pogon na slovenskih tleh«. Z enosmernim tokom so
oskrbovali zdravilišče z električno energijo (razsvetljava, medicinski aparati). Tudi
sprehajalne potke v parku so osvetljevali (Krašovec, 1999, str. 32). Ker so nove črpalke
načrpale veliko vode, je Gunkel vzpostavil posel s pivovarno. Tam so začeli variti
termalno pivo, ki je bilo priljubljena pijača med zdraviliškimi gosti. Termalno vodo so
začeli tudi stekleničiti in jo na pobudo številnih gostov iz Avstrije pošiljati naokrog
(Jelovšek, 2002, str. 181–182).
Gunkel je dal pred terme postaviti osemmetrskega slavoloka, na katerem je pisalo, da je
tu cesarsko kopališče. Slavolok sta krasila dva krilata leva s ptičjo glavo (grifona). Z
dodatnimi gradnjami so povečali obseg namestitvenih kapacitet na 86 sob. Gostom so bili
v zdraviliškem kompleksu na voljo: kavarna, bife, sobe, namenjene igranju biljarda,
domina in kartanju, otroška igralnica in telovadnica z altetskimi orodji. Na prostem se je
nahajalo kegljišče z več stezami, kriket in dvoje teniških igrišč. Preko Savinje so se gostje
lahko peljali z brodom z jekleno vrvjo ali s čolnički. Rezljano pohištvo, posode, pozlačen
pribor in okraske so izdelali po Gunklovih željah. Prostori so bili zapolnjeni s
porcelanom, žametom, usnjem, steklom, gobelini ter dolgimi žametnimi zavesami
(Krašovec, 1999, str. 32–34).
Nekdanjo Steinovo kmečko restavracijo so porušili in tam zgradili konjušnico in vozarno.
Obiskovalci so lahko jezdili konje, otroci pa ponije. Poskrbeli so tudi za zabavo gostov,
saj so v salonih prirejali različne zabave. Zvok klavirja ter salonski orkestri so bili v tem
času stalnica. Prirejali so tudi koncerte na prostem (Krašovec, 1999, str. 33–34).
Gunkel je imel veliko čast, da je njegovo zdravilišče lahko nosilo cesarski naslov. Upal
je, da bo sam cesar prišel na oddih v Laško, kar bi bila odlična reklama za njegove toplice.
V kopališču so tako en kopalni prostor z zlatim avstroogrskim grbom na stropu
poimenovali cesarski. Kopalno kad si lahko še danes ogledamo v kavarni v Zdravilišču
Laško pod steklenim pokrovom (Krašovec, 1999, str. 34).
V zdravilišču je v tej dobi glavna sezona potekala med 1. aprilom in 30. septembrom.
Leta 1891 je imelo zdravilišče v lasti pet poslopij, to je glavni kopališki kompleks z 79
sobami, 11 kabinami, dvema kabinetoma, dvema salonoma, tremi predsobami, eno
50
verando, eno teraso ter štirimi balkoni, vilo Rödel z devetimi sobami, vilo Savinjo s 14
sobami, enim balkonom in tremi saloni, vilo Stein s 16 sobami in eno predsobo ter Mlinski
dvor z 18 sobami. Zaradi pomanjkanja literature nimamo veliko podatkov o gibanju
števila gostov. Prva leta po ustanovitvi kopališča bi naj sprejelo okrog 40 do 50 gostov
letno. Leta 1858 je toplice obiskalo 276 oseb, leta 1859 že nad tristo, leta 1905 529, leta
1906 644 in leta 1909 600 oseb. Število obiskovalcev je naraščalo vse do prve svetovne
vojne. V letu pred to vojno so našteli že več kot 1000 gostov. Največji bogataši, ki so
zapravljali v samem zdravilišču in okoliških gostilnah, so bili v zdravilišču nastanjeni
tudi več mesecev. Najmanj je bilo dnevnih gostov, ki so toplice ponavadi obiskovali ob
vikendih ali praznikih. V kopališču so vse od ustanovitve delovali zdravniki, ki so bili
predvsem balneologi. Nekateri zdravniki so kasneje postali tudi direktorji zdravilišča
(Jelovšek, 2002, str. 184).
Kljub vsemu blišču je bilo zdravilišče težko vzdrževati, saj so tudi Gunklu kmalu pošle
finančne zaloge. Ko je zbolel, je dal sestri Rozi Theeer kopališče v zakup in ga tri leta
vodil v njenem imenu. Svet je leta 1914 pretresla velika vojna, ki je zdravilišče spremenila
v vojno bolnišnico, kjer so oskrbovali ranjence. Ko je avstroogrska vojska prešla laško
dolino, so park spremenili v vojaški tabor. Prav tako so v parku izsekavali številno redko
drevje zaradi kurjave. Tekom vojne je kopališka oprema propadala, saj je nihče ni
vzdrževal. Revni domačini so velikokrat plenili bogate predmete (pribor, pohištvo,
posode) v kopališču ter jih zamenjevali za hrano. Vrednostne predmete so odtujevali tudi
avstroogrski častniki in vojaki. Tudi slavolok se je tekom vojne porušil. S smrtjo Gunkla
leta 1917 je nekdanjo mondeno letovišče vse bolj potonilo v ozadje. Roza Theer je
zdravilišče prodala Simonu Tisserju, bogatašu iz Dunaja (Krašovec, 1999, str. 35–37).
Zagrebška družba Terme lječilišta d.d. v Laškem je aprila 1920 kupila kopališki
kompleks. Kljub temu da so napovedali obnovo, so kopališče oškodovali, saj so prodajali
številne predmete in spremenili zunanjost stavb. Med letoma 1921 in 1923 je kopališče
prišlo v last novih delničarjev, ki so se pri obnovi bolj izkazali in so 1. julija 1923
kopališče zopet odprli za obiskovalce. Kljub vsemu je bilo potrebnih še nekaj let, da so
prezidali in dozidale stavbe in prostore ter uredili nekoč idilično okolico. Uredili so
depadanse in vile ter nekdanjo veliko leseno kolo nadomestili s sodobnimi napravami za
črpanje vode. 31. maja 1930 so toplice z imenom Zdravilišče Radio – Therme Laško
ponovno svečano odprli. Zdravilišče je bilo namenjeno predvsem bolnikom
51
zavarovancem ter tudi samoplačnikom. Kupili so medicinske aparate za obsevanja,
hidroterapijo in medicinalne kopeli. Zdravilišče več ni imelo slovesa mondene
destinacije, ki so jo nekoč obiskovali petični gostje. Leta 1936 so vpoklicali inženirja
Evgena Maurerja iz Baden-Badna, ki je vodil projekt popolnega zajetja in izboljšanja
obstoječih vodnih vrelcev. Zraven treh obstoječih vrelcev so naleteli še na četrtega, ki je
bil le eden izmed dveh izhodov enega vrelca. Pri raziskovanju so odkrili, da voda izvira
na globini vsaj 700 metrov. Vrelce so obdali z betonskimi zidovi ter jih zavarovali pred
poplavami. Ponovno so naredili kemično analizo vode (Krašovec, 1999, str. 37–38).
Od leta 1933 do začetka druge svetovne vojne je število obiskovalcev v zdravilišču
naraščalo. Leta 1939 so tako sprejeli že 3.639 obiskovalcev in opravili 40.510
zdravstvenih storitev.
Tabela 11: Število gostov in opravljenih storitev med letoma 1933 in 1940.
Kazalnik/leto 1933 1937 1938 1939 1940
Št. gostov 853 2.944 3.259 3.696 3.230
Št.
zdravstvenih
storitev
8.066 31.197 36.519 40.510 36.042
Vir: Jelovšek, 2002, str. 192.
Gostom je bilo na voljo 70 hotelskih sob (120–140 postelj in 120–180 bolniških postelj).
Zaposlenih je bilo od 36 do 40 ljudi. Sprejemali so predvsem bolnike z lažjimi
poškodbami. Zdravili so putiko, revmo, išias, bolečine v mišičevju, lumbago, ženske
težave, bolezni ožilja in srca idr. Z dietnim zdravljenjem so zdravili diabetes, anemijo,
jetrne, ledvične, črevesne težave idr. Zraven balneoterapije so nudili tudi električno,
klinično, medikamentno zdravljenje in žarčenje. Bolnikom je bilo na voljo sedem
majhnih in tri velike kopalne kabine (Jelovšek, 2002, str. 192).
Vojna je znova vse spremenila in zdravilišče je prišlo pod okupatorsko oblast. Od jeseni
1943 so v toplicah oskrbovali ranjence. Na voljo so imeli rentgen ter sodobne
rehabilitacijske postopke, ki so jih razvili na novo. V parku je potekalo vojaško urjenje.
Zdravilišče je imelo nekaj časa po koncu vojne strog režim, saj niso sprejemali bolnikov,
razen partizanskih ranjencev in povratnikov iz taborišč. Tako so januarja 1953 imeli le 10
52
pacientov in 32 zaposlenih. Leta 1953 so ustanovili Zavod za medicinsko rehabilitacijo
invalidov Laško. Usmerili so se v dejavnost rehabilitacije ljudi, zato so imeli zaposlenih
tudi več zdravnikov in medicinskih sester. Prav tega leta so Laščani na sodišču izgubili
pravico do ugodnejših cen pri koriščenju kopališča. Vlaganje v posodobitev kopališke
opreme, stavb in okolice je že naslednje leto privabilo večje število gostov. Leto 1954 je
zdravilišče praznovalo že stoto obletnico delovanja. Med letoma 1964 in 1968 so opravili
številna vrtanja in geološka raziskovanja. Odkrili so nove vrelce s še toplejšo vodo. Stara
zajetja so posodobili, nova ogradili ter preprečili mešanje meteorne vode z vročo vodo iz
notranjosti. Velike količine vode so pomenile bleščečo prihodnost za zdravilišče. Zgradili
so velik zunanji olimpijski bazen in notranji kopališki. Zdravilišče je leta 1953 obiskalo
155 oseb za namen zdravljenja ter 31.000 kopalcev, leta 1957 pa že 3.690 bolnikov in
41.000 kopalcev. Nekdanje luksuzno kopališče je spremenilo področje svojega delovanja
in se usmerilo predvsem v rehabilitacijo posameznikov. V Laško so na zdravljenje začeli
prihajati tudi ljudje iz drugih držav. Vse več domačinov je v toplicah dobilo zaposlitev
(Krašovec, 1999, str. 45–49).
Z novimi gradbenimi deli so v zdravilišču pričeli leta 1972. Štiri leta pozneje, natančneje
21. februarja 1976, so odprli novi zdraviliški dom. Zgradili so novo kopališko stavbo, v
kateri se je nahajal štirinadstropni hotel in pokrit kopališki bazen v velikosti dolžine 24
metrov, širine 12 metrov in globine 1,35 metra. Bazen je imel kapaciteto od 100 do 150
kopalcev. Nova stavba je bila povezana s starim delom zdravilišča. V pritličju hotela se
je nahajalo 42 počivalnih in 32 kopalnih kabin, kabini za moško in žensko podvodno
masažo in dve Hubbardovi kadi. V prvem nadstropju so bili razporejeni fizioterapevtski
prostori. Naslednja tri nadstropja so bila namenjena bivanju gostov, kjer so jim bili zraven
sob na voljo tudi klubski prostori. V vsakem nadstropju je bilo 13 dvoposteljnih sob, 10
enoposteljnih ter en apartma. Leta 1977 so zgradili še novo kuhinjo in restavracijo.
Zdravilišče v Laškem je v tem času predstavljalo najsodobnejši zdraviliški objekt v
Sloveniji. Nenehno so se trudili, da bi izboljšali kakovost hotelskih in bolnišniških sob.
Leta 1988 so prvotno zdraviliško dvorano, ki je bila namenjena prireditvam, prenovili ter
povezali z novo jedilnico. S tem so povečali število sedišč v restavraciji. Prostor so lično
uredili, tako kot v Steinovem času. V zdravilišču so širili in dograjevali dodatno ponudbo,
kot so fitnes, savne, zunanji termalni bazen, otroški bazen, terase za sončenje in gostinska
terasa. Število gostov, ki so obiskovali zunanje bazene, je dvakratno naraslo (Krašovec,
53
1999, str 50–58).
Leta 1995 zdravilišče več ni bilo javni zavod, ampak družba z omejeno odgovornostjo,
ki se je leta 1998 združila z družbo Terme d.d. Laško. Med letoma 2001 in 2002 so
prenovili depadanse Zdravilišča Laško v Dom starejših Laško. Družba namreč pod svojo
streho izvaja tudi program varstva starejših (Letno poročilo 2012, 2013, str. 8). Leta 2008
se je Zdravilišče Laško, medicina in turizem preimenovalo v Družbo Thermana d.d.,
družbo dobrega počutja. V zdravilišču so se že nekaj let pred tem odločili, da bodo v
prihodnje močneje razvijali velnes program in kongresni turizem ter ju ločili od
medicinskih storitev (Letno poročilo 2010, 2011, str. 7). Odločili so se za gradnjo novega
kopališkega kompleksa – Velnes Park Laško, ki so ga razdelili v tri faze. V prvi fazi so
leta 2006 začeli graditi Termalni center, z gradnjo le-tega pa so končali februarja 2008. V
drugi fazi, ki je potekala do avgusta 2008, so zaključili gradnjo Velnes hotela. V letu 2009
so kljub recesiji začeli s tretjo fazo, in sicer z izgradnjo hotela Kongres, ki so ga dokončali
leta 2010 (Letno poročilo 2007, 2008, str. 8; Letno poročilo 2010, 2011, str. 7). Ker so
toplice že od nekdaj specializirane v zdravstvenem turizmu (rehabilitacija, zdraviliško
zdravljenje, preventiva), so za »stari del« zdraviliščnega kompleksa obdržali ime
Zdravilišče Laško (Letno poročilo 2008, 2009, str. 12).
7.2 GOSPODARSKA DRUŽBA THERMANA D.D.
Dolgo ime: Thermana d.d., družba dobrega počutja.
Kratko ime: Thermana d.d.3
Naslov: Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško.
Pravna organizacijska oblika: delniška družba.
Spletna stran: www.thermana.si.
Organizacijske enote/profitni centri:
Zdravilišče Laško z enotami: medicina, velnes, hotel in gostinstvo;
Thermana Park z enotami: Termalni center, Velnes spa, hotel Gostinstvo in
3 V besedilu uporabljamo ime Thermana – kot poimenovanje za celotni kompleks zdravilišča (stari in novi
del) v Laškem.
54
Kongres;
Dom starejših Laško z enotami: dom, oskrbovana stanovanja (O podjetju,
pridobljeno 2. 2. 2017).
Slika 11: Tloris Thermane d.d.
Vir: Google maps, pridobljeno 2. 2. 2017.
ZAPOSLENI
Thermana Laško je na dan 31. 12. 20154 zaposlovala 477 oseb. Večino zaposlenih
predstavljajo ženske, in sicer kar 78,6 %, ter moški – 21,4 %. Največ zaposlenih je starih
od 36 do 40 let. Od tega jih je 72,8 % starih manj kot petdeset let. Največ zaposlenih (30
%) ima dokončano srednješolsko V. stopnjo izobrazbe, katerim sledijo delavci z
nekvalificirano izobrazbo (25 %). Najmanj zaposlenih ima dokončano višjo izobrazbo (7
%) oziroma so polkvalificirani (8 %). Največ ljudi je bilo zaposlenih v programu
Gostinstvo (96), programu Medicina (94), programu Hotelirstvo (81) ter v programu
Oskrba starejših (80) (Letno poročilo 2015, 2016, str. 35).
4 Tudi ostali podatki o zaposlenih se navezujejo na stanje dne 31. 12. 2015.
55
Grafikon 7: Izobrazbena struktura v Thermani leta 2015.
Vir: Letno poročilo 2015, 2016, str. 35.
Število zaposlenih se je najbolj povečalo med letoma 2007 in 2008, s 396 na 493. Dodatne
ljudi so namreč zaposlili v novozgrajenem Termalnem centru. V naslednjih štirih letih jih
je bilo zaposlenih nad 500, z letom 2013 je padlo pod to število. Spodnja tabela nam
prikazuje gibanje števila zaposlenih v Thermani med letoma 2005 in 2015.
Tabela 12: Število zaposlenih v Thermani med letoma 2005 in 2015.
Leto Št.
zaposlenih
2005 338
2006 362
2007 396
2008 493
2009 501
2010 501
2011 505
2012 502
2013 471
2014 459
2015 477
Vir: Letno poročilo 2013, 2014, str. 12.
11 %7 %
30 %
19 %
8%
25 %
Izobrazbena struktura v Thermani leta 2015.
Visoka Višja Srednja Nižja Polkvalificirana Nekvalificirana
56
NAGRADE
Hotel Thermana Park Laško**** Superior je prejemnik več nagrad in certifikatov, ki
potrujejo njihovo skrb za okolje in priljubljenost med obiskovalci. Leta 2010 je bil hotelu
podeljen znak EU Marjetice, ki dokazuje, da namestitveni objekt deluje okolju prijazno.
V okviru teh meril manj obremenjujejo in onesnažujejo okolje, varčujejo pri porabi
energije in ostalih naravnih virov ter v kulinariki uporabljajo ekološko pridelano hrano.
Leta 2012 je hotel dobil certifikat Kongresni hotel, saj izpolnjuje mednarodna merila, ki
predpisujejo določene standarde hotela s konferenčnimi zmogljivostmi. Leta 2015 so bili
odlikovani s certifikatom Zelena namestitev (Green accomodation), kar pomeni, da
trajnostno razvijajo turizem v skladu z naravnim okoljem, kamor je nameščen hotel. Ker
se v Thermani zavedaja pomembnosti prilagajanja različnim trgom in njihovim potrebam,
so se arabskemu trgu približali s pridobitvijo certifikata HALAL za namestitev in
gostinsko ponudbo, in sicer leta 2012. Beseda Halal v arabščini pomeni dovoljeno in je
povezana s hrano in pijačo, ki jo dovoljuje muslimanska sveta knjiga Koran. Gostje in
obiskovalci so hotel večkrat nagradili z zmago oziroma najvišjimi mesti v različnih
tekmovalnih kategorijah, kot so Naj velnes, Naj kopališče, Nagrada TripAdvisor travelers
choice, Prestižna nagrada Zoover Awards, Certifikat odličnosti portala Holiday Check
(Hotel Thermana Park Laško, pridobljeno 17. 1. 2017). Slednji certifikat je bil leta 2015
podeljen tudi hotelu Zdravilišče Laško (Hotel Zdravilišče Laško, pridobljeno 17. 1.
2017).
Thermana Laško d.d. je leta 2012 v akciji Ohranimo čebele dobila prvo mesto za čebelam
najbolj prijazno podjetje. V svoji ponudbi imajo tudi poseben medeni program. Laško je
kot zdraviliški kraj leta 2013 dobilo naziv EDEN – Evropska destinacija odličnosti za
dostopni turizem ter leta 2012 osvojilo prvo mesto v kategoriji zdraviliških krajev v
okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna (Hotel Thermana Park Laško,
pridobljeno 17. 1. 2017).
7.3 TURISTIČNA PONUDBA
Primarno turističo ponudbo v Laškem smo opisali v poglavju o naravnogeografskih
značilnostih Laškega (relief, geologija, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo)
ter v poglavju izleti (spomeniki, kulturne ustanove, prireditve). Turistično superstrukturo
in turistično ponudbo same Thermane, ki spadata med sekundarno turistično ponudbo,
57
bomo opisali v naslednjih podpoglavjih.
7.3.1 TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA
Turistična ležišča so bila v kraju Laško med letoma 1971 in 2001 vezana predvsem na
zdravilišča in hotele. Skupno število ležišč se je do leta 1991 gibalo nad številko 400, tega
leta je zabeleženo najnižje število ležišč (249). To je posledica nemirnega obdobja
osamosvajanja naše države. Od tega leta naprej je število ležišč začelo naraščati, vsa
ležišča so bila del hotelskih objektov, drugih osnovnih in dopolnilnih namestitvenih
zmogljivosti namreč v kraju ni bilo. Do leta 1986 je v kraju bilo manjše število ležišč v
dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih, v zasebnih sobah, katerih število je od leta 1971
do leta 1986 močno upadlo (s 110 na 27). Od osnovnih namestitvenih značilnosti so
zraven hotelov in zdravilišč v kraju bila prisotna še prenočišča leta 1971 in 1976 ter
gostilne s prenočišči leta 1986.
Tabela 13: Število ležišč v posameznih vrstah namestitvenih objektov leta 1971, 1981, 1986, 1991, 1996 in 2001 v
naselju Laško.
Vrsta
namestitvenega
objekta
Št. ležišč
Leto 1971 1981 1986 1991 1996 2001
Skupaj 535 447 434 249 347 432
Osnovne
namestitvene
zmogljivosti
425 457 407 249 347 398
Hoteli 47 40 48 249 347 398
Prenočišča 9 10 0 0 0 0
Gostilne s
prenočišči
0 0 47 0 0 0
Zdravilišča 250 337 312 0 0 0
Dopolnilne
namestitvene
zmogljivosti
110 60 27 0 0 34
Zasebne sobe 110 60 27 0 0 34
Vir: SURS, pridobljeno 2. 2. 2017.
Ko so leta 2010 odprli hotel Thermana Park, se je število ležišč v sami Thermani povečalo
s 575 na 755. Prav tako se je tega leta predvsem zaradi odprtja tega hotela povečalo
58
skupno število ležišč v občini z 986 na 1.237 ležišč. Število ležišč, ki jih ima v lasti
Thermana, se je zmanjšalo leta 2011, saj so prekinili najemno pogodbo s hotelom Hum.
Tabela 14: Število ležišč v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Št. ležišč
Leto/kraj Thermana Občina
2008 575 944
2009 575 986
2010 755 1237
2011 701 1505
2012 703 1429
2013 705 1425
2014 705 1491
2015 701 1491
Vir: SURS, pridobljeno 2. 2. 2017, Letno poročilo 2008–2015.
Grafikon 8: Število ležišč v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: SURS, pridobljeno 2. 2. 2017, Letno poročilo 2008–2015.
Istega leta 2011 so odprli Rimske Toplice in tako se je skupno število ležišč v občini
povečalo na 1.505 postelj. Po tem letu se je skupno število ležišč v občini in Thermani
nekoliko zmanjšalo. Delež ležišč, ki jih predstavljajo ležišča Thermane Laško glede na
občino, je bil do leta 2011 več kot 58-odstoten. S tem letom se je njihov delež zmanjšal
pod 50 odstotkov, predvsem zaradi ležišč v Rimskih termah.
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Število ležišč v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana Občina
59
Več kot 90 % namestitvenih objektov v občini Laško med letoma 2008 in 2015
predstavljajo hoteli in podobni namestitveni objekti. Preostanek predstavljajo ostali
namestitveni objekti, katerih število je minimalno. Kampov v občini ni.
Tabela 15: Vrste namestitvenih kapacitet v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Občina Laško Št.
ležišč
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Skupno
število
namestitvenih
objektov
944 986 1.237 1.505 1.429 1.425 1.491 1.491
Hoteli in
podobni
nastanitveni
objekti
891 913 1.116 1.393 1.331 1.308 1.378 1.366
Kampi - - - - - - - -
Ostali
nastanitveni
objekti
53 73 121 112 98 117 113 125
Vir: SURS, pridobljeno 2. 2. 2017.5
V naselju Laško največ namestitvenih kapacitet nudijo trije hoteli, s skupno 575 ležišči.
V lasti Thermane sta hotel Zdravilišče Laško**** in hotel Thermana Park Laško****
Superior. V bližini železniške postaje se nahaja hotel Hum Laško***, ki je bil do leta
2013 v lasti Thermane. Nudijo 28 dvoposteljnih sob ter posebne ugodnosti za njihove
goste (Hoteli, pridobljeno 2. 2. 2017; Hotel Hum, pridobljeno 2. 2. 2017).
Hotel Zdravilišče Laško**** ponuja 365 ležišč v 208 sobah, od tega je 98 ležišč v 48
sobah namenjenih invalidom. Hotel je v celoti namenjen osebam z gibalnimi težavami,
saj je brez arhitektonskih ovir. Hotelska ponudba gostom ponuja različne storitve, in sicer:
kopališče s termalno vodo, Center zdravja in lepote, Center medicine, Savna center,
pivnico termalne vode, kavarne in restavracije ter Fitnes center. Pred hoteloma se nahaja
brezplačno parkirišče za goste ter plačljivo v garažni hiši hotela Thermana Park Laško
(Hotel Zdravilišče Laško, pridobljeno 17. 1. 2017).
5 Podatki o številu ležišč zajemajo naselje Laško, Rimske Toplice in druga naselja v občini Laško.
60
Slika 12: Hotel Zdravilišče Laško
Vir: Hotel Zdravilišče Laško.
Hotel Thermana Park**** Laško Superior6 je moderen hotel, ki je bil zgrajen leta 2012.
Slika 13: Hotel Thermana Park Laško
Vir: Hotel Thermana Park Laško, pridobljeno 17. 1. 2017.
Gostom je na voljo 181 hotelskih sob in 7 hotelskih suit. Hotelska ponudba za goste
vključuje Velnes spa center, kjer ponujajo različne kopeli, masaže ter negovalne in
sprostitvene tretmaje. Kot posebnost nudijo pivske in medene masaže ter kopeli. V
Ayurved centru Thermana&Veda omogočajo razstrupljanje telesa in krepitev zdravja po
načelih vzhodnjaškega zdravljenja. Kopanje poteka v Termalnem centru pod stekleno
kupolo. Prav tako ponujajo savnanje v različnih savnah, pitje termalne vode v pivnici,
dve restavraciji in kavarno ter sodoben Kongresni center (Hotel Thermana Park Laško,
6 »Superior po mednarodni klasifikaciji zagotavlja višji standard namestitve, kot je zahtevano za določeno
kategorijo«. V Thermana hotelu je to vezano na raznoliko hotelsko ponudbo in sobe, ki so nadstandardne
glede na hotele s štirimi zvezdicami (Hotel Thermana Park Laško, pridobljeno 17. 1. 2017).
61
pridobljeno 17. 1. 2017).
Na parkiriščih obeh hotelov je na voljo 20 parkirišč za avtodome. Od tega za 16 vozil
pred hotelom Thermana Park Laško in za 4 vozila pred hotelom Zdravilišče Laško
(Parkirišče za avtodome, pridobljeno 17. 1. 2017).
Najbližje zdravilišču, v oddaljenosti 600 metrov, se nahajajo Apartmaji Artorius. Na
drugi, levi strani Savinje najdemo Bed&Breakfast Savinja, Apartma pod Gradom in
Apartmaje Carpediem. Bed&breakfast Savinja ima kapaciteto 14 sob, od tega pet z dvema
posteljema in štiri z eno posteljo. Apartma Pod Gradom**** je lično opremljen apartma
v pritličju stanovanjske hiše s tremi ležišči. Nahaja se na mirni lokaciji v Laškem, ki
omogoča razgled na mesto. Apartmaji Carpediem*** nudijo dva apartmaja s štirimi
ležišči in enega s šestimi. Njihovi gostje imajo prost vstop v bazene Zdravilišča Laško
(Apartment Artorius, pridobljeno 2. 2. 2017; Apartments Carpe Diem, pridobljeno 2. 2.
2017; Apartment Pod Gradom, pridobljeno 2. 2. 2017).
Obiskovalci, ki se želijo odmakniti od mestnega vrveža, lahko izbirajo med različnimi
namestitvami izven mesta. Sredi zelenja se lahko sprostijo in uživajo v miru. Prav tako te
lokacije niso preveč oddaljene od term. V Jagočah, ki so oddaljene od zdravilišča
približno 2 kilometra, se nahaj Vila Aina, prav tako tudi Apartmaji Veno****. Skupna
kapaciteta ležišč v Vili Aini je 38. Od tega imajo dva šestposteljna apartmaja, enega
štiriposteljnega, dve suiti za štiri osebe in sedem dvoposteljnih sob. Njihova posebna
ponudba je lasten spa z dvema masažnima kadema, infrardečo in finsko savno ter
masažnim studiem Tomi. Apartmaji Veno nudijo 6 apartmajev, prav tako omogočajo
najem kolesa. Dvajset minut iz Laškega se v Šentrupertu, natančneje v Trobnem dolu v
osredju hribov, nahaja posestvo Na Škaluc****. Imajo 9 postelj v dveh suitah, ki se
imenujeta Jelen in Muflon. V prvi je na voljo šest ležišč, od tega dve dvojni in dve enojni
ležišči. V drugi suiti so tri enojna ležišča. Gostom postrežejo zajtrk z domačimi pridelki
in izdelki. Gostilna Čater**** se nahaja v neokrnjeni naravi v majhnem kraju Marija
Gradec, ki je 2 kilometra oddaljen od zdravilišča. Nudijo štiri dvoposteljne sobe ter dve
petposteljni (Gostišče Čater, pridobljeno 2. 2. 2017; Apartmens Veno, pridobljeno 2. 2.
2017; Bed&breakfast Savinja, pridobljeno 2. 2. 2017; Vila Aina, pridobljeno 2. 2. 2017;
Apartmaji in sobe, pridobljeno 2. 2. 2017).
Obiskovalci lahko izbirajo med dvema penzionoma s skupno 50 ležišči, ki se nahajata v
62
samem mestu Laško. V neposredni bližini term stoji Penzion Park***, njihovo ponudbo
dopolnjujeta dve teniški igrišči. Na drugem bregu Savinje se nahaja moderna Vila
Monet**** s šestimi dvoposteljnimi sobami (Penzion Vitapark, pridobljeno 2. 2. 2017;
Penzioni; Vila Monet, pridobljeno 2. 2. 2017).
Namestitveno ponudbo dopolnjujeta tudi dve turistični kmetiji. Turistična kmetija
Pirc**** se nahaja na mirni lokaciji na Lahomšku, ki je 2,3 km oddaljen od term. Imajo
večposteljne apartmaje z možnostjo dodatnih ležišč. Nekoliko bolj oddaljena od
zdravilišča (8,6 km) je turistična kmetija Nemec*** s 16 ležišči. Locirana je v Sedražah.
Na obeh kmetijah ponujajo doma pridelano hrano ter gostom omogočajo stik s
kmetovanjem (Turistične kmetije, pridobljeno 2. 2. 2017).
Unikatno ponudbo nudijo na kmetiji v Jagočah, kjer omogočajo glamping. Glamping je
oblika kampiranja v lesenih hišicah z udobnimi posteljami (Glamping, kampiranje s
ščepcem razkošja, pridobljeno 2.2.2017). Namenjen je ljudem, ki želijo bivati v naravi in
so pripravljeni na nove namestitvene izkušnje. Glamping Jagoče nudi gostom tri različne
možnosti prenočitve; spanje v eko travniških vilah, ki so izdelane iz neobdelanega lesa,
spanje v 80 let stari spalnici in spanje na seniku ali na kožuhnini (Glamping Jagoče,
pridobljeno 2. 2. 2017; Glamping, pridobljeno 2. 2. 2017).
Slika 14: Glamping Jagoče.
Vir: Glamping Jagoče, pridobljeno 2. 2. 2017.
63
Slika 15: Prostorska razmestitev turistične superstrukture v ožji okolici Laškega.
Vir: Google maps, pridobljeno 2. 2. 2017.
7.3.2 DRUGA TURISTIČNA PONUDBA
Termalni center hotela Thermana park Laško se s številnimi bazeni in vodnimi doživetji
nahaja pod stekleno kupolo. Kopališka ponudba zajema: bazen z valovi (31 °C),
rekreacijsko masažni bazen s slapovi in talnimi izviri (32 °C), tri whirlpoole nad bazenom
(34 °C), notranji tobogan, hitro reko (32 °C), Kneippov kotiček, otroško notranje vodno
zabavišče (32 °C), rekreacijsko masažni bazen, povezan z notranjim (32 °C), otroški
zunanji bazen s tobogani in igrali (32 °C), plavalni bazen (26–27 °C), kristalni masažni
64
zunanji whirlpool (32–34 °C), zunanji tobogan, vodno drčo in Savna center (Bazeni in
savne Thermana park Laško, pridobljeno 25. 1. 2017).
Slika 16: Tloris Termalnega centra hotela Thermana park Laško.
Vir: Bazeni in savne Thermana park Laško, pridobljeno 25. 1. 2017.
V in ob bazenih Termalnega centra je poskrbljeno za pestro dogajanje. Zaposleni oziroma
animatorji izvajajo plavalne tečaje za odrasle, otroke in dojenčke, vadbe v vodi za seniorje
in nosečnice, učenje vaterpola, rojstnodnevne zabave, varstvo otrok med počitnicami ter
organizirajo izlete (Velnes v Thermani Laško, pridobljeno 25. 1. 2017).
SAVNA CENTER HOTELA THERMANA PARK LAŠKO
Sodoben Savna center se nahaja na površini 675 m2. Obiskovalcem je na voljo sedem
različni tipov savn: tri finske savne (Kristal, Kmečka in Ogenj), Laconium, Sanarium,
turška savna ter infrardeča savna. V finski savni dnevno omogočajo naslednje posebne
programe, in sicer Vrtinčenje z izbrano eteriko, Sadna skušnjava, kjer gostom po
vrtinčenju ponudijo nabodala iz sadja, Osvežitev z ingverjem, ko po vrtinčenju postrežejo
napitek iz ingverja ter Aloin eliksir, ko med vrtinčenjem vključijo aloeverino hladilno
oblogo ter Osvežitev z ingverjem, ko po vrtinčenju postrežejo napitek iz ingverja. V turški
65
savni dnevno ponujajo programe Piling z morsko soljo, Sladka fantazija, kjer opravijo
piling s sladkorjem in cimetom, Čokoladne sanje, kjer naredijo čokoladno oblogo za telo,
ter poseben Praznični program, ko naredijo oblogo za telo z božičnim vonjem. Ponudbo
dopolnjujejo tuši doživetij, ki brizgajo različne curke vode, topli in hladni bazen ter
počivališča z ležalniki zunaj in znotraj. Ob polni luni omogočajo ritual čiščenja telesa ob
spremljavi gonga. Ta program vključuje »gong zvočno kopel, metin oz. melisin program
v finski savni Kristal, postrežen zeleni čaj in razstrupljevalno oblogo za telo v parni savni
Kotel« (Bazeni in savne Thermana Park Laško, pridobljeno 20. 1. 2017).
Slika 17: Tloris Savna centra hotela Thermana Park Laško.
Vir: Bazeni in savne Thermana park Laško, pridobljeno 20. 1. 2017.
VELNES CENTER
Filozofija Velnes centra v Thermani se kaže v vračanju nazaj k naravi, na ta način se je
66
razvil bogat program Velnes, s katerim razvajajo svoje goste, storitve pa dopolnjujejo s
kakovostnimi kozmetičnimi produkti. Ker ob besedi Laško skorajda vsakdo pomisli na
pivo, ponujajo edinstvene pivovske velnes tretmaje (masaže oziroma kopeli) s pivovskimi
izdelki iz Pivovarne Laško. Pivovske tretmaje prilagodijo različnim tipom kože. Primerni
so tako za moške kot za ženske (Pivovski velnes, pridobljeno 25. 1. 2017). Ena izmed
pomembnih dejavnosti v Laškem je tudi medičarstvo, zato gostom nudijo različne
medene masaže z naravnim cvetličnim medom. Zraven pivovskih in medenih masaž
izvajajo tudi 26 klasičnih in specialnih masažnih tretmajev, kot so recimo aroma masaža,
indijska masaža glave, lomi lomi masaža, masaža s konopljinimi snopki, limfna drenaža,
stone terapija, velnes masaža telesa, protibolečinska masaža, masaža za sprostitev nog
idr. (Masaže, pridobljeno 25. 1. 2017).
Ponujajo tudi najrazličnejše nege obraza, telesa, rok in nog, 13 vrst kopeli (Apolonova,
Dianina, konopljina, Jasminova, sprostilna ...), posebne nege in masaže, namenjene
otrokom (jagodna nega obraza, čokoladna masaža telesa ...), solarije, Fitnes center z
možnostjo osebnega trenerja in skupinske vadbe v telovadnici (Fitnes in rekreacija,
pridobljeno 25. 1. 2017; Kopeli, pridobljeno 25. 1. 2017; Otroški velnes, pridobljeno 25.
1. 2017). Kot posebnost imajo v bazenu Zdravilišča Laško fitnes v vodi s petimi
napravami; vodna tekalna steza, ročni rotator, vodno kolo (dve vrsti) in naprava za ročno-
nožni vlek. 60-minutna vadba v vodi je organizirana za skupino petih ljudi. Sestavljena
je iz treh delov; »ogrevanja, glavnega dela na fitnes napravah in sproščanja«. Prednost
vadbe v vodi je, da omogoča rekreacijo ljudi, pri katerih je običajna vadba otežena (Fitnes
v vodi, pridobljeno 4. 3. 2017).
Za mlajše gospodične imajo v Velnes spa centru pripravljen poseben program
praznovanja rojstnega dne, kjer se slavljenka s povabljenimi sprošča v masažnih kadeh,
lakiranju nohtov, ličenju, hrani in glasbi (Velnes, pridobljeno 4. 3. 2017).
AYURVEDA PROGRAM
V Thermani Laško so novembra 2012 odprli Thermana&Veda Ayurveda center Laško.
Ayurveda je tradicionalna medicina, ki prihaja iz Indije. Posebnost te vede je, »da človeka
obravnava celostno in ga uči živeti zdravo in v harmoniji z naravo«. Govori o tem, da na
naše fizično stanje vplivajo prehrana, lastne misli in način življenja. V centru ponujajo
certificirane ayurvedske masaže, programe bivanja z individualno celostno obravnavo
67
svetovalca ayurvede (Ayurveda – Indijska zakladnica zdravja, pridobljeno 25. 1. 2017).
KOPALIŠČE HOTELA ZDRAVILIŠČE LAŠKO
V notranjem kompleksu kopališča hotela Zdravilišče Laško so na voljo trije bazeni, in
sicer terapevtski (32 °C), otroški in masažni ter Kneippov kotiček. Na zunanjih površinah
se nahajajo rekreacijsko masažni bazen (32–34 °C), otroški bazen z obvodnim igriščem
(32–34 °C) ter sončna terasa z barom (Velnes v Thermani Laško, pridobljeno 25. 1. 2017).
Slika 18: Tloris kopališča hotela Zdravilišče Laško.
Vir: Bazeni in savne Zdravilišče Laško, pridobljeno 25. 1. 2017.
SAVNA CENTER ZDRAVILIŠČA LAŠKO
V Savna centru hotela Zdravilišče Laško ponujajo različne tipe savn. To sta dve finski
savni (Kristalna in Barvna terapija), dve turški savni (1001 noč in Marmorna, Infrardeča
savna in Sanarium Aquavia). Zraven savn sta na voljo še topel in hladen bazen ter dve
notranji počivališči z ležalniki. V turški savni 1001 noč dnevno ob določenih urah izvajajo
programe Piling z morsko soljo, Medeni objem in Čokoladne sanje ter v zunanji finski
savni programa Sadna skušnjava ter Vrtinčenje zraka in obloga za telo – jogurt in med.
Ob nedeljah in praznikih je prejšnja ponudba obogatena s programom Vrtinčenje zraka z
izbrano eteriko v zunanji finski savni (Bazeni in savne Zdravilišče Laško, pridobljeno 25.
1. 2017).
68
Slika 19: Tloris Savna centra hotela Zdravilišče Laško.
Vir: Bazeni in savne Zdravilišče Laško, pridobljeno 25. 1. 2017.
TERMALNA VODA
Zdravljenje s termalno vodo v Laškem poteka na različne načine, in sicer v obliki
»termalnih kopeli, kot terapevtske vaje v termalni vodi, razgibavanje v metuljasti kadi,
masaže s podvodnim curkom, biserne kopeli z dodanimi zdravilnimi zelišči ter
Kneippove vodne poti« (Pitje termalne vode, pridobljeno 11. 1. 2017).
Laško termalno vodo lahko pijemo v količini do dveh litrov dnevno. Konzumiramo jo po
požirkih ter jo pri tem malo zadržimo v ustih. To počnemo večkrat dnevno po 2 dcl.
Termalna voda v pivnicah obeh hotelov je na voljo vsem gostom Thermane brezplačno
(Balneoterapija v Thermani, pridobljeno 11. 1. 2017).
AVTOBUSNI PREVOZ ZA SENIORJE
Za seniorje so pripravili posebno ponudbo, imenovano »Thermana Bus«, kar pomeni, da
v določenih terminih spomladi in jeseni odpeljejo seniorje s šestih različnih lokacij
69
Slovenije (Južna Primorska, Severna Primorska, Gorenjska, Dolenjska, Koroška,
Prekmurje-Štajerska) v Thermano, in sicer popolnoma brezplačno. V program je zraven
prevoza vključeno tudi neomejeno kopanje, animacijski program, športne dejavnosti ter
5-krat pol oziroma poln penzion (Thermana bus, pridobljeno 4. 3. 2017).
ZDRAVILIŠKI VLAK
Thermana Laško je v sodelovanju s Slovenskimi železnicami vzpostavila zdraviliški vlak,
ki vozi na relaciji Ljubljana–Laško ter dalje proti Termam Olimia. Odhod je vsako jutro
iz Ljubljane in povratek nazaj zvečer. Vožnja traja 72 minut. Vožnja s tem vlakom
omogoča določen popust na storitve v Thermani. Ker se železniška postaja nahaja v
neposredni bližini zdravilišča, omogoča obiskovalcem, da za obisk term ne potrebujejo
lastnega prevoza (Zdraviliški vlak, pridobljeno 31. 1. 2017).
PROGRAMI
V Thermani Laško izvajajo šest različnih programov. To so program Medicina, Velnes,
M.I.C.E., Gostinstvo, Hotelirstvo in program Oskrba starejših (Letno poročilo 2015,
2016, str. 9). Programe bomo opisali na podlagi realizacije njihovega delovanja v letu
2015.
PROGRAM MEDICINA
V letu 2015 so v Zdravilišču Laško izvajali program Medicina, v katerem so bili
»usmerjeni na področje medicinske in obnovitvene rehabilitacije ter preventivne
samoplačniške programe«. Program Medicina je organiziran v naslednjih skupinah:
»osnovno zdravstveno varstvo, specialistična ambulantna dejavnost, medicinska
rehabilitacija (medicinska rehabilitacija, zdraviliško zdravljenje, obnovitvena
rehabilitacija), samoplačniški programi in rehabilitacija« (Letno poročilo 2015, 2016, str.
12).
Osnovno zdravstveno varstvo v Domu starejših Laško je namenjeno starostnikom in
njihovim potrebam in v Zdravilišču Laško v obliki ambulantne fizioterapije.
V okviru specialistične ambulantne dejavnosti so na podlagi koncesije nudili
»specialistično ambulanto za fizikalno medicino in rehabilitacijo«. Prav tako so izvajali
samoplačniške preglede v posvetovalnicah za ortopedijo, akupunkturo, revmatologijo,
70
travmatologijo, nevrokirurgijo, nevrologijo, manualno medicino, boreliozo ter
infekcijska obolenja.
Cilj programa Medicinska rehabilitacija je doseči stopnjo zdravja oziroma se ji približati
do te mere, kot je bila pred nastalo poškodbo ali boleznijo. Medicinsko rehabilitacijsko
ekipo v Thermani sestavljajo negovalci, bolničarji, delovni terapevti, fizioterapevti,
medicinske sestre, zdravnica splošne medicine ter zdravniki specialisti rehabilitacije in
medicine (Letno poročilo 2015, 2016, str. 12).
V letu 2015 je v Zdravilišču Laško celotna oskrba po pogodbi z Zavodom za zdravstveno
zavarovanje v Sloveniji potekala 43.438 dni. Od tega je bilo največ dni 23.699 oziroma
kar 55 odstotkov vseh namenjenih ozdravitvi stanja po poškodbah in operacijah na
lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter 18.267 dni oz. 42 odstotkov
zdravljenju nevrološke bolezni, poškodbe in bolezni centralnega in perifernega živčnega
sistema, vključno s celebrovaskularnimi inzulti ter živčno-mišičnimi boleznimi.
Številčno najmanj dni so oskrbeli paciente s kožnimi boleznimi (14), vnetnimi
revmatskimi boleznimi (206) ter ginekološkimi boleznimi (264), ki so skupaj
predstavljale manj kot 1,2 % vseh obravnavanih dni (Letno poročilo 2015, 2016, str. 12)
Tabela 16: Število oskrbnih dni po tipu za zdraviliško zdravljenje po pogodbi z ZZRS.
Tip medicinske storitve/leto 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Vnetne revmatske bolezni 377 287 308 304 348 206
Degerativni izvensklepni
revmatizem
3.311 2.327 1.139 882 911 988
Stanje po poškodbah in
operacijah na lokomotornem
sistemu s funkcijsko
prizadetostjo
31.216 29.561 27.832 25.651 21.517 23.699
Nevološke bolezni, poškodbe
in bolezni centralnega in
perifernega živčnega sistema,
vključno s celebrovaskularnimi
inzulti ter živčno-mišičnimi
boleznimi
15.765 14.958 14.056 15.047 16.623 18.267
Bolezni ter stanja po operacijah
srca in ožilja
0 0 0 0 249 0
Ginekološke bolezni 145 305 217 189 14 264
Kožne bolezni 0 0 21 7 348 14
Skupaj 50.814 47.438 43.582 42.080 39.662 43.438
71
Vir: Letno poročilo 2010–2015.
Število oskrbnih dni se je v obdobju med letoma 2011 in 2015 znižalo iz 50.814 leta 2010
na najnižjo število leta 2015, ko je znašalo 43.438 dni. Ugotovimo lahko, da se je v tem
obdobju predvsem zmanjšalo število oskrbnih dni skoraj vseh tipov medicinskih storitev,
razen nevroloških bolezni, poškodb in bolezni centralnega in perifernega živčnega
sistema, bolezni ter stanj po operacijah srca in ožilja, ginekoloških bolezni ter kožnih
bolezni. Kljub povečanju števila oskrbnih dni zadnjih treh tipov to ne prinaša občutnega
povečanja skupnega števila oskrbnih dni, saj je njihovo število minimalno. Zmanjšanje
oskrbnih dni je povezano z ukrepi Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, saj je
lahko bilo na zdraviliško zdravljenje napoteno manjše število ljudi (leta 2013 so npr.
»ukinili nadaljevalno bolnišnično zdraviliško zdravljenje za ortopedske in travmatološke
paciente«) ( Letno poročilo 2014, 2015, str. 14).
V okviru zdraviliškega zdravljenja, kamor prihajajo osebe preko pogodbe z Zavodom za
zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, je naraslo število zahtevnejših pacientov, ki
potrebujejo individualno obravnavo in rehabilitacijsko zdravstveno nego. Zmanjšalo se
je število pacientov, ki jih obravnavajo v skupinskih vajah. Negovalni oddelek so
preimenovali v Oddelek za rehabilitacijsko zdravstveno nego.
Obnovitvena rehabilitacija »je bila namenjena gostom, ki so si želeli ohraniti svoje
psihofizične sposobnosti, izboljšati odpornost organizma ter preprečiti poslabšanje
dolgotrajne bolezni«. Namenjena je bila članom Zveze multiple skleroze, Zveze
paraplegikov, Društva paralitikov in Društva s cervikovaskularno boleznijo.
Preventivne programe oziroma programe aktivnega oddiha in sprostitve so v Thermani
izvajali strokovnjaki s področja velnesa in medicine. Ti programi so namenjeni nabiranju
novih moči, preprečevanju bolezni, regeneraciji duha in telesa ter ohranjanju zdravja.
Pripravili so številne delavnice, predavanja in mesečne akcije samoplačniških aktivnosti
(Letno poročilo 2015, 2016, str. 13).
PROGRAM VELNES
»V okviru programa Velnes razpolagajo s prostori za velnes masaže in tretmaje v Centru
zdravja v Zdravilišču Laško in Velnes spa centru v Thermana Parku, s savnami in bazeni
v Zdravilišču Laško ter v Termalnem centru Thermana Park« (Letno poročilo 2015, 2016,
72
str. 15). Program Velnes je razdeljen v velnes storitev, termalne bazene ter savne. Velnes
storitve zajemajo masaže, savne, kopeli, ayurvede, bazene, nege obraza in telesa ter
rekreacijo (Letno poročilo 2015, 2016, str. 15).
PROGRAM M.I.C.E.
Kongresni center odlikuje najsodobnejša oprema v desetih dvoranah (sedem kongresnih
dvoran in tri sejne sobe), ki skupaj sprejmejo 1.100 ljudi. Dvorane se nahajajo v dveh
nadstropjih na površini 3.700 km2. Vse so osvetljene z dnevno svetlobo ter možnostjo
popolne zatemnitve. Kongresni center je povezan s Thermana hotelom. Največja
večnamenska dvorana sprejme 490 ljudi, ostale so manjše kapacitete. To so slavnostna
dvorana za do 120 ljudi, pet seminarskih dvoran, ki sprejmejo od 20 do 200 ljudi, ter tri
manjše sejne sobe s kapaciteto od 14 do 18 ljudi. Zraven je dnevno-nočni bar. Predverje
služi kot prostor za sprejeme, druženja in zakuske med odmori ter kot razstavni prostor.
Za udeležence kongresa pripravijo tudi pogostitve v restavraciji hotela ali pa v Veliki
dvorani (Kongresni center Thermana Park Laško, pridobljeno 6. 3. 2017; Kongresi,
pridobljeno 6. 3. 2017).
Prednosti Kongresnega centra v Laškem so: mirna in lahko dostopna lokacija z
avtomobilom, sodobno opremljene dvorane z visoko napredno tehnologijo, nemoten
brezžični internet, dvoje parkirišč, dodatna ponudba, kot so velnes, bazeni, kulinarika in
izleti. Kot posebno ponudbo so uvedli medeni, pivovski in ayurvedski program za
udeležence kongresnih srečanj ter poslovni All inclusive paket v manj zasedenih dneh,
npr. na začetku tedna (Kongresi, pridobljeno 6. 3. 2017).
Na slovenskem trgu je Kongresni center prepoznan kot višje cenovni ponudnik. Tuji
organizatorji poslovnih srečanj se pri izbiri destinacije za kongres najprej odločijo na
podlagi destinacije. Izberejo tisto, ki jim ima kaj za ponuditi oziroma je splošno
prepoznavna, kot so npr. v Sloveniji Bled, Ljubljana in Portorož. Kljub temu pa število
tujih srečanj narašča tudi v Laškem, saj sodelujejo s Kongresno turističnim uradom
Slovenije, ki promovira to destinacijo. Dvorane uporabljajo v različne namene, kot so
»interna izobraževanja in sestanki, potrebe animacije, sestanki društev, prodajne
predstavitve, predavanja za hotelske goste, sprejemi skupin, aktivnosti nameščenih
skupin, glasbene, gostinske prireditve ter zdravstvena predavanja« (Letno poročilo 2015,
73
2016, str.17–18).
Slika 20: Tloris Kongresnega centra.
Vir: Kongresni center Thermana Park Laško, pridobljeno 6. 3. 2017.
Na slovenskem trgu je Kongresni center prepoznan kot višje cenovni ponudnik. Tuji
organizatorji poslovnih srečanj se pri izbiri destinacije za kongres najprej odločijo na
podlagi destinacije. Izberejo tisto, ki jim ima kaj za ponuditi oziroma je splošno
prepoznavna, kot so npr. v Sloveniji Bled, Ljubljana in Portorož. Kljub temu pa število
tujih srečanj narašča tudi v Laškem, saj sodelujejo s Kongresno turističnim uradom
Slovenije, ki promovira to destinacijo. Dvorane uporabljajo v različne namene, kot so
»interna izobraževanja in sestanki, potrebe animacije, sestanki društev, prodajne
predstavitve, predavanja za hotelske goste, sprejemi skupin, aktivnosti nameščenih
skupin, glasbene, gostinske prireditve ter zdravstvena predavanja« (Letno poročilo 2015,
74
2016, str.17–18).
PROGRAM GOSTINSTVO
V restavracijah hotelov ter v barih v bazenskem delu ponujajo bogato kulinarično
ponudbo za goste, od kosil, malic, zajtrkov, prigrizkov, sladic in izbranih vin. Sezonska
živila, kot so jagode, beluši, bučke, čemaž idr., redno vključujejo v svojo ponudbo. Vsako
leto prirejajo številne plesno-kulinarične dogodke. To so: valentinov ples, novoletni ples,
martinovanje in silvestovanje (2016 – v tematiki Star wars). Pripravijo tudi pogostitve na
poročnih obredih v Thermani (Letno poročilo 2015, 2016, str. 18–19).
Thermana Laško je tudi uveljavljena poročna destinacija, saj organizirajo poročne obrede
in slavja, na katerih pripravijo bogate pogostitve (Poroke, pridobljeno 6. 3. 2017).
DOGODKI
V Thermani Laško vsako leto organizirajo najrazličnejše dogodke, kot so recimo:
- literarni večeri v Bidermajerjevem salonu,
- športne prireditve, kot so Thermana open, na kateri tekmujejo v namiznem tenisu
športniki invalidi iz številnih držav,
- animacija za otroke in dogodki za družine pri Grajskih igralih v zdraviliškem parku, v
okviru katerih izvajajo Knjižnico na trati, ustvarjalne delavnice, lutkovne, gledališke
predstave, Grajsko noč čarovnic itd.,
- glasbeno-kulinarične prireditve,
- prireditev Čebelarjenje v Laškem,
- delavnice ličenja,
- gostitelji raznih mednarodnih konferenc,
- srečanja članov Thermana Kluba,
- dogodki, namenjeni starejšim, kot je Senior dan, na katerem organizirajo predavanja na
različne tematike, ponudijo brezplačno merjenje krvnega tlaka ipd.,
- brezplačne gledališke predstave,
75
- predavanja z različnimi tematikami, namenjena širšemu krogu ljudi,
- poletne prireditve, kot so glasbeni večeri, kopalni dan z raznimi športnimi aktivnostmi
in animacijskim programom, Vodomčkov party itd. (Letno poročilo 2015, 2016, str.22–
26).
PROGRAM OSKRBA STAREJŠIH
Pod Thermano spada tudi Dom starejših Laško, v katerem biva okrog 165 oseb.
76
8 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA
Analizo turističnega prometa v termah v Laškem smo naredili za obdobje med letoma
1960 in 2007 ter med letoma 2008 in 2015. V prvem obdobju smo analizirali podatke
naselja Laško, v drugem obdobju pa smo primerjali podatke Thermane d.d. s celotno
občino Laško. Zaradi nove metodologije statističnega popisovanja turističnih podatkov
od leta 2008 naprej smo to obdobje obravnavali ločeno. Ker nova metodologija prinaša
statistične podatke na nivoju občin, podatki celotne občine ne bi bili relevantni za prikaz
gibanja turističnega prometa v zdravilišču v Laškem, saj v isti občini v naselju Rimske
Toplice od leta 2010 naprej obratujejo še Rimske terme.
8.1 ŠTEVILO PRIHODOV IN NOČITEV GOSTOV V NASELJU LAŠKO
MED LETOMA 1960 IN 2007
Tabela 17: Število prihodov in nočitev v naselju Laško med letoma 1960 in 2007.
Leto Št.
prihodov
Št.
nočitev
1960 4.752 83.017
1961 4.960 89.814
1962 4.910 91.590
1963 3.558 50.400
1964 5.228 93.438
1965 5.228 93.438
1966 4.285 96.282
1967 3.629 73.582
1968 4.044 71.624
1969 5.302 81.722
1970 5.500 83.783
1971 5.379 80.962
1972 5.623 82.682
1973 5.638 80.888
1974 6.215 86.636
1975 6.834 91.842
77
1976 7.452 104.056
1977 7.992 108.258
1978 7.198 111.536
1979 8.116 119.840
1980 8.089 108.898
1981 7.763 102.941
1982 7.790 100.153
1983 8.194 93.665
1984 8.420 95.318
1985 9.521 96.897
1986 10.938 104.968
1987 11.465 99.642
1988 10.926 84.821
1989 10.798 77.832
1990 8.553 69.389
1991 4.679 55.119
1992 5.395 65.818
1993 4.685 61.439
1994 8.020 74.470
1995 7.845 71.162
1996 8.314 77.325
1997 10.530 83.782
1998 9.139 85.806
1999 8.301 74.889
2000 10.422 91.578
2001 11.713 99.297
2002 14.174 108.778
2003 15.825 114.019
2004 15.757 99.855
2005 15.086 104.273
2006 14.072 100.586
78
2007 13.500 99.230
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Skupno število gostov in nočitev se je v Laškem med letoma 1960 in 2007 konstantno
povečavalo z vmesnimi upadi. Opazimo lahko dve razvojni obdobji naraščanja števila
gostov, in sicer med letoma 1960 in 1989 ter med letoma 1994 in 2005. Obdobje
zmanjševanja števila gostov je bilo zaznano v kratkem času med letoma 1990 in 1993 ter
med letoma 2006 in 2007, čemur je sledilo povečevanje števila prihodov in nočitev
gostov, ki smo jih analizirali v obdobju med letoma 2008 in 2015. Gibanje števila nočitev
v razvojnih obdobjih naraščanja in padanja števila prihodov gostov je bolj neenakomerno
in niha.
Grafikon 9: Število prihodov in nočitev v naselju Laško med letoma 1960 in 2007.
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
V obdobju prvih tridesetih let je število gostov naraščalo, vendar zelo počasi, z vmesnimi
leti, ko je opažen upad prihoda turistov. To je bilo leta 1963, 1966–1968, 1978 in 1981–
1982. Leta 1986 je število gostov prvič preseglo mejo 10.000. V tem času so posodobili
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
Število prihodov in nočitev gostov v kraju Laško med letoma 1960 in 2007.
število prihodov število nočitev
79
in dogradili številne objekte v kopališču, kar se je pokazalo s povečanim obiskom. Po
letu 1989 se je skupno število gostov začelo zniževati na najnižjo točko leta 1991, ko so
zabeležili manj kot 5.000 obiskovalcev. Upad števila prihodov lahko pripišemo
nemirnemu obdobju v času razpada nekoč skupne države Jugoslavije in osamosvajanju
Slovenije z desetdnevno vojno leta 1991. Po tem letu je število začelo naraščati, ko je leta
1997 zopet preseglo mejo 10.000. Naslednji dve leti se je število gostov nekoliko
zmanjšalo, čemur je sledila ponovna rast števila obiskovalcev od leta 2000 naprej. Za
drugo obdobje naraščanja števila gostov je značilna hitrejša rast števila prihodov gostov
v kraju Laško kot v prvem. Leta 2006 in 2007 se je število gostov zmanjšalo.
Število nočitev se je v primerjavi s številom prihodov gostov manj povečevalo, kar kaže
na krajšanje povprečne dolžine bivanja gostov. Število nočitev je prvič preseglo mejo
100.000 leta 1976 (tega leta so odprli nov štirinadstropni hotel), ko je vse do leta 1983
ostalo nad to mejo. Opazen je padec števila nočitev leta 1963, 1967–1978 in 1973. Leta
1979 zabeležimo najvišje število nočitev (119.840) v celotnem obravnavanem obdobju.
Med letoma 1989 in 1993 je tako kot število gostov upadlo tudi število nočitev. Leta 1994
je število nočitev začelo naraščati in je leta 2002 znova preseglo mejo 100.000.
8.2 ŠTEVILO IN DELEŽ PRIHODOV DOMAČIH, TUJIH IN GOSTOV
IZ DRUGIH REPUBLIK BIVŠE JUGOSLAVIJE V NASELJU LAŠKO
MED LETOMA 1960 IN 2007
Tabela 18: Število prihodov domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije v naselju Laško med letoma
1960 in 2007.
Št.
gostov
Skupno
št.
gostov
Iz
Slove-
nije
Tuji Iz
drugih
republik
bivše
Jugosla-
vije
%
iz
Slovenije
%
tujih
%
drugih
republik
bivše
Jugoslavi-
je
1960 4.752 3.653 280 819 76,9 5,9 17,2
1961 4.960 3.573 458 929 72,0 9,2 18,7
1962 4.910 3.696 343 871 75,3 7,0 17,7
1963 3.558 2.310 603 645 64,9 16,9 18,1
80
1964 5.228 3.807 668 753 72,8 12,8 14,4
1965 5.228 3.807 668 753 72,8 12,8 14,4
1966 4.285 2.918 912 455 68,1 21,3 10,6
1967 3.629 2.177 887 565 60,0 24,4 15,6
1968 4.044 2.773 757 514 68,6 18,7 12,7
1969 5.302 3.702 1.011 589 69,8 19,1 11,1
1970 5.500 3.910 920 670 71,1 16,7 12,2
1971 5.379 3.946 796 637 73,4 14,8 11,8
1972 5.623 4.369 601 653 77,7 10,7 11,6
1973 5.638 4.244 604 790 75,3 10,7 14,0
1974 6.215 4.722 514 979 76,0 8,3 15,8
1975 6.834 5.053 489 1.292 73,9 7,2 18,9
1976 7.452 5.745 508 1.199 77,1 6,8 16,1
1977 7.992 6.044 529 1.419 75,6 6,6 17,8
1978 7.198 4.712 575 1.911 65,5 8,0 26,5
1979 8.116 5.606 389 2.121 69,1 4,8 26,1
1980 8.089 6.084 343 1.662 75,2 4,2 20,5
1981 7.763 6.081 371 1.311 78,3 4,8 16,9
1982 7.790 5.843 375 1.572 75,0 4,8 20,2
1983 8.194 6.447 330 1.417 78,7 4,0 17,3
1984 8.420 6.778 274 1.368 80,5 3,3 16,2
1985 9.521 7.289 301 1.931 76,6 3,2 20,3
1986 10.938 7.661 412 2.865 70,0 3,8 26,2
1987 11.465 8.310 355 2.800 72,5 3,1 24,4
1988 10.926 7.659 495 2.772 70,1 4,5 25,4
1989 10.798 7.433 849 2.516 68,8 7,9 23,3
1990 8.553 5.971 1.501 1.081 69,8 17,5 12,6
1991 4.679 3.922 604 153 83,8 12,9 3,3
1992 5.395 4.439 850 106 82,3 15,8 2,0
1993 4.685 3.754 823 108 80,1 17,6 2,3
1994 8.020 6.709 1.113 198 83,7 13,9 2,5
81
1995 7.845 6.323 1.254 268 80,6 16,0 3,4
1996 8.314 6.926 1.108 280 83,3 13,3 3,4
1997 10.530 9.260 1.073 197 87,9 10,2 1,9
1998 9.139 7.711 1.305 123 84,4 14,3 1,3
1999 8.301 6.966 1.154 181 83,9 13,9 2,2
2000 10.422 8.429 1.779 214 80,9 17,1 2,1
2001 11713 9.319 2173 221 79,6 18,6 1,9
2002 14.174 11.058 2.601 515 78,0 18,4 3,6
2003 15.825 11.396 3.644 785 72,0 23,0 5,0
2004 15.757 10.736 4.093 928 68,1 26,0 5,9
2005 15.086 10.029 4.285 772 66,5 28,4 5,1
2006 14.072 9.698 3.787 587 68,9 26,9 4,2
2007 13.500 9.424 3.645 431 69,8 27,0 3,2
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Med letoma 1960 in 2007 je v Laškem večino gostov predstavljalo domače prebivalstvo.
Prva leta je Laško obiskalo med 3.000 in 4.000 domačih obiskovalcev, katerih število je
leta 1987 naraslo na 8.310. V naslednjih letih je njihovo število nihalo. Med letoma 2002
in 2005 beležimo več kot 10.000 domačih gostov, čemur sta sledili dve leti zmanjšanja
števila prihodov vseh gostov, tako domačih in tujih ter gostov iz drugih republik bivše
Jugoslavije.
Število gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije7 je bilo med letoma 1960 in 1989 višje
od števila prihodov tujih gostov. Do leta 1974 je njihovo število variiralo in se je le malo
povečevalo. Največje število gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije je obiskalo
Laško glede na celotno obravnavano obdobje med letoma 1975 in 1990. Po letu 1990 je
njihovo število močno upadlo in začelo le počasi naraščati. Prav tako se je v tem obdobju
povečalo število prihodov tujih gostov in preseglo število gostov iz drugih republik bivše
Jugoslavije.
Število tujih gostov je leta 1969 prvič preseglo številko 1.000, čemur je sledil vsakoletni
7 Republike bivše skupne države Jugoslavije so razen Slovenije še Hrvaška, Srbija, Črna Gora, Makedonija
ter Bosna in Hercegovina.
82
upad njihovih prihodov vse do leta 1984, ko je Laško obiskalo le 274 tujcev. Število tujih
gostov je nato začelo le počasi naraščati in je leta 1990 spet preseglo število tisoč, in sicer
je bilo tega leta zabeleženih 1.501 gostov. Naslednja tri nemirna leta so povzročila upad
tujih gostov. Od leta 1994 naprej je njihovo število začelo naraščati in je preseglo številko
4.000 leta 2004 in 2005.
Grafikon 10: Število prihodov domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije v naselju Laško med letoma
1960 in 2007.
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
8.3 ŠTEVILO IN DELEŽ NOČITEV DOMAČIH, TUJIH IN GOSTOV IZ
DRUGIH REPUBLIK BIVŠE JUGOSLAVIJE V NASELJU LAŠKO
MED LETOMA 1960 IN 2007
Tabela 19: Število nočitev domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije v naselju Laško med letoma
1960–2007. in 2007.
Št.
noči-
tev
Skupno
št.
nočitev
Iz
Slove-
nije
Tuji Iz drugih
republik
bivše
Jugo-
slavije
%
iz
Slo-
ven-
ije
%
tujih
%
drugih
republik
bivše Jugo-
slavije
1960 83.017 77.478 1.238 4.301 93,3 1,5 5,2
1961 89.814 83.993 1.748 4.073 93,5 1,9 4,5
1962 91.590 85.743 2.501 3.346 93,6 2,7 3,7
1963 50.400 44.059 3.111 3.230 87,4 6,2 6,4
83
1964 93.438 85.674 4.298 3.466 91,7 4,6 3,7
1965 93.438 85.674 4.298 3.466 91,7 4,6 3,7
1966 96.282 86.551 7.168 2.563 89,9 7,4 2,7
1967 73.582 63.812 7.101 2.669 86,7 9,7 3,6
1968 71.624 62.328 6.867 2.429 87,0 9,6 3,4
1969 81.722 71.015 7.794 2.913 86,9 9,5 3,6
1970 83.783 73.091 7.591 3.101 87,2 9,1 3,7
1971 80.962 71.152 6.554 3.256 87,9 8,1 4,0
1972 82.682 74.892 4.172 3.618 90,6 5,0 4,4
1973 80.888 73.852 4.177 2.859 91,3 5,2 3,5
1974 86.636 78.121 3.575 4.940 90,2 4,1 5,7
1975 91.842 81.688 3.729 6.425 88,9 4,1 7,0
1976 104.056 93.347 3.356 7.353 89,7 3,2 7,1
1977 108.258 97.642 5.099 5.517 90,2 4,7 5,1
1978 111.536 91.911 5.001 14.624 82,4 4,5 13,1
1979 119.840 96.447 3.235 20.158 80,5 2,7 16,8
1980 108.898 95.362 2.895 10.641 87,6 2,7 9,8
1981 102.941 93.455 2.590 6.896 90,8 2,5 6,7
1982 100.153 89.648 2.564 7.941 89,5 2,6 7,9
1983 93.665 84.663 2.467 6.535 90,4 2,6 7,0
1984 95.318 83.849 2.297 9.172 88,0 2,4 9,6
1985 96.897 89.000 1.617 6.280 91,9 1,7 6,5
1986 104.968 89.260 3.039 12.669 85,0 2,9 12,1
1987 99.642 89.538 1.300 8.804 89,9 1,3 8,8
1988 84.821 69.371 2.409 13.041 81,8 2,8 15,4
1989 77.832 67.144 3.383 7.305 86,3 4,3 9,4
1990 69.389 60.350 6.125 2.914 87,0 8,8 4,2
1991 55.119 51.695 2.347 1.077 93,8 4,3 2,0
1992 65.818 59.368 5.508 942 90,2 8,4 1,4
1993 61.439 55.740 4.514 1.185 90,7 7,3 1,9
1994 74.470 67.244 4.480 2.746 90,3 6,0 3,7
1995 71.162 63.965 5.300 1.897 89,9 7,4 2,7
1996 77.325 70.306 4.321 2.698 90,9 5,6 3,5
1997 83.782 78.459 4.631 692 93,6 5,5 0,8
1998 85.806 79.272 5.904 630 92,4 6,9 0,7
1999 74.889 69.985 4.338 566 93,5 5,8 0,8
2000 91.578 83.057 7.712 539 90,7 8,4 0,6
2001 99297 88.708 9.954 635 89,3 10,0 0,6
2002 108.778 96.750 10.511 1.517 88,9 9,7 1,4
84
2003 114.019 98.856 13.245 1.918 86,7 11,6 1,7
2004 99.855 82.791 14.939 2.125 82,9 15,0 2,1
2005 104.273 86.133 16.392 1.748 82,6 15,7 1,7
2006 100.586 83.918 15.056 1.612 83,4 15,0 1,6
2007 99.230 84.760 13.203 1.267 85,4 13,3 1,3
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Največ nočitev so v kraju Laško med letoma 1960 in 2007 ustvarili gosti iz Slovenije, saj
je njihov delež v vseh letih predstavljal več kot 80 %. Najnižje število domačih nočitev,
44.059, je bilo zabeleženih leta 1963, in najvišje število, 97.642, leta 1977. Ker je največ
nočitev ustvarjenih s strani domačih gostov, opazimo znatna znižanja oziroma povečanja
skupnega števila nočitev v tistih letih, ko se je izražalo povečanje oziroma znižanje števila
domačih nočitev.
Grafikon 11: Število nočitev domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije v naselju Laško med letoma
1960 in 2007.
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Število nočitev, ustvarjenih s strani gostov iz držav bivših republik Jugoslavije, je bilo
najvišje med letoma 1978 in 1989. Največ njihovih nočitev, 20.158, je bilo ustvarjenih
leta 1979. Do leta 1989 so več nočitev ustvarili gosti iz drugih republik bivše Jugoslavije,
po tem letu pa tuji gosti. Po letu 1989 je število njihovih nočitev zaradi zmanjšanega
števila prihodov teh gostov močno upadlo in je bilo nižje kot v obdobju med letoma 1960
85
in 1977. Najmanj nočitev (manj kot 700 letno) so po razpadu Jugoslavije ustvarili med
letoma 1997 in 2001. Po tem letu je njihovo število začelo naraščati in se je gibalo nad
1.000, največ leta 2004, ko je bilo ustvarjenih 2.125 nočitev.
Število nočitev, ki so jih ustvarili tuji gosti, je med letoma 1960 in 2002 variiralo, saj je
več obdobjem naraščanja števila nočitev sledil njihov upad. Številke med najboljšimi in
najslabšimi leti so se gibale med 1.238 in 7.794 nočitev. Najbolj je število njihovih nočitev
naraslo po letu 2001, ko letno beležimo več kot 10.000 nočitev, največ leta 2005, 16.392.
8.4 DOLŽINA BIVANJA DOMAČIH, TUJIH IN GOSTOV IZ DRUGIH
REPUBLIK BIVŠE JUGOSLAVIJE V NASELJU LAŠKO MED
LETOMA 1960 IN 2007
Tabela 20: Dolžina bivanja domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije v naselju Laško med letoma
1960 in 2007.
Dolžina
bivanja
Skupaj Iz
Slovenije
Tuji Iz drugih
republik
bivše
Jugoslavije
1960 17,5 21,2 4,4 5,3
1961 18,1 23,5 3,8 4,4
1962 18,6 23,2 7,3 3,8
1963 14,2 19,1 5,2 5,0
1964 17,9 22,5 6,4 4,6
1965 17,9 22,5 6,4 4,6
1966 22,5 29,7 7,9 5,6
1967 20,3 29,3 8,0 4,7
1968 17,7 22,5 9,1 4,7
1969 15,4 19,2 7,7 5,0
1970 15,2 18,7 8,3 4,6
1971 15,1 18,0 8,2 5,1
1972 14,7 17,1 6,9 5,5
1973 14,3 17,4 6,9 3,6
1974 13,9 16,5 6,7 5,0
1975 13,4 16,2 7,6 5,0
1976 14,0 16,2 6,6 6,1
1977 13,5 16,2 9,6 3,9
1978 15,5 19,5 8,7 7,7
1979 14,8 17,2 8,3 9,5
86
1980 13,5 15,7 8,4 6,4
1981 13,3 15,4 7,0 5,3
1982 12,9 15,3 6,8 5,1
1983 11,4 13,1 7,5 4,6
1984 11,3 12,4 8,4 6,7
1985 10,2 12,2 5,4 3,3
1986 9,6 11,7 7,4 4,4
1987 8,7 10,8 3,7 3,1
1988 7,8 9,1 4,9 4,7
1989 7,2 9,0 4,0 2,9
1990 8,1 10,1 4,1 2,7
1991 11,8 13,2 3,9 7,0
1992 12,2 13,4 6,5 8,9
1993 13,1 14,9 5,5 11,0
1994 9,3 10,0 4,0 13,9
1995 9,1 10,1 4,2 7,1
1996 9,3 10,2 3,9 9,6
1997 8,0 8,5 4,3 3,5
1998 9,4 10,3 4,5 5,1
1999 9,0 10,0 3,8 3,1
2000 8,8 9,9 4,3 2,5
2001 8,5 9,5 4,6 2,9
2002 7,7 8,7 4,0 2,9
2003 7,2 8,7 3,6 2,4
2004 6,3 7,7 3,6 2,3
2005 7,0 8,6 3,8 2,3
2006 7,1 8,7 4,0 2,7
2007 7,4 9 3,6 2,9
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Dolžina bivanja vseh gostov se je med letoma 1960 in 2007 iz 17,5 dni zmanjšala na 7,4
dni. Število gostov, ki bi se torej v povprečju v Laškem zadržalo več kot dva tedna, se je
močno zmanjšalo. Povprečna dolžina bivanja je bila do leta 1986 nad deset dni, od tega
leta dalje je bila, razen kratkega obdobja med letoma 1991 in 1993, pod to mejo. Doba
bivanja gostov je najbolj narasla do leta 1966 (22,5 dni) ter leta 1967 (20,3 dni). To sta
tudi leti z najdaljšo dobo bivanja nasploh, nato je sledilo konstantno krajšanje (razen leta
1978, ko je bila višja glede na prejšnje leto) dobe bivanja do leta 1989. Po letu 1990 je
zaznano nekajletno naraščanje dolžine bivanja do leta 1993, ko je le-ta znašala 13,1 dni,
87
čemur je sledilo zmanjšanje na manj kot 8 dni po letu 2001. Vzroke krajšanja dolžine
bivanja lahko iščemo v tem, da se je močno zmanjšal delež gostov preko zdravstvenega
zavarovanja in posledično so se gostje samoplačniki raje odločali za krajše oddihe.
Povprečna doba bivanja domačih gostov je daljša od bivanja tujih gostov ter gostov iz
drugih republik bivše Jugoslavije. Kljub vsemu je med letoma 1960 in 2007 najbolj
opazno znižanje dobe bivanja prav domačih gostov. Na začetku obravnavanega obdobja
so se slovenski gostje v Laškem zadržali več kot 20 dni, leta 2007 le 9 dni. V najboljših
dveh letih 1966 in 1967 je njihova povprečna doba bivanja znašala 29,7 in 29,3 dni, nato
je začela upadati vse do leta 1989 (razen 1978/79) na 9 dni. Po letu 1989 je sledilo
nekajletno povečanje (leta 1993 14,9 dni), ki je po letu 1999 padlo pod 10 dni.
Dolžina bivanja gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije je med letoma 1960 in 1990
skoraj enakomerno naraščala in padala. Najnižja doba bivanja je znašala 2,7 dni leta 1990
in najvišja leta 1979, ko so se gostje v Laškem zadržali 9,5 dni. Med letoma 1991 in 1994
je doba bivanja močno narasla, na 13,9 dni leta 1994. Temu je sledilo obdobje zmanjšanja
dobe bivanja, ki je po letu 1999 znašala manj kot tri dni.
Grafikon 12: Število nočitev domačih, tujih in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije v naselju Laško med letoma
1960 in 2007.
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Gibanje dolžine bivanja tujih gostov je še bolj enakomerno kot gibanje dobe gostov iz
88
drugih republik bivše Jugoslavije. V obdobju med letoma 1960 in 2007 so se tujci v
Laškem največ, 9,6 dni, zadržali leta 1977 ter najmanj, 3,6 dni, v letih 2003–2004 in 2007.
8.5 ŠTEVILO PRIHODOV TUJIH GOSTOV V NASELJU LAŠKO LETA
1961, 1971, 1981, 1991 IN 2001
Tabela 21: Najštevilčnejši gostje glede na izvor v kraju Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001.
Država Št.
gostov
Leto 1961 1971 1981 1991 2001
Avstrija 240 399 100 552 1408
Srbija
(+biv.
Jug.)
365 244 448 18 36
Nemčija
(+biv.
DDR)
73 181 94 14 385
Hrvaška 535 261 405 102 123
BIH 25 89 378 26 62
Italija 102 139 109 22 150
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Laško je v izbranih letih 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001 obiskalo največ gostov iz
Avstrije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Nemčije in Italije.8 Največ gostov torej
prihaja iz naših sosednjih držav, republik nekdanje Jugoslavije in iz Nemčije. Razlog
lahko iščemo v prostorski bližini omenjenih držav in prepoznavnosti več kot 160-letne
tradicije zdravilišča na teh trgih. Od sosednjih držav ne zasledimo Madžarske, saj se
gibanje njihovega števila prihodov v Laškem giblje pod 13 oseb letno v tem obdobju.
Prisotni so tudi gostje iz Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Rusije, katerih število se
je močno povečalo kasneje po letu 2007. Izmed neevropskih držav je Laško obiskalo
največ tujih turistov iz Turčije, Kanade in Združenih držav Amerike.
Prihodi števila gostov iz tujih držav so prikazani na grafikonu štirinajst. Največ gostov iz
Hrvaške (535) je Laško obiskalo leta 1961 (tega leta največ izmed vseh tujih gostov),
nato je njihovo število leta 1971 padlo na 262 ter leta 1981 naraslo na 448. Po razpadu
Jugoslavije je število njihovih prihodov močno upadlo, saj sta Laško leta 1991 obiskala
8 Celotna tabela prihodov tujih gostov v naselju Laško se nahaja v prilogi 2.
89
102 gosta iz Hrvaške ter 123 gostov leta 2001. Leta 1971, 1991 in 2001 je Laško obiskalo
največ obiskovalcev iz Avstrije. Njihovo število je močno naraslo leta 1991 (552) in 2001
(1.408), ko so njihovi prihodi številčno prevladovali nad obiski gostov iz drugih
najpogostejših držav. Leta 2001 je opazno močno povečanje števila prihoda gostov iz
Nemčije napram prejšnjim letom, saj je Laško obiskalo 385 Nemcev ter tudi Italijanov
(150). Leta 1981 je največ gostov prihajalo iz republik bivše Jugoslavije, in sicer iz Srbije
(448), Hrvaške (405) ter Bosne in Hercegovine (378).
Grafikon 13: Najštevilčnejši gostje glede na izvor v naselju Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001.
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
8.6 ŠTEVILO NOČITEV TUJIH GOSTOV V NASELJU LAŠKO LETA
1961, 1971, 1981, 1991 IN 2001
Tabela 22: Število nočitev najštevilčnejših gostov glede na izvor v naselju Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991 in
2001.
Država Št. nočitev
Leto 1961 1971 1981 1991 2001
Avstrija 640 3.141 638 2.106 7.455
Srbija
(+biv.
Jug.)
1.395 1.480 2.251 91 115
Nemčija
(+biv.
453 2.018 616 43 1.178
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1961 1971 1981 1991 2001
Najštevilčnejši gostje glede na izvor v naselju Laško leta 1961, 1971,1981, 1991 in 2001.
Avstrija Hrvaška Srbija (+biv. Jug.) BIH Nemčija (+biv. DDR) Italija
90
DDR)
Hrvaška 2.495 1.396 2.130 730 365
BIH 164 253 2.120 216 155
Italija 503 973 940 142 451
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Največ tujih nočitev so prispevali gostje, ki prihajajo iz najpogostejših držav (Avstrija,
Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Nemčija in Italija), ki obiščejo Laško.9 Avstrijski
gostje so ustvarili največ nočitev leta 1971, 1991 in 2001. Njihovo število nočitev – 640
se je od leta 1961 povečalo na 7455 – v letu 2001, tako močno prevladujejo nad številom
nočitev, ki so jih ustvarili gostje iz preostalih držav. Istega leta je prav tako opazen porast
števila nočitev (1.178) gostov iz Nemčije. Število nočitev hrvaških gostov je po letu 1961
(ko so ustvarili največ nočitev nasploh, 2.459) padalo, razen leta 1981. Tega leta so največ
nočitev ustvarili gostje iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, torej iz republik bivše
Jugoslavije.
Grafikon 14: Število nočitev najštevilčnejših gostov glede na izvor v kraju Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991 in
2001.
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
9 Celotna tabela nočitev tujih gostov v naselju Laško se nahaja v prilogi 3.
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
1961 1971 1981 1991 2001
Število nočitev najštevilčnejših tujih gostov v naselju Laško leta 1961, 1971, 1981,1991 in
2001.
Avstrija Hrvaška Srbija (+biv. Jug.) BIH Nemčija (+biv. DDR) Italija
91
8.7 DELEŽ NOČITEV V POLETNI SEZONI IN PO MESECIH V
NASELJU LAŠKO LETA 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001.
Delež nočitev gostov v poletni sezoni (od aprila do septembra) je v Laškem v
obravnavanih letih znašal več kot 50 %. Največji delež nočitev je bil zabeležen leta 1971
(56,9 %) in 1981 (56,6) ter najmanjši leta 1991, ko je bilo ustvarjenih 50,5 % nočitev v
poletni sezoni. V tem obdobju je namreč v Sloveniji divjala osamosvojitvena vojna, ki je
povzročila upad števila prihodov gostov in posledično nočitev. Po tem letu je delež
nočitev narasel na 54 % leta 2001. Glavni razlog za obisk kopališča v poletni sezoni je
čas poletnih dopustov in počitnic, prav tako tudi sončno vreme, ki privablja dnevne
kopalce zunanjih bazenov.
Grafikon 15: Delež nočitev v poletni sezoni (april–september) v kraju Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001.
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Največ nočitev glede na posamezne mesece je bilo ustvarjenih julija in avgusta, torej v
času glavne poletne turistične sezone, razen leta 1991, ko je bilo več nočitev meseca aprila
kot julija. Nasploh je bilo v letu 1991 zaradi nemirnega časa zabeleženo manjše število
nočitev glede na preostala leta. V zimski sezoni, ki traja od oktobra do marca, je bilo
največ nočitev ustvarjenih ravno marca ter oktobra, razen leta 1961, ko je bilo zabeleženih
več nočitev novembra kot oktobra. Ugotovimo lahko, da torej v poletni in zimski sezoni
dva meseca prednjačita po številu nočitev, to sta julij in avgust ter marec in oktober.
46,0
48,0
50,0
52,0
54,0
56,0
58,0
1961 1971 1981 1991 2001
Delež nočitev v poletni sezoni (april–september) v naselju
Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001.
92
Grafikon 16: Število nočitev po mesecih v naselju Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001.
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
8.8 7.8 ŠTEVILO PRIHODOV GOSTOV V THERMANI IN OBČINI
LAŠKO MED LETOMA 2008 IN 2015
V tem delu podatki za občino Laško vključujejo podatke za zdravilišče v Rimskih
Toplicah od leta 2011 ter podatke v drugih naseljih v občini Laško. Podatki za Thermano
zajemajo večino gostov in nočitev v naselju Laško.
Tabela 23: Skupno število gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Št. gostov – skupaj Št. gostov –
iz Slovenije
Št.
gostov –
tuji
Leto/kraj Thermana občina Thermana občina Thermana Občina
2008 20.277 26.082 12.770 14.012 7.507 12.070
2009 23.377 27.477 13.641 15.166 9.736 12.311
2010 29.955 33.453 15.763 16.793 14.192 16.660
2011 37.169 55.024 18.743 32.081 18.453 22.943
2012 37.768 63.510 18.652 35.161 19.116 28.349
2013 34.820 62.652 15.665 30.609 19.115 32.043
2014 39.951 65.599 18.634 32.585 21.317 33.014
2015 42.148 69.277 18.948 32.443 23.164 36.834
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
1961 1971 1981 1991 2001
Število nočitev po mesecih v naselju Laško leta 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001.
januar februar marec april maj junij
julij avgust september oktober november december
93
Vir: Letni pregledi turizma 1961–2002, SURS.
Skupno število gostov je v namestitvenih objektih Thermane Laško med letoma 2008 in
2012 naraščalo in se je povečalo iz 20.277 na 37.768 obiskovalcev. Leta 2013 je zaznan
padec domačih in tujih gostov, prav tako tudi padec skupnega števila gostov, nakar se
znova pojavi porast gostov leta 2014 in 2015. Leta 2015 je Thermano obiskalo 42.148
domačih in tujih gostov. Do leta 2010 je večina obiskovalcev obiskala občino Laško
predvsem zaradi kopališča v samem kraju Laško. Od leta 2011 naprej je število gostov v
občini nesorazmerno naraslo glede na število obiskovalcev v Thermani, saj so tega leta v
kraju Rimske Toplice odprli celoten kompleks Rimskih term s 375 ležišči v 190 enotah.
Letno število gostov občine Laško od leta 2012 naprej presega 60.000 (Rimske terme so
znova zaživele, pridobljeno 10. 1. 2017).
Grafikon 17: Skupno število gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
Število domačih obiskovalcev je v občini in Thermani med letoma 2008 in 2010
enakomerno naraščalo, nato je njihovo število v občini močno poskočilo, zaradi odprtja
že prej omenjenih Rimskih term. Na začetku obravnavanega obdobja je kopališče
obiskalo 12.770 domačih obiskovalcev, leta 2015 pa 18.948. Število domačih gostov se
je v Thermani tako povečalo za okrog šest tisoč.
0
10000
20000
30000
40000
50000
60000
70000
80000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Skupno število prihodov gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
94
Grafikon 18: Število domačih gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
Grafikon 19: Število tujih gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
V obravnavanem obdobju je opaznejše povečanje števila tujih gostov, saj je njihovo
skupno število naraslo za več kot 300 odstotkov. Gibanje njihovih prihodov prikazuje
0
5000
10000
15000
20000
25000
30000
35000
40000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Število prihodov domačih gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
0
5000
10000
15000
20000
25000
30000
35000
40000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Število prihodov tujihgostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
95
grafikon številka 20. Leta 2008 je Thermano namreč obiskalo 7.507 gostov in leta 2015
23.164. Število tujih gostov je bolj naraslo v sami Thermani kot celotni občini. Iz tega
lahko ugotovimo, da več tujcev obišče Thermano Laško kot Rimske terme in ostale
znamenitosti v občini.
8.9 ŠTEVILO NOČITEV V THERMANI IN OBČINI LAŠKO MED
LETOMA 2008 IN 2015
Tabela 24: Skupno število nočitev v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Št. nočitev – skupaj Št.
nočitev –
domači
Št.
nočitev –
tuji
Leto/kraj Thermana občina Thermana občina Thermana občina
2008 123.608 139.579 98.018 100.387 25.590 39.192
2009 132.956 142.269 101.489 104.312 31.467 37.957
2010 158.328 164.280 106.782 108.762 51.546 55.518
2011 172.787 214.240 105.978 138.518 66.809 75.722
2012 177.810 239.946 102.532 141.775 75.278 98.171
2013 157.877 226.187 91.957 126.464 65.920 99.723
2014 163.386 224.808 95.750 127.278 67.636 97.530
2015 170.145 235.969 96.818 127.768 73.327 108.201
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
Grafikon 20: Skupno število nočitev v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
0
50000
100000
150000
200000
250000
300000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Skupno število nočitev v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
96
Skupno število nočitev gostov je v Thermani v obdobju med letoma 2008 in 2015
naraščalo, z izjemo leta 2013. Njihovo število se je povečalo iz 123.608 na 170.145.
Število nočitev narašča manj intenzivno kot narašča število gostov, kar je posledica krajše
dobe bivanja. Število nočitev v občini se je s 139.579 leta 2008 povečalo na 235.969 leta
2015. V letih 2013 in 2014 je v občini zabeležen rahel upad števila nočitev.
Večino nočitev v Thermani in občini ustvarijo domači gostje (grafikon 22), katerih
gibanje je neenakomerno, saj narašča in pada. Med letoma 2009 in 2012 je njihovo število
v Thermani preseglo 10.000, nato je leta 2013 z 91.957 nočitvami doseglo najnižjo točko
v celotnem obravnavanem obdobju. Po tem letu je število domačih nočitev zopet začelo
naraščati na 96.818 leta 2015, kar pa je manj kot leta 2008, ko je bilo zabeleženih 98.018
nočitev. Enak trend padanja in naraščanja števila domačih nočitev je prisoten v celotni
občini.
Število nočitev, ki so jih v Thermani in občini ustvarili tuji gostje, je med letoma 2008 in
2015 močno naraslo. Njihovo število se je v Thermani povečalo za okrog 50.000. Število
nočitev je v Thermani med letoma 2008 in 2012 naraščalo. Slednjega leta so tujci ustvarili
največ nočitev nasploh, in sicer 75.278. Leta 2013 se je njihovo število nočitev nekoliko
znižalo in nato ponovno naraslo.
Grafikon 21: Število nočitev domačih gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
0
20000
40000
60000
80000
100000
120000
140000
160000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Število nočitev domačih gostov v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
97
Grafikon 22: Število nočitev tujih gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
Večino nočitev v občini Laško so ustvarili gostje (domači in tuji), ki so bivali v
namestitvenih objektih Thermane. Največji delež (96,4 %) je bil zabeležen leta 2010 in
2009 (93,4 %), torej pred odprtjem celotnega kompleksa Rimskih term, ter najnižji (69,7
%) leta 2013. V vseh ostalih letih je bil delež nočitev v Thermani glede na občino več kot
72-odstoten.
Tabela 25: Delež nočitev v Thermani glede na občino Laško med letoma 2008 in 2015.
Leto %
nočitev
2008 88,6
2009 93,5
2010 96,4
2011 80,7
2012 74,1
2013 69,8
2014 72,7
2015 72,1
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
0
20000
40000
60000
80000
100000
120000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Skupno število nočitev tujih gostov
v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
98
8.10 DOLŽINA BIVANJA GOSTOV V THERMANI IN OBČINI LAŠKO
MED LETOMA 2008 IN 2015
Tabela 26: Povprečna doba bivanja gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Dolžina bivanja –
skupaj
Povprečna
doba
bivanja –
domači
Povprečna
doba
bivanja –
tuji
Leto/kraj Thermana občina Thermana občina Thermana Občina
2008 6,1 5,4 7,7 7,2 3,4 3,2
2009 5,7 5,2 7,4 6,9 3,2 3,1
2010 5,3 4,9 6,8 6,5 3,6 3,3
2011 4,6 3,9 5,6 4,3 3,6 3,3
2012 4,7 3,8 5,5 4 3,9 3,5
2013 4,5 3,6 5,9 4,1 3,4 3,1
2014 4,1 3,4 5,1 3,9 3,2 3
2015 4 3,4 5,1 3,9 3,2 2,9
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
Povprečna dolžina bivanja gostov (domači in tuji) v občini Laško in Thermani se je v
obravnavanem obdobju zmanjšala, v občini iz 7,7 dni na 3,4 dni in v Thermani iz 6,1 na
4 dni. Ugotovimo lahko, da je povprečna doba bivanja gostov v Thermani daljša od tiste
v celotni občini, kar pomeni, da se gostje v zdravilišču zadržijo dlje časa kot na drugih
turističnih točkah v občini, vključno z Rimskimi termami. Dolžina bivanja se zmanjšuje,
ker se gostje odločajo za krajše dopuste, vikend oddihe, koristijo storitve Velnes
programa, kot so masaže, savne, športni in kongresni turizem, zmanjšuje se tudi število
gostov, ki pridejo v zdravilišče na zdravljenje.
Povprečna dolžina bivanja domačih in tujih gostov se močno razlikuje, kljub temu se je
bivanje obojih znižalo. V Thermani se je doba domačih gostov iz 7,7 dni (leta 2006)
zmanjšala na 5,1 dan leta 2015. Medtem bivanje tujih gostov v Thermani v istem obdobju
variira med 3,2 in 3,9 dnevi (grafikon številka 26). Tuji gostje se predvsem zanimajo za
krajše programe počitnic/oddiha (do 3 dni), ki jih želijo aktivno preživeti.
99
Grafikon 23: Povprečna doba bivanja gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
Grafikon 24: Povprečna doba bivanja domačih gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
0
1
2
3
4
5
6
7
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Povprečna doba bivanja gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Povprečnna doba bivanja domačih gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
100
Grafikon 25: Povprečna doba bivanja tujih gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015, Thermana; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
8.11 ŠTEVILO NOČITEV GOSTOV GLEDE NA IZVOR V THERMANI
IN OBČINI LAŠKO MED LETOMA 2008 IN 2015
Tabela 27: Število nočitev gostov glede na izvor v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Gostje
glede na
izvor –
št.
nočitev
2008 2009 2010 2011
Država/
kraj
Thermana občina Thermana občina Thermana občina Thermana občina
Avstrija 8.018 1.0022 9.677 9.952 10.045 10.580 9.616 11.455
Italija 6.109 9.341 9.896 10.973 15.830 15.559 22.858 24.734
Nemčija 1.966 3.130 2.079 2.788 1.432 2.877 1.770 2.964
Hrvaška 934 1.894 1.295 1.943 1.554 1.597 1.854 2.923
Srbija 884 1.340 9.09 1.261 4.261 4.423 5.032 5.538
Rusija 405 1.520 580 1.066 8.308 8.212 10.840 11.056
Benelux - 980 - 822 - 3.417 - 4.994
2012
2013 2014 2015
Država/
kraj
Thermana občina Thermana občina Thermana občina Thermana Občina
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Povprečna dobe bivanja tujih gostov v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Thermana občina
101
Avstrija 10.114 16.371 13.083 22192 18.060 23.960 17.013 23.097
Italija 22.261 27.605 17.792 26728 20.522 29.768 21.988 33.078
Nemčija 1.531 2.577 1.555 2295 2.102 4.175 2.167 4.834
Hrvaška 3.371 5.361 2.736 6354 2.995 5.891 2.883 6.280
Srbija 5.862 6.405 6.892 7316 5.779 7.853 6.537 9.103
Rusija 17.727 17.792 8.403 8618 2.088 3.261 2.072 3.137
Benelux - 6.944 7.022 9.520 8604 9.105 7.136 7.786
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
Največ nočitev v Thermani Laško ustvarijo gostje iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške,
Srbije, Rusije in držav Beneluxa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg). Gibanje prihodov
tujih gostov in posledično nočitev je v Thermani izrazito povezano s promocijskimi in
marketinškimi aktivnostmi na tujih trgih. Vsako leto se predstavljajo na različnih sejmih,
konferencah, v že uveljavljenih ter novih perspektivnih tržiščih oziroma državah. Takšne
promocije se izražajo v povečanem številu obiska Thermane v roku enega ali dveh let
(Letno poročilo 2014, 2015, str. 31).
Najpomembnejši tržišči Thermane sta italijanski in avstrijski trg, katerih gostje ustvarijo
največ nočitev. Število avstrijskih nočitev je med letoma 2008 in 2015 naraslo iz 8.018
na 17.013. Njihove nočitve so v letu 2008 predstavljale 6,5 % nočitev vseh gostov,
najnižji odstotek so zabeležili leta 2011, in sicer 5,6 %, ter najvišjega leta 2014 (11,1 %)
ter leta 2015 (10,0 %). Z izjemo let 2011 in 2015 so njihove nočitve naraščale. Padec
števila nočitve v letu 2015 pripisujejo dvigu cen storitev Thermane, saj se potrošniki z
avstrijskega trga ponavadi odločajo le za poceni storitve.
Število nočitev, ki so jih ustvarili italijanski gostje, je leta 2008 znašalo 6.109 ter leta 2015
21.988, kar pomeni, da je število njihovih nočitev v istem obdobju bolj naraslo kot število
nočitev Avstrijcev. Leta 2008 so gostje iz Italije ustvarili 4,9 % vseh gostov. Z letom 2010
je njihov delež vselej presegal 10 %, najvišje leta 2011 – 13,2 %. Kljub temu je gibanje
italijanskih nočitev manj enakomerno, saj je do leta 2011 naraščalo (ko je tudi zabeleženo
najvišje število njihovih nočitev – 22.858), čemur je sledil rahel upad v letih 2012 in 2013
ter nato ponovna rast. Leta 2008 so gostje iz teh dveh držav skupno ustvarili 11,4 %
nočitev, do leta 2015 se je njihov delež povečal na 22,9 %.
102
Tabela 28: Delež nočitev gostov iz Avstrije in Italije med letoma 2008 in 2015 v Thermani.
Leto/delež
nočitev
% nočitev
avstrijskih
gostov
% nočitev
italijanskih
gostov
2008 6,5 4,9
2009 7,3 7,4
2010 6,3 10,0
2011 5,6 13,2
2012 5,7 12,5
2013 8,3 11,3
2014 11,1 12,6
2015 10,0 12,9
Vir: Letno poročilo 2008–2015, Thermana.
Največ nočitev iz republik bivše Jugoslavije v Thermani ustvarijo gostje iz Hrvaške in
Srbije, ki ustvarijo največ nočitev po Italijanih in Avstrijcih. Število hrvaških nočitev je
do leta 2012 naraslo na 3.371, čemur so sledila leta s številom nočitev pod tri tisoč. Število
srbskih nočitev je izrazito naraslo med letoma 2009 in 2010, iz 909 na 4262, ki je nato
naraščalo vse do 2014, ko so ustvarili 6892 nočitev. Naslednjo leto je sledilo zmanjšanje
njihovih nočitev zaradi poplav, ki so prizadele Srbijo v prvi polovici leta 2014, ter nato
spet naraščanje v letu 2015.
Stalni gostje v Thermani so tudi Nemci. Število njihovih nočitev med posameznimi leti
niha. Največ so jih ustvarili leta 2015, 2176, ter najmanj leta 2010, 1.432.
Posledice oglaševanja Thermane na tržišču držav Beneluxa se kažejo v povečanju števila
njihovih nočitev. Podatki, ki so nam na voljo od leta 2013 naprej, kažejo, da gostje iz teh
treh držav ustvarijo več kot 7000 nočitev letno. Največ so jih ustvarili leta 2015, in sicer
8604.
Prav tako je Thermana Laško priljubljena destinacija gostov iz Rusije, katerih število je
iz 405 (leta 2008) naraslo na 17.727 (leta 2012). Zdravilišče je namreč gostilo večje
število skupin otrok s spremljevalci na zdravstveni rehabilitaciji, ki so se v zdravilišču
zadržali več kot 14 dni. Leta 2012 so se npr. gostje iz Rusije v Thermani zadržali v
povprečju 17 dni, medtem ko ostali tuji gostje 4 dni. Število ruskih nočitev je leta 2014
padlo na 2.088, kar je posledica znižanja sredstev, ki jih država nameni zdravljenju otrok
103
v Evropi, v inflaciji rublja ter stečaju največjih ruskih turističnih agencij, kar se bo v
številu prihodov ruskih gostov in v njihovih nočitvah kazalo še nekaj let (Letno poročilo
2015, 2016, str. 30).
Največji porast števila nočitev v letu 2015 (glede na leto 2014) so poleg omenjenih držav
ustvarili gostje iz Francije, Izraela, Poljske, Slovaške, Češke, Japonske, Kitajske in Južne
Koreje, kar je posledica oglaševanja na teh tržiščih (Letno poročilo 2015, 2016, str. 30).
Grafikon 26: Število nočitev gostov glede na izvor v Thermani in v občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Vir: Letno poročilo 2008–2015; SURS, pridobljeno 10. 1. 2017.
0
5000
10000
15000
20000
25000
30000
35000
Ther
man
a
ob
čin
a
Ther
man
a
ob
čin
a
Ther
man
a
ob
čin
a
Ther
man
a
ob
čin
a
Ther
man
a
ob
čin
a
Ther
man
a
ob
čin
a
Ther
man
a
ob
čin
a
Ther
man
a
ob
čin
a
2.008 2.009 2.010 2.011 2.012 2.013 2.014 2.015
Število nočitev gostov glede na izvor v Thermani in občini Laško med letoma 2008 in 2015.
Avstrija Italija Nemčija Hrvaška Srbija Rusija Benelux
104
9 ANALIZA ANKET
V aprilu 2017 smo v okolici zdravilišča v Laškem in v zdraviliškem parku anketirali 86
oseb, ki so obiskale toplice. Podatke smo statistično obdelali, predstavili v obliki tabel in
grafikonov ter jih analizirali. V tabelah podajamo številčne odgovore, ki smo jih v
grafikonih pretvorili v odstotke. Dobljene podatke smo pri vprašanjih dva in štiri ter pri
starosti anketirancev združili v ustrezne številčne razpone in jih prikazali na ta način.
Anketni vprašalnik (priloga 1) je obsegal deset vprašanj, ki so se nanašala na obisk
zdravilišča (pogostost obiska, doba bivanja, namen obiska, poznavanje zdravilišča,
zadovoljstvo strank s storitvami, ponovna vrnitev in obisk znamenitosti) ter štiri vprašanja
o splošnih značilnostih anketirancev (starost, spol, država bivanja in status).
1. VPRAŠANJE: Ali ste prvič obiskali zdravilišče v Laškem?
Izmed 86 anketirancev jih je 33 % odgovorilo, da so laško zdravilišče obiskali prvič,
preostalim 67 % anketirancem je zdravilišče dobro poznano, saj so ga obiskali že večkrat
oziroma so njihovi stalni gostje.
Tabela 29: Število anketirancev, ki je zdravilišče v Laškem obiskalo prvič.
Da 28
Ne 58
Grafikon 27: Delež anketirancev, ki so zdravilišče v Laškem obiskali prvič.
33 %
67 %
Delež anketirancev, ki je zdravilišče v Laškem obiskalo prvič.
Da Ne
105
2. VPRAŠANJE: Prosimo, da navedete, kolikokrat ste zdravilišče že obiskali.
Največ anketirancev je zdravilišče v Laškem obiskalo do petkrat (41 %) in več kot 21-
krat (33 %). Tisti, ki so ga obiskali več kot 21-krat, so predvsem domačini oziroma ljudje
iz bližnjih krajev, katerim je zdravilišče prostorsko blizu. Najmanj ljudi (7 %) je bilo v
zdravilišču 6–10-krat ter 11–20-krat (19 %). Vseh devet anketiranih tujcev je zdravilišče
obiskalo prvič.
Tabela 30: Število anketirancev glede na pogostost obiska.
1–5 krat 24
6–10 krat 4
11–20
krat
11
21 + krat 19
Grafikon 28: Delež anketirancev glede na pogostost obiska.
3. VPRAŠANJE: V katerem objektu ste bivali?
50 % vseh anketirancev je za objekt bivanja izbralo hotel Zdravilišče Laško****. To so
predvsem tiste osebe, ki so zdravilišče obiskale zaradi zdravljenja, in njihovi partnerji
oziroma spremljevalci. V hotelu Thermana Park Laško**** Superior je bivalo 19 %
anketirancev, med njimi so bili vsi gostje iz tujine. Med anketiranci ni bilo nobene osebe,
41 %
7 %19 %
33 %
Delež anketirancev glede na pogostost obiska
1–5 krat 6–10 krat 11–20 krat 21 + krat
106
ki bi bivala v avtodomu oziroma v katerem drugem namestitvenem objektu v Laškem in
okolici. Zato smo v kategorijo Drugo uvrstili dnevne obiskovalce. Med dnevnimi
obiskovalci (31 %) smo zasledili goste iz celotne Slovenije.
Tabela 31: Število anketirancev po posameznih objektih bivanja.
Hotel Zdravilišče Laško**** 43
Hotel Thermana Park Laško****
Superior
16
Drugo (dnevni obiskovalci) 27
Grafikon 29: Delež anketirancev po posameznih objektih bivanja.
4. VPRAŠANJE: Koliko časa ste se zadržali v zdravilišču v Laškem?
Največ gostov (31 %) je obiskalo zdravilišče samo za en dan, sledijo tisti, ki so se zadržali
11–15 dni (26 %), 6–10 dni (23 %), 2–5 dni (12 %), 21 ali več dni (7 %) in 16–20 dni (1
%). 66 % vseh je v Thermani bivalo manj kot 11 dni. Vsi anketirani gostje, ki so se v
zdravilišču zadržali več kot 7 dni, so bili tam na zdravljenju.
Tabela 32: Število obiskovalcev glede na dobo bivanja.
1 dan 27
2–5 dni 10
6–10 dni 20
50 %
19 %
31 %
Delež anketirancev po posameznih objektih bivanja.
Hotel Zdravilišče Laško**** Hotel Thermana Park Laško**** Superior
Drugo (dnevni obiskovalci)
107
11–15 dni 22
16–20 dni 1
21+ 6
Grafikon 30: Delež anketirancev glede na dobo bivanja.
5. VPRAŠANJE: S katerim namenom ste se odločili za obisk zdravilišča v
Laškem?
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov, kljub temu je večina anketirancev
izbralo le enega. 34 % gostov je obiskalo zdravilišče zaradi zdravljenja, med njimi vsi
gostje prihajajo iz Republike Slovenije. Sledijo gostje (33 %), ki so zdravilišče obiskali
zaradi potrebe po kratkem oddihu oziroma sprostitvi, nekateri od njih tudi zaradi velnesa
in športa. Na počitnicah oziroma dopustu je bilo v zdravilišču 13 % anketirancev, 7 %
pa jih je imelo v lasti darilni bon. Nihče se ni odločil za obisk zdravilišča izključno zaradi
lepotnih storitev, kongresa, seminarja ali dela.
Tabela 33: Število anketirancev glede na namen obiska zdravilišča v Laškem.
Zdravljenje 32
Kratek
oddih/sprostitev
30
Počitnice/dopust 12
Kongres/seminar/delo 0
31 %
12 %
23 %
26 %
1 %7 %
Doba bivanja.
1 dan 2–5 dni 6–10 dni 11–15 dni 16–20 dni 21+
108
Velnes 10
Lepotne storitve 0
Šport 3
Vnovčenje darilnega
bona
6
Grafikon 31: Delež anketirancev glede na namen obiska zdravilišča v Laškem.
6. VPRAŠANJE: Kje ste slišali za zdravilišče v Laškem?
Tudi pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov, a je večina odgovorila z enim.
Največ anketirancev (42 %) pozna zdravilišče zaradi tega, ker so ga že večkrat obiskali,
torej na podlagi lastnih izkušenj, prav tako ga poznajo tisti, ki so zdravilišče obiskali
zaradi priporočila zdravnika oziroma fizioterapevta (26 %). 13 % anketirancev je
zdravilišče zasledilo na internetu (med njimi so vsi gostje iz tujine). 11 % anketirancev
so o toplicah seznanili znanci, prijatelji oziroma sorodniki. Najmanj gostov je slišalo za
zdravilišče v turističnih agencijah (2 %). Drugi viri informacij so bila društva oziroma
samoiniciativnost (6 %).
Tabela 34: Število anketirancev glede na poznavanje zdravilišča v Laškem.
Thermano sem že večkrat obiskal 37
34 %
32 %
13 %
11 %
3 %7 %
Delež anketirancev glede na namen obiska zdravilišča v Laškem.
Zdravljenje Kratek oddih/sprostitev Počitnice/dopust
Velnes Šport Vnovčenje darilnega bona
109
Priporočilo zdravnika/fizioterapevta 23
Od znancev/prijateljev/sorodnikov 10
V turistični agenciji 2
Zasledil sem na internetu/TV-ju/radiu,
revijah
12
Drugo 5
Grafikon 32: Delež anketirancev glede na poznavanje zdravilišča v Laškem.
7. VPRAŠANJE: Kako ste zadovoljni z gostinsko ponudbo, bazeni, velnesom,
lepotnimi storitvami, potekom zdravljenja, kongresnimi storitvami,
odnosom zaposlenih, animacijskim programom in čistočo?
Anketiranci so ocenili zadovoljstvo samo tistih storitev, katere so obiskali oziroma so jih
bili deležni. V povprečju je bilo več kot 70 % gostov z vsemi izbranimi storitvami zelo
zadovoljnih. Preostali gostje (en odstotek) so bili s storitvami zadovoljni v povprečju.
Manj kot 1 % anketirancev je bilo nezadovoljnih, in sicer s potekom zdravljenja in
animacijskim programom.
42 %
26 %
11 %
2 %
13 %
6 %
Poznavanje zdravilišča v Laškem glede na delež anketirancev.
Thermano sem že večkrat obiskal Priporočilo zdravnika/fizioterapevta
Od znancev/prijateljev/sorodnikov V turistični agenciji
Zasledil sem na internetu/TV-ju/radiu, revijah Drugo
110
Grafikon 33: Zadovoljstvo anketirancev s storitvami v zdravilišču v Laškem v odstotkih.
8. VPRAŠANJE: Ali so storitve kot celota v zdravilišču v Laškem zadovoljile
vaša pričakovanja?
71 % anketirancev je bilo zadovoljnih s storitvami v okviru njihovih pričakovanj. Tisti,
ki so podali svoj komentar na izbrani odgovor, so največkrat zapisali, da »je vse
super/OK/vredu; da so z vsem zadovoljni; da so bili že večkrat in da vedo, kaj lahko
pričakujejo; da imajo prijazno osebje in bogato velnes ponudbo«. Nekateri si želijo
izboljšav da bi »povečali fitnes ponudbo; da bi naredili ustreznejši urnik terapij oziroma
da se še niso navadili, ker so prvič na zdravljenju«. 28 % anketirancev je bilo nad
storitvami navdušenih, saj so presegla njihova pričakovanja. Komentarji, vezani na ta
odgovor, so bili, »da imajo širok izbor aktivnosti, prijazno osebje, odlične sobe, dobro
hrano, gostinsko ponudbo nad pričakovanji, bazene, primerne za najmlajše, mirno okolje
in da je vse super«.
Gostje iz tujine, ki so odgovorili nad pričakovanji, so zapisali, da le ena oseba s storitvami
kot celoto ni bila zadovoljna, »saj zdravljenje ni potekalo uspešno«. Večina gostov iz
tujine je odgovorila v okviru pričakovanj. Nekatere sta »presenetila ponudba in okus
hrane, saj sta bila nad pričakovanji«. Zadovoljni so bili »nad prijaznostjo vseh zaposlenih,
čistočo ter inovativno velnes ponudbo«.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
gostinskaponudba
bazeni wellness lepotnestoritve
potekzdravljenja
odnoszaposlenih
animacijskiprogram
čistoča
Zadovoljstvo s storitvami.
zelo zadovoljni v povprečju nezadovoljni
111
Tabela 35: Številčno zadovoljstvo anketirancev s storitvami Thermane kot celote.«
Da – nad pričakovanji 24
Da – v okviru
pričakovanj
61
Ne – pod pričakovanji 1
Grafikon 34: Delež zadovoljstva anketirancev s storitvami zdravilišča v Laškem kot celota.
9. VPRAŠANJE: Ali ste se odpravili na kakšen izlet po Laškem oziroma
okolici?
53 % anketirancev se je tekom bivanja oziroma enodnevnega obiska Thermane odpravilo
na ogled znamenitosti v Laškem in okolici. 47 % se na izlet ni odpravilo. To so predvsem
tisti, ki so bili na zdravljenju v zdravilišču, domačini in gostje iz okoliških krajev.
Priljubljena sprehajališčna točka gostov na zdravljenju je zdraviliški park v neposredni
bližini zdravilišča.
Tabela 36: Število anketirancev, ki so se odpravili na izlet.
Da 46
Ne 40
28 %
71 %
1 %
Delež zadovoljstva anketirancev s storitvami zdravilišča v Laškem kot
celota.
Da – nad pričakovanji Da – v okviru pričakovanj Ne – pod pričakovanji
112
Grafikon 35: Delež anketirancev, ki so se odpravili na izlet.
Kaj ste obiskali?
Največ anketirancev (21 %) je obiskalo staro mestno jedro v Laškem, grad Tabor (18 %),
Pivovarno Laško (16 %), okoliške hribe (15 %), Celje (14 %), Žalec (12 %) ter drugo (4 %).
Predvsem tujci so se odločili za obisk drugih turističnih točk. To so bila večja slovenska mesta,
kot so Ljubljana, Maribor in Postojna (Postojnska jama).
Tabela 37: Izletniške točke glede na število anketirancev.
Pivovarna Laško 16
Grad Tabor 19
Staro mestno jedro v
Laškem
22
Okoliški hribi 15
Celje 14
Žalec – fontana piva 12
Drugo 4
53 %
47 %
Delež anketirancev, ki se je odpravilo na izlet.
Da Ne
113
Grafikon 36: Delež obiskanih izletniških točk anketirancev.
10. VPRAŠANJE: Ali se boste ponovno vrnili v Thermano in zakaj?
79 % anketirancev je odgovorilo, da se bo v zdravilišče v Laškem še vrnilo, 21 % o tem
še ni prepričanih, saj so odgovorili, da bodo v zdravilišče mogoče prišli. Tisti, ki se imajo
namen vrniti, so največkrat napisali, da zato »ker jim je všeč; zaradi bližine; ker se tukaj
dobro počutijo; zaradi rekreacije in oddiha; zaradi savn; zaradi kvalitetnih storitev za
sprostitev; ker jim obisk pripada zaradi invalidnosti; zaradi primernih cen«. Gostje, ki so
odgovorili mogoče, so največkrat zapisali, da se bodo vrnili, odvisno, »kako bo potekalo
zdravljenje; če bodo ponovno dobili zdravljenje; če bodo ugodnejše cene«.
Gostje iz tujine, ki bi se odločili za ponoven obisk zdravilišča, bi to storili zaradi »ugodnih
cen, mirnega okolja in domačnosti«. Kot prednost so tudi izpostavili, da ima Laško
ugodno geografsko lego z izhodiščno točko, ki omogoča raziskovanje krajev celotne
Slovenije. Tujci, ki so odgovorili mogoče, bi se v toplice vrnili »odvisno od ponudbe; in
da razmišljajo o obisku kakšnega drugega zdravilišča v Sloveniji«.
16 %
18 %
21 %
15 %
14 %
12 %
4 %
Delež obiskanih izletniških točk anketirancev.
Pivovarna Laško Grad Tabor Staro mestno jedro v Laškem
Okoliški hribi Celje Žalec – fontana piva
Drugo
114
Tabela 38: Število anketirancev, ki bi se odločili za ponoven obisk Thermane.
Da 62
Ne 0
Mogoče 16
Grafikon 37: Delež anketirancev, ki bi se odločili za ponoven obisk zdravilišča v Laškem.
PODATKI O ANKETIRANCIH
O anketirancih smo zbrali naslednje podatke: starost, spol, državo bivališča in status.
STAROST
Izmed 86 anketiranih gostov jih je največ spadalo v starostno skupino med 60 in 69 let.
Sledijo anketiranci, stari 50–59 let, 70–79 let, 20–29 let, 30–39 let, 40–49 let, 80–89 let
in 10–19 let. 60 % vseh anketirancev je bilo starejših od 50 let.
Tabela 39: Starost anketirancev.
10–19 let 1
20–29 let 14
30–39 let 10
40–49 let 10
79%
21%
Delež anketirancev, ki bi se odločili za ponoven obisk zdravilišča v Laškem.
Da Mogoče
115
50–59 let 16
60–69 let 19
70–79 let 13
80–89 let 3
Grafikon 38: Starost anketirancev.
SPOL
Anketirali smo 86 oseb, od tega 55 % žensk in 45 % moških.
Tabela 40: Spol anketirancev.
Moški 39
Ženske 47
1 %
16 %
12 %
12 %
19 %
22 %
15%
3 %
Starost anketirancev.
10–19 let 20–29 let 30–39 let 40–49 let
50–59 let 60–69 let 70–79 let 80–89 let
116
Grafikon 39: Spol anketirancev.
DRŽAVA BIVALIŠČA
90 % anketirancev je predstavljalo domače goste, saj so prihajali iz Slovenije. Preostalih
10 % so predstavljali tuji gostje, in sicer 5 % Avstrijcev, 2 % Belgijcev in Rusov ter 1 %
Italijanov.
Tabela 41: Država bivališča anketirancev.
Slovenija 77
Italija 1
Belgija 2
Rusija 2
Avstrija 4
45 %
55 %
Spol anketirancev.
Moški Ženske
117
Grafikon 40: Država bivališča anketirancev.
STATUS
Anketirance smo spraševali po njihovem statusu. Od tega je bilo 46 % oseb upokojenih,
36 % zaposlenih, 12 % študentov in dijakov ter 6 % nezaposlenih oseb.
Tabela 42: Status anketirancev.
Zaposlena oseba 31
Nezaposlena
oseba
5
Upokojena oseba 40
Študent/dijak 10
90 %
1 %
2 %2 % 5 %
Država bivališča anketirancev.
Slovenija Italija Belgija Rusija Avstrija
118
Grafikon 41: Status anketirancev.
36 %
6 %
46 %
12 %
Status anketirancev.
Zaposlena oseba Nezaposlena oseba Upokojena oseba Študent/dijak
119
10 PEDAGOŠKA APLIKACIJA
V okviru pedagoške aplikacije smo pripravili geografsko maturitetno ekskurzijo v Laško
za dijake četrtih letnikov. Izdelali smo učno pripravo ekskurzije in učni list, ki ga dijaki
rešujejo na terenu. Tema ekskurzije je bil turizem izbranega kraja v predalpski
naravnogeografski enoti Slovenije, torej turizem mesta Laško. Aktivna priprava na
ekskurzijo je potekala že nekaj ur pred odhodom na teren, saj so dijaki pri pouku pridobili
potrebno znanje o turizmu v skladu s cilji učnega načrta in maturitetnega kataloga. Prav
tako so sami s pomočjo svetovnega spleta raziskali Laško. Na ekskurziji smo dijake
odpeljali na štiri opazovalne točke, kjer so se osredotočili predvsem na njihov pomen in
vlogo v turizmu (dejavniki, vzroki, posledice). Tekom ekskurzije so reševali pripravljen
učni list, fotografirali videno, anketirali zdraviliške goste in aktivno sodelovali pri
vodenih ogledih. Identični anketni vprašalnik, ki smo ga v empiričnem delu magistrske
naloge uporabili za anketiranje zdraviliških gostov, so pri anketiranju uporabili tudi
dijaki. Pri naslednji šolski uri je sledila evalvacija ekskurzije ter oddaja celotnega poročila
do določenega datuma.
Pregledali smo cilje v Predmetnem izpitnem katalogu za splošno maturo – geografija in
Učnem načrtu gimnazij (za geografijo za četrti letnik).
Cilji, ki so vezani na turizem Slovenije (obča) in jih predvideva Predmetni izpitni katalog,
so, da dijak:
- ovrednoti naravne možnosti Slovenije za razvoj posameznih vrst turizma;
- primerja značilnosti slovenskega turizma s turizmom sosednjih držav;
- imenuje in na karti locira turistična območja in turistična središča v Sloveniji: Kranjska
Gora, Kanin, Bovec, Bled, Bohinj, Planica, Krvavec, Pohorje, Cerkno, Rogaška Slatina,
Radenci, Moravci, Ptuj, Čatež ob Savi, Podčetrtek, Dolenjske Toplice, Portorož, Strunjan,
Lipica, Škocjanske jame, Postojnska jama;
- opiše značilnosti posameznih vrst turizma v Sloveniji;
- analizira vlogo turizma v slovenskem gospodarstvu;
- razloži pozitivne in negativne učinke turizma v pokrajini (Majnik et al., 2014, str. 26).
120
Cilji, ki so vezani na turizem Slovenije (obča) in jih predvideva Učni načrt, so, da dijak:
- našteje in vrednoti naravne možnosti Slovenije za razvoj posameznih vrst turizma v
primerjavi z možnostmi v Avstriji in Italiji;
- našteje in pokaže na zemljevidu najpomembnejša turistična središča v Sloveniji;
- oceni vlogo turizma v slovenskem gospodarstvu;
- ob primeru iz domače pokrajine razloži pozitivne in negativne učinke turizma v
pokrajini (razvoj infrastrukture, širjenje naselij, onesnaževanje zraka in vode zaradi
prometa in odplak);
- z računalnikom ali drugače – na nemem zemljevidu ali drugi kartografski predlogi
označi različna turistično-rekreacijska območja in kraje s poglavitnimi dejavnostmi, ki
obstajajo ali pa bi se lahko razvijale v prihodnje (Polšak et al., 2009, str. 34–35).
»Strokovna ekskurzija je celoten geografski raziskovalni pristop, v šoli pa didaktična
oblika, s katero učenci in dijaki opazujejo, spoznavajo, raziskujejo, vrednotijo in
interpretirajo pokrajino«. Ker je ekskurzija v učnem načrtu zapisana med učnimi cilji, se
izvaja v srednješolskem in osnovnošolskem izobraževanju v vseh treh triadah. »Kot učni
cilj je opredeljena, da bi se o njej učenci in dijaki učili, načrtovali, da bi jo izpeljali in
uporabljali tudi v vsakdanjem življenju, kot sredstvo pa je namenjena spoznavanju in
raziskovanju pokrajinskih značilnosti – pojavov, procesov, odnosov«. Ekskurzije po
njihovi predmetni vsebini razdelimo na geografske in interdisciplinarne ter po
umeščenosti v pouk kot uvodne, spremljajoče oz. ilustrativne ter naknadne. Glede na
opisano delitev bi lahko našo maturitetno ekskurzijo v Laškem opredelili kot geografsko
in ilustrativno (Lipovšek, 2014, str. 109–110).
121
UČNA PRIPRAVA MATURITETNE EKSKURZIJE
UČNA TEMA: Turizem (izbranega) mesta Laško.
LETNIK: 4.
OPAZOVALNO MESTO: Muzej Laško, mesto Laško, Zdravilišče Laško, Pivovarna Laško.
ČAS IZVAJANJA: 7:45–16:00.
UČNI CILJI
ETAPNI/GLOBALNI UČNI CILJI
DIJAK:
- razvija geografsko razmišljanje z uporabo preprostih metod geografskega raziskovanja
(opazovanje, primerjanje, anketiranje, analiziranje);
- pridobiva in razvija sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih in družbenih
dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini;
- se nauči geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh (opisati izbrano pokrajino in umestiti
njen položaj in vlogo glede na državno, meddržavno in svetovno raven – npr. kisel dež, turizem,
svetovno državljanstvo);
- opiše vrste turizma (poletni, zimski, celoletni, obalni, gorski, zdraviliški, kmečki, poslovni,
kongresni, izletniški, verski, masovni);
- ovrednoti naravne možnosti Slovenije za razvoj posameznih vrst turizma;
- pojasni vzroke za razlike v prihodku iz turizma na primerih iz sveta, Evrope in Slovenije;
- imenuje in na karti locira turistična območja in turistična središča v Sloveniji: Kranjska Gora,
Kanin, Bovec, Bled, Bohinj, Planica, Krvavec, Pohorje, Cerkno, Rogaška Slatina, Radenci,
Moravci, Ptuj, Čatež ob Savi, Podčetrtek, Dolenjske Toplice, Portorož, Strunjan, Lipica,
Škocjanske jame, Postojnska jama;
- opiše značilnosti posameznih vrst turizma v Sloveniji;
- analizira vlogo turizma v slovenskem gospodarstvu;
122
- zbere podatke o turizmu na nekem območju ali kraju, pripravi referat ali plakat in jih predstavi
pred razredom.
URNI UČNI CILJI
DIJAK:
- pridobi prostorsko predstavo o kraju Laško;
- z vodenim ogledom muzeja Laško pridobi informacije o geološki preteklosti in zgodovini
Laškega, o razvoju pivovarstva in zdraviliškega turizma v Laškem in ugotovi dejavnike, ki so
vplivali na razvoj turizma v Laškem;
- našteje znamenitosti, namestitvene objekte, gostišča, trgovine in razloži ter sklepa o
povezanosti njihovega števila s širjenjem turizma v Laškem;
- primerja pomen reke Savinje na turizem nekoč in danes;
- na primeru zdravilišča v Laškem ovrednoti pomen turizma za gospodarstvo ter njegov vpliv
na človekove dejavnosti in naravno okolje;
- našteje bivalne namestitve v zdravilišču;
- opiše turistično ponudbo zdravilišča v Laškem;
- anketira zdraviliške goste oziroma domačine (ki so že obiskali toplice) in analizira pridobljene
informacije o lastnostih obiskovalcev (starost, spol, status, država izvora, namen bivanja, doba
bivanja, objekt bivanja, zadovoljstvo s storitvami, izletniške in rekreacijske dejavnosti ...);
- s pomočjo statističnih podatkov analizira gibanje turističnega prometa v zdravilišču v Laškem
med letoma 1991 in 2015;
- z informacijami, ki jih pridobi v Pivovarni Laško, sklepa o njenem vplivu na turizem;
- po lastnem izboru fotografira najzanimivejše objekte v Laškem in iz njih naredi razglednico;
- razloži pozitivne in negativne učinke turizma v Laškem.
UČNE OBLIKE:
- frontalna;
123
- individualna;
- delo v dvojicah.
UČNE METODE:
- razlaga;
- razgovor;
- neposredno opazovanje;
- anketiranje;
- fotografiranje.
UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI:
- učni list;
- podloga za pisanje in pisalo;
- fotoaparat oziroma telefon;
- zemljevid Slovenije.
UČNE KORELACIJE:
- zgodovina – kraja, zdravilišča, pivovarstva;
- angleščina, nemščina, italijanščina (tuji jeziki) – anketiranje zdraviliških gostov;
- informatika – izdelava poročila in razglednice;
- biologija – (eksotične) rastlinske vrste v zdraviliškem parku;
LITERATURA IN VIRI:
- Badovinac, B. et al. (1997). Savinjsko, Celje, Velenje: A-Ž: priročnik za popotnika in
poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba.
- Fridl J. et al. (1998). Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. Ljubljana: DZS.
- Senegačnik J. (2011). Slovenija 2: geografija za 4. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan.
- Senegačnik J. (2015). Slovenija 2: geografija za 4. letnik gimnazij. Delovni zvezek. Ljubljana:
124
Modrijan.
- Stik Laško. Pridobljeno 31. 5. 2017 iz: http://www.stik-lasko.si/.
RELACIJA URA ŠTEVILO KM DEJAVNOSTI, ZADOLŽITVE
Maribor–Laško
7:45–9:15 56
Zbiranje, evidenca prisotnih dijakov, odhod
z avtobusom.
Dijaki spremljajo pot na zemljevidu
Slovenije.
Muzej Laško 9:15–
10:30
/
Voden ogled Muzeja Laško po štirih
muzejskih zbirkah (zgodovina, geološka
preteklost Laškega, pivovarništvo in
zdraviliški turizem). Dijaki aktivno
spremljajo predstavitev zbirk in so pri tem
pozorni na razstavljene predmete in
fotografije na stenah muzeja.
Dijaki si zapišejo oporne točke o
zdravilišču (kdaj je nastalo, zakaj, kako se
je razvijalo, kakšen pomen ima za Laščane
in za gospodarstvo).
Dijaki v zaključnem razgovoru s kustosom
ugotovijo dejavnike, ki so vplivali na razvoj
turizma v Laškem.
Ogled
znamenitosti v
mestu Laško
10:30–
11:30
1,5 km
Dijaki si pod vodstvom profesorja ogledajo
mesto Laško. Pri tem so pozorni na naravne
in kulturne znamenitosti, namestitvene
objekte, gostišča in trgovine in jih
razporedijo v tabelo. Sklepajo o vplivu
turizma na razvoj gospodarskih panog v
125
Laškem.
Dijaki rešujejo učni list, fotografirajo pet
poljubnih objektov, na podlagi katerih
doma izdelajo razglednico.
Odmor 11:30–
12:00
/ Dijaki imajo čas za malico.
Zdravilišče
Laško
12:00–
13:45
1,6 km Sprejem dijakov v sejni sobi Thermane d.d.,
kjer jim predstavijo njihovo turistično
ponudbo, superstrukturo, vizijo in turistično
statistiko.
Dijaki izpolnjujejo učni list in aktivno
sodelujejo pri predavanju.
Dijaki poiščejo pivnico vode in jo
fotografirajo.
Dijaki v okolici zdravilišča in v
zdraviliškem parku v obliki razgovora z
vnaprej pripravljenim vprašalnikom
anketirajo obiskovalce zdravilišča (turisti
ali domačini).
Odhod do Pivovarne Laško.
Pivovarna
Laško
13:45–
15:00
/ Voden ogled proizvodnega procesa
Pivovarne Laško.
Dijaki v zaključnem razgovoru na podlagi
pridobljenih informacij v Pivovarni Laško
sklepajo o njenem vplivu na turizem v kraju
ter o gospodarskem sodelovanju Pivovarne
z zdraviliščem.
Laško–Maribor 15:00– 56 km Povratek domov.
126
16:00
UČNI LIST – MATURITETNA EKSKURZIJA V LAŠKO
Pred teboj je učni list, ki ga izpolnjuj tekom ekskurzije. Svoje ugotovitve, zahtevane
naloge in potek ekskurzije zapiši v poročilo.
1. OGLED MUZEJA LAŠKO
V Muzeju Laško si boš ogledal štiri muzejske zbirke (geološka preteklost Laškega,
zgodovina Laškega, pivovarstvo in zdraviliški turizem). Bodi pozoren na
razstavljene predmete in fotografije na stenah. Zapiši si oporne točke o zdravilišču
(kdaj je nastalo, zakaj, kako se je razvijalo, kakšen pomen ima za Laščane in za
gospodarstvo) ter jih v obliki sestavka vključi v poročilo.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
2. OGLED MESTA LAŠKO
● Ob karti na učnem listu poimenuj vzpetine, ki se dvigajo nad Laškim.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
● Katere vrste rekreacije omogočajo omenjene vzpetine?
127
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
KARTA LAŠKEGA
(Vir: Kos et al. (2008). Ljubljana: Mladinska knjiga.)
● V tabelo vpiši znamenitosti in objekte, ki smo si jih ogledali. Fotografiraj pet
najzanimivejših objektov, doma iz njih izdelaj razglednico ter jo priloži
poročilu.
128
Znamenitosti Bivalne namestitve
Gostišča Trgovine
● Razloži na razvoj katerih gospodarskih dejavnostih je vplival zdraviliški
turizem v Laškem.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
● Katera reka teče skozi Laško? Odgovor obkroži.
a) Sava
b) Savinja
c) Drava
Primerjaj njen pomen za turizem v Laškem v preteklosti in danes.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
129
3. OGLED ZDRAVILIŠČA LAŠKO
V Zdravilišču Laško vas bo sprejel vodja uprave, ki vam bo predstavil turistične
značilnosti toplic.
● Poveži ime hotela z ustrezno fotografijo.
(Vir: https://odpiralnicasi.com/spots/gostinstvo-hochkraut-hotel-hum-lasko-trg-svobode-696a432254, 31. 5. 2017)
(Vir: https://www.booking.com/hotel/si/lasko-thermal-spa-resort.sl.html, 31. 5. 2017)
(Vir: https://www.booking.com/hotel/si/wellness-park-lasko.sl.html, 31. 5. 2017)
● Kateri turistični bivalni objekti prevladujejo v Laškem?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
● Opiši turistično ponudbo v Zdravilišču Laško.
Hotel Zdravilišče
Laško****
Hotel Hum*** Hotel Thermana Park
Superior****
130
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
● Zakaj so se v Zdravilišču Laško odločili za izgradnjo novega Termalnega
centra in kongresnih dvoran?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
● Podčrtaj vrste turizma, ki jih izvajajo v Zdravilišču Laško.
zdraviliški gorski kongresni poslovni izletniški obmorski zimski
● Vpiši statistične podatke, ki so vezani na Zdravilišče Laško.
Kazalnik/leto 2008 2012 2015
Skupno število gostov
Število domačih gostov
Število tujih gostov
Skupno število nočitev
Število domačih nočitev
Število tujih nočitev
Povprečna doba bivanja
vseh gostov
Povprečna doba bivanja
131
domačih gostov
Povprečna doba bivanja
tujih gostov
(Vir: Thermana Laško.)
Podatke o številu gostov in nočitev v zdravilišču v Laškem najdeš v letnem poročilu
Thermane Laško, dostopne na https://www.thermana.si/o-podjetju. Povprečna doba
bivanja gostov se izračuna s pomočjo formule: povpr. doba bivanja = št. gostov/št.
nočitev.
● S pomočjo zapisanih podatkov analiziraj gibanje števila gostov, nočitev in
povprečne dobe bivanja leta 2008, 2012 in 2015 v zdravilišču v Laškem ter
jih pojasni v poročilu.
● Glavna naravna danost v Laškem je termalna voda. Poišči in fotografiraj
pivnico vode v zdravilišču ter jo dodaj k poročilu.
● S pomočjo pripravljenega vprašalnika v dvojicah v obliki razgovora
anketiraj dva obiskovalca Zdravilišča Laško (domačin/turist) ter zapiši
analizo anket v poročilo.
4. OGLED PIVOVARNE LAŠKO
V Pivovarni Laško si boš ogledal proces proizvodnje piva.
Kako sodelujeta Pivovarna Laško in Zdravilišče Laško?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
● Ovrednoti, kakšen pomen ima Pivovarna Laško na razvoj turizma v Laškem.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
132
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
5. DELO DOMA
Na podlagi pridobljenega znanja na ekskurziji v tabelo vpiši pozitivne in negativne
posledice zdraviliškega turizma v Laškem in jih vključi v poročilo.
+ –
133
11 SKLEP
Laško je naselje, ki leži v Posavskem hribovju in spada v savinjsko statistično regijo. Leži
v istoimenski občini. Posebnost zdraviliške občine Laško je, da v njej najdemo dva
zdraviliška kraja. To je zdravilišče v kraju Laško in Rimske terme v kraju Rimske Toplice,
ki v občino privabljata največ turistov, tako domačih kot tujih. V obeh zdraviliščih
omogočajo zdraviliško zdravljenje, imajo velnes programe in kongresne dvorane.
Posebnost Rimskih term je, da kopališki ambient spominja na terme iz rimskega obdobja.
Zraven zdravilišč in Pivovarne Laško so v občini pomembni še manjši turistični
ponudniki. Občani se zavedajo naravnega potenciala, termalne vode na območju, ki je
osnova za razvoj turizma in je gonilo njihovega gospodarstva. V nalogi je pozornost
usmerjena v analizo zdravilišča v Laškem.
Laška termalna voda je srednje mineralizirana in ima številne zdravilne lastnosti.
Uporabljajo jo tudi pri balneoterapiji. Našo prvo zastavljeno hipotezo, da je bila termalna
voda glavni naravni potencial pri razvoju zdravilišča v Laškem, lahko potrdimo, saj se
zdravilišče brez vročih termalnih vrelcev v tem kraju zagotovo ne bi razvilo. K ugodnemu
razvoju je nadalje vplivala tudi mikroklima Laškega, ki blagodejno deluje na obiskovalce.
Kljub temu narava zdravilišču občasno ne prizanese. Zaradi neposredne lege objektov ob
reki Savinji le-te včasih prizadanejo jesenske poplave (2007, 2010, 2012). V novembu
2012 so poplave bile tako hude, da stari objekt zdravilišča nekaj časa ni obratoval. Ta
objekt namreč ni zgrajen protipoplavno, saj v preteklosti razlivanje Savinje na tem
območju ni bilo tako pogosto. Urbanistično načrtovanje novejšega dela objekta
zdravilišča je bilo zasnovano tako, da se razlivno območje reke nahaja v kletnih prostorih
objekta, kjer so zgradili garažno hišo. V zadnjih letih so v Thermani investirali v
protipoplavno zaščito ter sprejeli posebne protipoplavne ukrepe. S tem lahko potrdimo
hipotezo, da zaradi neposredne lege zdravilišča ob Savinji ta s svojimi poplavami
predstavlja nevarnost objektom v zdravilišču in ogroža njegovo obratovanje.
Ljudje v Laškem razvijajo turizem tako, da širijo turistično ponudbo ter se povezujejo z
drugimi gospodarskimi panogami, kot so gostinstvo, trgovina in promet. Zaradi
povečanega števila domačih in tujih turistov, ki naselje obiščejo predvsem zaradi
zdravilišča, so posodobili splošno infrastrukturo, zgradili turistično infrastrukturo ter
superstrukturo, ki jo lahko uporabljajo tudi domačini. V zadnjih letih so predvsem uredili
134
in posodobili sprehajalne in kolesarske poti po Laškem in okolici. Turisti, ki se ne odločijo
za bivanje v samih objektih v okviru zdravilišča, imajo na voljo pestro ponudbo
nastanitvenih kapacitet, ki se je razvila zaradi povečanega prihoda gostov zaradi
zdravilišča. Thermana sodeluje z ostalimi turističnimi ponudniki v Laškem, kot sta TIC
in Pivovarna Laško. Na ta način omogočajo gostom, da doživijo Laško v svoji pristnosti,
in sicer kot občino, ki je znana po zdravilišču, pivu in medu. Večina ljudi namreč ob
besedi Laško najprej pomisli na pivo, zato je pomembno, da se turistična ponudba
zdravilišča oblikuje vzajemno s Pivovarno Laško in da usmerja turistične tokove v Laško.
S tem lahko potrdimo našo hipotezo, ki pravi, da razvoj turizma kot posledica delovanja
zdravilišča vpliva na boljšo infrastrukturno opremljenost kraja ter spodbuja razvoj
ostalih gospodarskih dejavnosti. Če v kraju Laško ne bi bilo zdravilišča, se turizem
verjetno ne bi tako intenzivno razvijal, saj Pivovarna Laško s svojo tradicijo privablja
predvsem dnevne obiskovalce, ki si jo ogledajo in degustirajo pivo. Pivovarna je tudi ena
izmed organizatorjev in pokroviteljev festivala Pivo in cvetje, ki v Laško vsako leto julija
privabi več kot sto tisoč obiskovalcev. Festival zajema tako etnološke, športne in zabavne
dogodke.
Naselje Laško, ki je bilo poseljeno že v prvem tisočletju pred našim štetjem, je največji
gospodarski razvoj doživelo v 19. stoletju, ko so skozi Laško zgradili pomembne
prometne povezave, železnico, cesto in most čez Savinjo. Danes je naselje dobro
povezano z ostalimi kraji in ima prehodno vlogo med predalpsko in panonsko Slovenijo.
Do zdravilišča se je moč pripeljati po cesti oziroma železnici. Thermana sodeluje s
Slovenskimi železnicami, ki ob vožnji z vlakom do Laškega omogočajo določen popust
na storitve v zdravilišču. Hipotezo, da je zdravilišče v Laškem turistom prometno dobro
dostopno, lahko potrdimo.
Za naselje Laško je značilno padanje števila prebivalstva od leta 1991 naprej, z izjemo
leta 2011. Leta 2015 je v kraju živelo 3.364 ljudi. Naravni prirast je bil tega leta izrazito
negativen, selitveni prirast pa pozitiven. V naselju živi več moških kot žensk, saj znaša
indeks feminitete 111,8 %. Največ prebivalstva sodi v starostno skupino od 15 do 64 let,
najmanj v skupino do 15 let, kar kaže na znižano rodnost in staranje prebivalstva z
daljšanjem življenjske dobe.
Gospodarstvo v Laškem je usmerjeno predvsem v storitvene dejavnosti, saj so le-te leta
135
2002 zaposlovale 55 % vseh delovno aktivnih oseb. Sledijo nekmetijske dejavnosti z 41
% vseh zaposlenih. Najmanj ljudi je zaposlenih v kmetijskih dejavnostih, in sicer 1 %.
Med storitvenimi dejavnostmi največ ljudi zaposluje prav družba Thermana d.d, saj je
bilo na dan 31. 12. 2015 pri njih zaposlenih 477 oseb, od tega več kot tričetrt žensk.
Število zaposlenih je močno naraslo po letu 2008, ko so odprli novi Termalni center.
Pomen industrije, ki je cvetela med obema vojnama in po njima ter je takrat zaposlovala
največje število ljudi, se zmanjšuje. Trenutno sta najpomembnejši industrijski podjetji
Pivovarna Laško in Fragmant TIM. Pomembna gospodarska dejavnost v občini je v
preteklosti bilo rudarstvo, a so rudnik leta 1992 zaprli. Hipotezo, da je Thermana d.d.
eno izmed najpomembnejših podjetij, ki vpliva na zmanjševanje brezposelnosti v savinjski
regiji, lahko potrdimo, saj podjetje zaposluje slabih 500 oseb, ki se v službo v Laško
vozijo iz različnih krajev savinjske regije.
Posameznik, ki obišče Laško, si lahko v kraju in okolici ogleda različne kulturne in
naravne znamenitosti ali se ukvarja z rekreacijskimi dejavnostmi. Pot od zdravilišča skozi
zdraviliški park preko mostu do starega mestnega jedra in na grad Tabor je moč prehoditi
peš. Medtem si lahko ogledamo številne znamenitosti, kot so spomeniki, kipi, mostovi,
muzeji in eksotične rastline v zdraviliškem parku. Na okoliške hribe se je moč povzpeti
peš ali s kolesom. Po Laškem so namreč urejene številne pohodniške in kolesarske poti.
Prav tako so rezultati ankete, ki smo jo opravili med gosti toplic, pokazali, da si je 53 %
obiskovalcev ogledalo znamenitosti oziroma se je ukvarjalo z rekreacijo izven kopališča.
S tem smo potrdili eno izmed šestih hipotez, ki pravi, da se je več kot polovica gostov
tekom obiska v zdravilišču v Laškem odpravila na izlet (ogled znamenitosti, rekreacija).
Največ ljudi je obiskalo staro mestno jedro (21 %), sledijo grad Tabor (18 %), Pivovarna
Laško (16 %), okoliški hribi (15 %), Celje (14 %), Žalec (12 %) ter drugo (4 %). Za bolj
oddaljene obiskovalce in tujce je Laško predstavljalo dobro izhodiščno točko za obisk
drugih slovenskih krajev, kot so Celje, Žalec, Maribor, Ljubljana in Postojna.
Hipotezo, ki pravi, da več kot polovico gostov v zdravilišču v Laškem predstavljajo
domači gosti, smo ovrgli. Med letoma 1960 in 2011 so v Laškem večino gostov
predstavljali domači obiskovalci. Leta 2012 je število tujih gostov (19.116) v Thermani
Laško prvič preseglo število domačih (18.652). Od tega leta naprej število tujih gostov
presega število domačih, prav tako število tujih gostov hitreje narašča od domačih. Ker
se gostje iz tujine v Thermani zadržijo krajši čas, ustvarijo manjše število nočitev kot
136
gostje iz Slovenije. Leta 2015 je 18.948 domačih gostov ustvarilo 96.818 nočitev in
23.164 tujih gostov 73.327 nočitev. Največ gostov iz tujine prihaja iz Avstrije, Italije,
Hrvaške, Srbije, Nemčije in držav Beneluksa, kar je posledica aktivnega oglaševanja term
v Laškem na tujih trgih.
Hipotezo, ki pravi, da skupno število gostov v zdravilišču v Laškem narašča, lahko
potrdimo. Leta 2008 je Thermano obiskalo 20.277 gostov in leta 2015 42.148 gostov. Le
leta 2013 je zabeležen padec števila obiskovalcev – glede na prejšnje leto. Prav tako se je
povečalo skupno število nočitev Thermani, saj so leta 2008 zabeležili 123.608 nočitev in
leta 2015 170.145 nočitev. Zaradi znižanja števila prihodov v letu 2013 je tudi število
nočitev tega leta upadlo.
Hipotezo, ki pravi, da povprečna dolžina bivanja gostov v zdravilišču v Laškem pada,
lahko potrdimo, saj se je dolžina bivanja vseh gostov v kraju Laško med letoma 1960 in
2007 iz 17,5 dni zmanjšala na 7,4 dni. Prav tako je sledilo znižanje v obdobju med letoma
2008 in 2015; v Thermani iz 6,1 na 4 dni in v občini Laško iz 7,7 na 3,4 dni. Prav tako
smo ugotovili, da se gostje dlje časa zadržijo v Thermani kot v celotni občini in da domači
gostje v zdravilišču v Laškem bivajo dlje časa kot tuji gostje. Slednji se odločajo za krajši
obisk, saj kombinirajo obisk različnih krajev in aktivnosti. Vzrok zmanjšanja dobe
bivanja lahko iščemo v tem, da se je močno zmanjšal delež obiskovalcev, ki so bili
napoteni preko zdravstvenega zavarovanja in so v zdravilišču bivali dlje časa. Današnji
gostje se odločajo za krajše dopuste, dnevne oziroma vikend oddihe, koristijo velnes
programe, športne, lepotne, kongresne storitve ali aktivno preživljajo počitnice s
kombinacijo različnih aktivnosti. Najdlje se v Thermani zadržijo gostje, ki pridejo na
zdravljenje.
Zdravilišča so kot turistična točka med obiskovalci priljubljena vse leto, saj so gostje v
zdraviliških občinah v letu 2015 ustvarili največ nočitev. Kljub temu smo predpostavili,
da največje število nočitev v zdravilišču v Laškem ustvarijo obiskovalci v poletnih
mesecih. Hipotezo smo potrdili, saj je delež nočitev v poletni sezoni, ki traja med aprilom
in septembrom, v analiziranih letih 1961, 1971, 1981, 1991 in 2001 znašal več kot 50 %.
Največ nočitev je bilo ustvarjenih meseca julija in avgusta, torej v času glavne poletne
turistične sezone. Glavni razlog za obisk toplic v poletni sezoni je čas poletnih dopustov
in počitnic, prav tako tudi sončno vreme, ki privablja dnevne kopalce zunanjih bazenov.
137
Analiza ankete, ki smo jo opravili med zdraviliškimi gosti, je potrdila hipotezo, ki se
glasi, da je glavni namen obiska zdravilišča v Laškem zdravljenje. 34 % anketirancev je
odgovorilo, da je zdravilišče obiskalo zaradi zdravljenja, sledi 32 % anketirancev, ki se je
odločilo za obisk zaradi kratkega oddiha/sprostitve. Kljub temu moramo opozoriti, da se
struktura gostov v Thermani v zadnjem desetletju spreminja, saj je močno začelo naraščati
število tistih, ki pridejo zaradi oddiha in sprostitve, ter zmanjševati število tistih, ki pridejo
izključno na zdravljenje.
Tekom 163-letne zgodovine je zdravilišče zamenjalo številne lastnike. Mnogi od njih so
ga bili prisiljeni prodati zaradi osebnih stečajev. Danes z njim upravlja delniška družba z
imenom Thermana d.d., družba dobrega počutja, oziroma krajše Thermana d.d.
Sestavljena je iz treh profitnih centrov. To so: Zdravilišče Laško z enotami: medicina,
velnes, hotel in gostinstvo; Thermana Park z enotami: Termalni center, Velnes spa, hotel
Gostinstvo in Kongres ter Dom starejših Laško z enotami: dom, oskrbovana stanovanja.
Thermana d.d. ima v lasti dva hotela, hotel Zdravilišče Laško**** in hotel Thermana
Park Laško**** Superior, ki sta svojstvena kompleksa z različno turistično ponudbo in
storitvami. Omenjena hotela oziroma družba so odlikovani s številnimi certifikati in
nagradami. Do leta 2013 so imeli v lasti še hotel Hum***. Turistična ležišča v hotelih
predstavljajo večino vseh ležišč v Laškem. Že od leta 1971 naprej je bila večina ležišč
vezanih na hotele in kopališča. Na parkiriščih obeh hotelov je na voljo 16 parkirišč za
avtodome. Ostalo turistično superstrukturo v Laškem predstavljajo vile, zasebne sobe,
apartmaji in penzioni, največjo posebnost pa glamping v Jagočah.
V Thermani d.d. izvajajo šest različnih programov: Medicina, Velnes, M.I.C.E.
(Kongresni center), Gostinstvo, Hotelirstvo in program Oskrba starejših. Turistična
ponudba v kompleksu obeh hotelov je sestavljena iz zdraviliških storitev, različnih vrst
bazenov s toplo, vročo in hladno vodo, Kneippovimi kotički, tobogani, vodnimi drčami,
Savna centrom, Velnes centrom, Kongresnim centrom, Thermana&Veda Ayurveda
centrom Laško. Gostom je na voljo tudi bogata gostinska ponudba, animacijski program
in možnost organiziranih izletov s strani Thermane. Prirejajo tudi številne dogodke. V
programu Medicina, ki je dolga leta bila poglavitna dejavnost v zdravilišču, so bili leta
2015 usmerjeni na področje medicinske in obnovitvene rehabilitacije ter na preventivne
samoplačniške programe.
138
Za analizo razvoja zdravilišča v Laškem smo uporabili Butlerjev evolucijski model
turističnega kraja, saj terme oziroma izvor termalne vode niso močno vplivali na razvoj
sosednjih krajev oziroma širše regije, temveč predvsem na mesto Laško. Povsem ločeno
so se v Rimskih Toplicah razvile Rimske terme, ki so vplivale na razvoj omenjenega
kraja.
»Butlerjev model je razdeljen na šest stopenj. Utemeljil ga je glede na obseg turističnega
prometa in učinke turističnega razvoja v različnih časovnih obdobjih:
1. stopnja: odkritje turističega potenciala v nekem kraju/na območju
in pojav prvih turistov.
2. stopnja: začetek turističnega razvoja označuje obdobje, ko je
turistov že toliko, da se domačini odločajo za izgradnjo prvih
turističnih objektov za bivanje in oskrbo gostov ter oblikujejo
začetno turistično ponudbo.
3. stopnja: pospešen turistični razvoj povečuje turistični obisk kraja
ali območja, kar vzpodbuja pospešeno gradnjo številne in
raznolike turistične superstrukture in infrastrukture, ki bo
zagotovila še večjo atraktivnost turističnega kraja in povečala
turistični obisk.
4. stopnja: utrditev (konsoidacija) turističnega prometa v kraju
oziroma na območju.
5. stopnja: stagnacija turističnega prometa.
6. stopnja pomeni obdobje, ko se razvoj turističnega kraja znajde na
prelomnici. Če ne pride do novih vlaganj, prenovitve obstoječe
turistične infrastrukture in širjenja turistične ponudbe, se
stagnacija nadaljuje ali pride celo do zmanjšanja turističnega
prometa. V nasprotnem primeru se nadaljuje razvoj turističnega
območja na neki višji stopnji« (Horvat, 2000, str. 19– 20).
1. obdobje
Že v rimski dobi so na območju Laškega odkrili prve vroče vrelce in zgradili prve bazene,
v katerih so se kopali premožni Rimljani, ki so ponavadi prihajali iz rimske Celeie. Prvo
uradno preučevanje vodnih vrelcev je leta 1818 opravil dr. Riedel, ki je poudaril, da ima
139
vroča voda (izmeril je 35 °C) ogromen potencial, ki bi ga lahko v prihodnosti začeli s
pridom izkoriščati. Napovedal je izgradnjo toplic. Že leta 1816 so v Rimskih Toplicah
začele obratovati Laške toplice (današnje Rimske terme), ki so jih nato preimenovali, da
jih ne bi zamenjevali s toplicami, ki so bile kasneje vzpostavljene v samem kraju Laško.
Med gradnjo Južne železnice skozi Laško so naleteli na vroče vrelce, katere so sprva
zasipali. Inženir Leopold Rődel je v takratnem trgu Laško leta 1852 kupil 600 goldinarjev
vredno zemljišče. Njegova dolžnost je bila, da v roku treh let (na tem mestu) zgradi
kopališče. Prvi kopalci so novozgrajeno leseno kopališče obiskali že jeseni tega leta.
Termalno vodo so pridobivali iz treh vrelcev (Francev, Cesarjev in Jožefov). V naslednjih
letih so nadaljevali z gradnjo zidanega bazena, kopališkega poslopja in gostišča. 1. maja
1854 so uradno odprli kopališče, imenovano Kaiser Franc Josephs – Bad.
Ugotovili smo, da so v prvi fazi v Laškem odkrili naravni potencial, to je termalna voda
s številnimi zdravilnimi učinki, zgradili so tudi prve bazene in gostišče. Prva leta po
ustanovitvi bi naj kopališče letno obiskalo med 40 in 50 gostov.
2. obdobje
Nov lastnik kopališča je leta 1856/57 postal Lorenz von Stein, ki je v kopališče prinesel
novo poslovno energijo in vizijo. V njegovem obdobju je kopališče postalo zdravilišče.
Število gostov se je začelo povečevati, saj se je Stein odločil, da bo kopališče moderniziral
v klasicističnem stilu in ga naredil privlačnega za petične dunajske goste. Skromni
podatki beležijo, da je leta 1858 zdravilišče obiskalo 276 oseb, katerih število je naslednje
leto naraslo na več kot tristo.
V tem času so zgradili tri nadstropja kopališkega poslopja, prireditveno dvorano, lesena
kopališčna paviljona s slačilnicami – ločeno za moške in ženske, senčne in sončne vrtove,
terase, glasbeni paviljon, čitalnico, salon za biljard in točilnico buteljčnih vin. Gostom je
bilo na voljo 163 sob, največ v kopališkem objektu, sledijo vila Stein, Mühlhof, vila Rödel
in vila Savinja. Zdraviliško ponudbo so dopolnjevale različne vrste kopeli. Da je to bil
moderen hotel, sta dokazovala telefon in telegraf v njem. Prav tako je Stein dal zasaditi
zdraviliški park z eksotičnimi drevesnimi vrstami in rastlinami. Leta 1879 je zdravilišče
prodal, tako je naslednja tri leta v lasti Steinovega sina, Huga von Steina, zdravilišče
stagniralo.
V drugi fazi razvoja zdravilišča, so zaradi povečanega števila gostov, ki je naraslo na več
140
kot tristo, povečali kopališki objekt, prav tako tudi namestitvene kapacitete, izoblikovali
pa so tudi ponudbo, ki je privabljala predvsem premožne veljake.
3. obdobje
Leta 1882 je zdravilišče kupil Teodor Gunkel, ki je začel s ponovno obnovo in
posodobitvijo kopaliških in namestitvenih objektov. S tem je število obiskovalcev do
začetka prve svetovne vojne naraslo na več kot tisoč – skupaj z nedeljskimi obiskovalci.
Leta 1905 so zabeležili 529 gostov, leta 1906 644 in leta 1909 600. Za to obdobje je bila
značilna dolga doba bivanja gostov, saj so predvsem premožni ljudje v toplicah bivali tudi
več mesecev. Najmanj ljudi se je v toplicah zadržalo dan ali dva, ki so jih po navadi
obiskali ob koncu tedna oziroma ob praznikih. Glavna turistična sezona je potekala med
1. aprilom in 30. septembrom.
Leta 1891 je imelo zdravilišče v lasti pet namestitvenih objektov. To so bili glavni
kopališki kompleks, vila Rödel, vila Savinja, vila Stein in Mlinski dvor. Ponudba v
zdraviliškem kompleksu je bila sledeča; kavarna, bife, sobe, namenjene igranju biljarda,
domina in kartanju, otroška igralnica in telovadnica z altetskimi orodji. Vsi prostori so
bili skrbno opremljeni in dekorirani. Na prostem je bilo gostom na voljo kegljišče, kriket
in dvoje teniških igrišč. Ponudbo sta dopolnjevali konjušnica in vozarna, kjer so lahko
jezdili in občudovali konje, brod in čolničke, ki so vozili iz enega brega Savinje na
drugega, ter termalno pivo, ki so ga izdelovali v bližnji pivovarni.
V času prve svetovne vojne je zdravilišče začelo propadati, saj so številno opremo
pokradli in prostore namenili oskrbovanju ranjencev. Leta 1917 je ob smrti Gunkla
nekdanjo mondeno letovišče vse bolj potonilo v ozadje. Sledilo je obdobje menjevanja
različnih lastnikov in obnavljanja uničenih kopaliških objektov. 31. maja 1930 se je začela
nova zgodba toplic, z imenom Zdravilišče Radio – Therme Laško, ko so jih ponovno
svečano odprli. V zdraviliškem kompleksu je bilo 70 hotelskih sob (120–140 postelj in
120–180 bolniških postelj). Zdravilišče je takrat zaposlovalo med 36 in 40 ljudi, od tega
veliko zdravnikov in medicinskih sester. Sprejemali so predvsem bolnike z lažjimi
poškodbami in različnimi boleznimi. Vizija toplic se je spremenila, saj so jih začeli
obiskovati predvsem bolniki zavarovanci in samoplačniki, usmerili pa so se predvsem v
rehabilitacijo posameznikov. Ker nekdanji petični gostje v zdravilišče več niso prihajali,
je s tem izginil sloves nekdanje mondene destinacije. Število obiskovalcev je leta 1933
141
začelo naraščati. Tega leta so zabeležili 853 gostov in 8.066 opravljenih zdravstvenih
storitev. Število obiskovalcev je do leta 1939 naraslo na 3.696. Tega leta so zabeležili
40.510 opravljenih zdravstvenih storitev. Rast je ustavila druga svetovna vojna, kar je
povzročilo, da se je leta 1940 število gostov znižalo na 3.230 in število zdravstvenih
storitev na 36.042. Kasneje so tekom vojne v zdravilišču zopet oskrbovali ranjence.
Število gostov je bilo po vojni, zaradi strogega režima, skoraj ničelno.
Število obiskovalcev je torej v tretji fazi naraslo na skoraj 4.000 z vmesnimi padci, ko sta
svet pretresli prva in druga svetovna vojna. Turistično ponudbo so posodobili in obogatili.
Po letu 1930 je v ospredje začela stopati zdravstvena ponudba rehabilitacije
posameznikov.
4. obdobje
V začetku leta 1953 je bilo v zdravilišču 10 pacientov ter 32 zaposlenih. Istega leta so
ustanovili Zavod za medicinsko rehabilitacijo invalidov Laško in število obiskovalcev je
začelo naraščati. Zdravilišče je leta 1953 obiskalo 155 oseb na zdravljenju ter 31.000
kopalcev, leta 1957 pa že 3.690 bolnikov in 41.000 kopalcev. Leta 1954 so v zdravilišču
praznovali stoto obletnico njegovega delovanja. 21. februarja 1976 so po štirih letih
gradbenih del odprli nov zdraviliški dom, ki je bil povezan s starim delom zdravilišča. V
novi kopališki stavbi je bil štirinadstropen hotel in pokrit kopališki bazen z različnimi
kabinami. V vsakem nadstropju hotela, tri so bila namenjena bivanju, prvi pa
fizioterapijam, je bilo 13 dvoposteljnih sob, 10 enoposteljnih ter en apartma. Novo
kuhinjo in restavracijo so zgradili naslednje leto. Zdravilišče v Laškem je bilo takrat
najsodobnejši zdraviliški objekt v Sloveniji. Turistično ponudbo so obogatili z izgradnjo
fitnesa, savne, zunanjega termalnega bazena, otroškega bazena, terase za sončenje in
gostinske terase. Število gostov, ki so obiskovali zunanje bazene, je dvakratno naraslo.
Leta 1995 je zdravilišče iz javnega zavoda postalo družba z omejeno odgovornostjo, ki
se je leta 1998 združila z družbo Terme d.d. Laško. Med letoma 2001 in 2002 so prenovili
depadanse Zdravilišča Laško v Dom starejših Laško.
Od leta 1960 naprej so vsakoletno zbirali statistične podatke o turističnih namestitvah.
Ugotovili smo, da sta bili med letoma 1960 in 2007 izoblikovani dve razvojni obdobji
naraščanja števila gostov, in sicer med letoma 1960 in 1989 ter med letoma 1994 in 2005.
Obdobje zmanjševanja števila gostov je bilo zaznano v kratkem času med letoma 1990 in
142
1993 ter letoma 2006 in 2007. V obdobju prvih tridesetih let je število gostov naraščalo,
vendar zelo počasi, z vmesnimi leti, ko je opažen upad prihoda turistov. To je bilo leta
1963, 1966–1968, 1978 in 1981–1982. Leta 1986 je število gostov prvič preseglo mejo
10.000. V tem času so posodobili in dogradili številne objekte v kopališču in posledično
se je povečal tudi obisk. Po letu 1989 je skupno število gostov začelo padati, na najnižjo
točko leta 1991, ko so zabeležili manj kot 5.000 obiskovalcev. Po tem letu je število
začelo naraščati, ko je leta 1997 zopet preseglo mejo 10.000. Naslednji dve leti se je
število gostov nekoliko zmanjšalo, čemur je sledila ponovna rast števila obiskovalcev od
leta 2000 naprej. Za drugo obdobje naraščanja števila gostov je značilna hitrejša rast
števila prihodov gostov v naselju Laško kot v prvem. Leta 2006 in 2007 se je število
gostov zmanjšalo. Ravno v tem času so gradili nov Termalni center, ki so ga odprli
februarja 2008. Število nočitev se je v primerjavi s številom prihodov gostov manj
povečevalo, kar kaže na krajšanje povprečne dolžine bivanja gostov. Število nočitev je
prvič preseglo mejo 100.000 leta 1976 (tega leta so odprli nov štirinadstropni hotel), ko
je vse do leta 1983 ostalo nad to mejo. Opazen je padec števila nočitev leta 1963, 1967–
1978 in 1973. Leta 1979 zabeležimo najvišje število nočitev (119.840) v celotnem
obravnavanem obdobju. Med letoma 1989 in 1993 je tako kot število gostov upadlo tudi
število nočitev. Leta 1994 je število nočitev začelo naraščati in je zopet leta 2002 preseglo
mejo 100.000.
Ugotovili smo, da so se v Laškem v četrti stopnji razvoja usmerili v zdraviliško
zdravljenje, čemur so prilagodili ponudbo in tako je Laško postalo »tipičen« zdraviliški
kraj.
5. obdobje
Stagnacijo kopališča je bilo zaznati med obema svetovnima vojnama in v obdobju po
vojnama. V času vojne so toplice uporabljali kot vojaški lazaret, opremo so bodisi uničili
bodisi pokradli. Po vojnah so potrebovali nekaj časa, da so se objekti obnovili in da so se
vrnili obiskovalci.
6. obdobje
Moderno obdobje z novo vizijo se je v toplicah začelo leta 2008, ko se je Zdravilišče
Laško, medicina in turizem preimenovalo v družbo Thermana d.d., družbo dobrega
počutja. Nekaj let pred tem so se odločili, da bodo zgradili nov zdraviliški objekt, ki bo
popolnoma ločen od starega zdraviliškega kompleksa. Gradnja novega kompleksa je
143
potekala v treh fazah. V prvi fazi so med letoma 2006 in februarjem 2008 zgradili
Termalni center, v drugi fazi so do avgusta 2008 zgradili Velnes hotel, v tretji fazi so med
letoma 2009 in 2010 zgradili Kongres hotel. V novozgrajenem objektu obiskovalcem
ponujajo najrazličnejšo turistično ponudbo, od velnesa, savn, ayurvede, fitnesa, lepotnih
storitev in kongresnih dvoran. Skupno število gostov v Thermani je od leta 2008 (20.277)
začelo močno naraščati. Leta 2015 jo je obiskalo že 42.148 obiskovalcev. Prav tako so
zgradili številne kolesarske in pohodniške poti v Laškem in okolici ter izoblikovali
izletniško ponudbo. Število nočitev se povečuje manj intenzivno, saj se krajša povprečna
doba bivanja.
V šesti fazi je v zdravilišču v Laškem prišlo do vlaganj v izgradnjo nove turistične
superstrukture in infrastrukture z bogato turistično ponudbo. Ugotovili smo, da se pomen
tradicionalne dejavnosti, zdravljenja in rehabilitacije posameznikov v zdravilišču
zmanjšuje, saj se povečuje povpraševanje in obisk novega Termalnega centra. Še vedno
pa je najdaljše število nočitev ljudi, ki v Laško pridejo na zdravljenje. S posodobitvijo
termalne ponudbe se je začel intenzivni turistični razvoj Laškega s prepletanjem različnih
gospodarskih dejavnosti.
Povzamemo lahko, da je zdravilišče v Laškem prešlo skozi vseh šest faz turističnega
razvoja (glede na Butlerjev evolucijski model turističnega kraja), ki so jih zaznamovala
obdobja gradenj novih kopaliških in namestitvenih objektov ter širjenje turistične
ponudbe. To se je odražalo v povečanem številu prihodov domačih in tujih gostov.
Zdravilišče se ponaša s kvalitetnimi storitvami, bogato ponudbo, intenzivnim
marketingom na tujih trgih, ki se odraža v naraščanju števila tujih in domačih gostov.
Menimo, da bo število turističnih prihodov v prihodnosti še naraščalo vzajemno s
posodabljanjem ponudbe, storitev in kopališke opreme.
144
12 LITERATURA IN VIRI
Aha Secaplast iz prisilke v stečaj. (2. 9 2015). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
https://live.finance.si/15014/8841425
Aktivnosti v okolici. (brez datuma). Pridobljeno 12. 1 2017 iz
https://www.thermana.si/aktivnosti/v-okolici
Apartmaji in sobe. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz http://www.lasko.info/sl/apartmaji-
in-sobe
Apartmens Veno. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/apartments-veno.sl.html
Apartment Artorius. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/apartment-artorius.sl.html
Apartment pod Gradom. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/apartment-pod-gradom-lasko.sl.html,
Apartments Carpe Diem. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/apartments-carpe-diem.sl.html,
ARSO. (brez datuma). Celje 71-00. Pridobljeno 13. 1 2017 iz
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/celje/climat
e-normals_71-00_celje.pdf
ARSO. (brez datuma). Celje 81-10. Pridobljeno 13. 1 2017 iz
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/celje/climat
e-normals_81-10_Celje.pdf
ARSO. (brez datuma). Klimogram Celja 71-00. Pridobljeno 1. 13 2017 iz
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/graph/sl/by_location/celje/climat
e-diagram_71-00_celje.gif
ARSO. (brez datuma). Klimogram Celja 81-10. Pridobljeno 13. 1 2017 iz
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/celje/
Ayurveda Indijska zakladnica zdravja. (brez datuma). Pridobljeno 17. 1 2017 iz
file:///C:/Users/ofcap/Downloads/ayurveda_slo_2016.pdf
Badovinac, B. et al. (1997). Savinjsko, Celje, Velenje : A-Ž : priročnik za popotnika in
poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba.
Balneoterapija v Thermani. (brez datuma). Pridobljeno 11. 1 2017 iz
https://www.thermana.si/bazeni-wellness/termalna-voda#goto-
balneoterapije_v_thermani
145
Bazeni in savne Thermana park Laško. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz
https://www.thermana.si/bazeni-wellness/bazeni-in-savne-thermana-park-lasko
Bazeni in savne Zdravilišče Laško. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz
https://www.thermana.si/bazeni-wellness/bazeni-in-savne-zdravilisce-lasko#goto-
bazeni
Bed&breakfast Savinja. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/bed-amp-breakfast-savinja.sl.html
Bernot F. et al. (1998). Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica.
Bizi.si. (brez datuma). Cajhen, bizi.si. Pridobljeno 2. 2 2017 iz http://www.bizi.si/CAJHEN-D-
O-O_SPODNJA-RECICA/
Bogataj J. et al. (2012). Veliki atlas Slovenije [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: DZS.
Cajhen. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.cajhen.com/index.php?option=com_content&view=article&id=13&Itemid=
27&lang=sl
Cirman, P. (13. 11 2015). Heineken uradno prevzel vzvode v Laškem: po prevzemu sledi
združitev z Unionom. Pridobljeno 2. 2 2017 iz Dnevnik.si:
https://dnevnik.si/1042724692/posel/novice/heineken-uradno-prevzel-vzvode-v-laskem-
po-prevzemu-sledi-zdruzitev-z-unionom
Dežela-celjska. (brez datuma). Pohodne poti po laškem in okolici. Pridobljeno 10. 1 2017 iz
http://www.dezela-celjska.si/sl/node/336
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. (brez datuma). Pridobljeno 16. 1 2017 iz
http://www.di.gov.si/si/javna_zelezniska_infrastruktura/nadgradnje_javne_zelezniske_i
nfrastrukture/projekti_v_pripravi/zidani_most_celje/
Fitnes in rekreacija. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz https://www.thermana.si/bazeni-
wellness/wellness#goto-fitness_in_rekreacija
Fitnes v vodi. (brez datuma). Pridobljeno 4. 3 2017 iz https://www.thermana.si/paketi-
ponudbe/fitnes-v-vodi
Fragmat o podjetju. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz http://www.fragmat.si/si/gradbeni-
program/o-podjetju
Frantar, P. (2008). Vodna bilanca Slovenije 1971-2000= Water balance of Slovenia 1971-2000.
Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor.
Fridl J. et al. (1998). Geografski atlas Slovenije : država v prostoru in času. Ljubljana: DZS.
Galerija Maleš. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/galerija-
males
Glamping. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz http://www.martinova-izba.com/glamping/
146
Glamping Jagoče. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/glamping-jagoce.sl.html,
Glamping, kampiranje s ščepcem razkošja. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.lifestylenatural.si/3953/Glamping-kampiranje-s-scepcem-razkosja
Google maps. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
https://www.google.si/maps/place/3270+La%C5%A1ko/@46.1611152,15.0986667,11z
/data=!4m5!3m4!1s0x476573a335f32a8f:0xf729b9880c70c504!8m2!3d46.1542793!4d
15.2359978?hl=sl
Gospodarstvo. (31. 1 2017). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zavihali-rokave-da-zelezniska-proga-zidani-most-
celje-ne-bo-vec-ozko-grlo/413858
Gostišče Čater. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/gostia-ae-aater.sl.html
Hafner, G. (2003). Geološka zgradba Laške sinklinale. Pridobljeno 10. 12 2016 iz
http://www.rth.si/fileadmin/user_upload/Geologija_01.pdf.
Horvat, U. (2000). Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana: Geografski inštitut
Antona Melika ZRC SAZU.
Horvat, U. (2014). Razvoj turizma v zdaviliških turističnih krajih v Sloveniji. V D. Cigale,
Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena
založba Filozofske fakultete.
Hotel Hum. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/hum.sl.html
Hotel Thermana Park Laško. (brez datuma). Pridobljeno 17. 1 2017 iz
https://www.thermana.si/namestitve/hotel-thermana-park-lasko-superior
Hotel zdravilišče Laško. (brez datuma). Pridobljeno 17. 1 2017 iz
https://www.thermana.si/namestitve/hotel-zdravilisce-lasko#goto-o_hotelu_zl
Hoteli. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz http://www.lasko.info/sl/hoteli
Jadralno padalstvo. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/jadralno-
padalstvo
Je., G. (20. 11 2015). V stečaju tudi laški Paron. Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/v-stecaju-tudi-laski-paron.html
Jelovšek, E. (2002). Zgodovina pivovarništva v Laškem. V J. (. Maček, Laški zbornik 2002.
Laško: Knjižnica.
Jeršič, M. (1985). Turistična geografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
Jeršič, M. (1987). Osnove turizma. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
147
Karta. (brez datuma). Pridobljeno 16. 1 2017 iz
http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Prometni_podatki/Karta.pdf
Kladnik D. et al. (2007). Slovenija IV : [ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva.
Ljubljana: Založba ZRC.
Kladnik, D. et al. (1995). Mali atlas Slovenije [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: DZS.
Kongresi. (brez datuma). Pridobljeno 6. 3 2017 iz https://www.thermana.si/kongresi
Kongresni center Thermana Park Laško. (brez datuma). Pridobljeno 6. 3 2017 iz
file:///C:/Users/ofcap/Downloads/kongresnicenter_thermanalasko.pdf
Konjeništvo. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/konjenistvo
Kopanje v Termalnem Centru Wellness park Laško. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz
http://razvajanja.si/kopanje-v-termalnem-centru-wellness-park-lasko.html
Kopeli. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz https://www.thermana.si/bazeni-
wellness/wellness#goto-kopeli
Kos V. et al. (2008). Priročni Atlas Slovenije [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Košak, M. (2010). Poplavna nevarnost mesta Laško. Pridobljeno iz Poplave v Sloveniji
septembra 2010: http://mvd20.com/LETO2010/R3.pdf
Krajevne skupnosti. (brez datuma). Pridobljeno 2. 10 2016 iz http://www.lasko.si/sl/krajevne-
skupnosti-2
Krašovec J. (ured.). (1999). Zdravilišče Laško: za zdravje in oddih - nekoč in danes: 145 let.
Laško: Zdravilišče.
Kulturni center Laško. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz
http://www.lasko.info/sl/kulturni-center-lasko
Laško. (brez datuma). Pridobljeno 22. 2 2017 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/La%C5%A1ko
Laško pešpoti. (brez datuma). Pridobljeno 9. 1 2017 iz
http://www.pespoti.si/tocka.php?id=10192
Lega in velikost. (brez datuma). Pridobljeno 22. 10 2016 iz http://www.lasko.info/sl/osnovne-
informacije/lega-in-velikost
Lenarčič, M., & Plut, D. (1995). Vode v Sloveniji = Waters of Slovenia = Gewässer in
Slowenien. Nazarje: Epsi.
Letni pregled turizma 1961–2002. (brez datuma). SURS.
Lipovšek, I. (2014). Učiteljska strokovna ekskurzija. Geografija v šoli(letn. 23, št. 2-3).
Lokacija Thermane. (brez datuma). Pridobljeno 17. 1 2017 iz https://www.thermana.si/lokacija
148
Majcen, T., & Križnar, M. (2012). Geološki zakladi okolice Laškega. Pridobljeno iz
http://www.dpmfs.si/dokumenti/DPMFSLaskoIzlet2012.pdf
Majnik Š. et al. (2014). Predmetni izpitni katalog za splošno maturo-geografija. Pridobljeno 31.
5 2017 iz RIC: http://www.ric.si/mma/2016%20M-GEO-2016/2014082620380452/
Masaže. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz https://www.thermana.si/bazeni-
wellness/wellness#goto-masaze_in_paketi_masaz
Muzej Laško. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/muzej-lasko
Muzej Laško2. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.stik-lasko.si/sl/muzej-lasko
Nadbath, M. (2012). Meteorološka postaja Laško. Pridobljeno 13. 1 2017 iz
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/stations/lasko.pdf
Novak, F., & Monde, N. (2005). Atlas Slovenije. Ljubljan: Mladinska knjiga.
O podjetju. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz https://www.thermana.si/o-podjetju#goto-
vizija_in_poslanstvo
Občina Laško, SURS. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017
Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Laško. (marec 2014). Pridobljeno 16. 1 2017 iz
http://www.lasko.si/opn/priloge/OPN_Lasko_ODLOK_do.pdf
Ogled karturzije Jurklošter. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://sl.odon.si/ogled-
kartuzije/
Ogled pivovarne Laško z degustacijo . (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz
http://www.lasko.info/sl/aktivnosti/131-aktivnosti/vodeni-ogledi-in-izleti/158-
pivovarna-lasko
Ogrin, D., & Plut D. (2009). Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana: Znanstvena
založba Filozofske fakultete.
Orožen Ignacij. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz
http://www.celjskozasavski.si/osebe/oro%C5%BEen-ignacij/137/
Otroški wellness. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz https://www.thermana.si/bazeni-
wellness/wellness#goto-otroski_wellness
Parkirišče za avtodome. (brez datuma). Pridobljeno 17. 1 2017 iz
https://www.thermana.si/namestitve/parkirisce-za-avtodome
Penzion Vitapark. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.booking.com/hotel/si/penzion-vitapark.sl.html
Penzioni. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz http://www.lasko.info/sl/penzioni
149
Perko, D. (1993). Naravne razmere in prebivalstvo. V Zborovanje slovenskih geografov,
Savinjska, možnost regionalnega in prostorskega Savinjska / 16. zborovanje slovenskih
geografov, Celje, 21. - 23. oktobra 1993 (str. 37-38). Celje: Zveza geografskih društev
Slovenije.
Pitje termalne vode. (brez datuma). Pridobljeno 11. 1 2017 iz https://www.thermana.si/bazeni-
wellness/termalna-voda#goto-pitje_termalne_vode
Pivovski wellness. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz https://www.thermana.si/bazeni-
wellness/wellness#goto-pivovski_wellness
Polhova jama. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/aktivnosti/131-
aktivnosti/vodeni-ogledi-in-izleti/163-povhova-jama
Polšak A. et al. (2009). Učni načrt geografija, gimnazija, splošna gimnazija, ekonomska
gimnazija. Pridobljeno 31. 5 2017 iz Zavod RS za šolstvo:
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/un_gimnazija/ge
ografija_spl_gimn.pdf
Poplava v Laškem. (2012). Pridobljeno 19. 10 2016 iz http://www.lasko.si/sl/novice-
kategorija/390-poplava-v-laskem
Porečje Savinje. (brez datuma). Pridobljeno 18. 10 2016 iz http://www.porecje-
savinje.si/Reka_Savinja/O_Savinji/
Poroke. (brez datuma). Pridobljeno 6. 3 2017 iz https://www.thermana.si/kulinarika/poroke
Pregledna karta državnega cestnega omrežja. (brez datuma). Pridobljeno 16. 1 2017
Premru, U. (številka 13. letnik 18 1975). Posavske gube so zgrajene iz narivov. Geologija.
Pridobljeno iz http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1AW7TYQA/
Prevzem dejavnosti AhaSecaplast. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.turnaplast.si/Opodjetju/PrevzemdejavnostiAhaSecaplast.aspx
Prodnik, J. & David, K. (2009). Poslovanje v turizmu [Elektronski vir]: gradivo za 2. letnik.
Pridobljeno iz
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/I
mpletum/IMPLETUM_54EKONOMIST_Poslovanje_turizmu_David.pdf
Raztresen, M., & Zorko, D. (2004). Najlepša mesta Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Rekreacija. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/rekreacija
Ribolov. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/ribolov
Rimske terme so znova zaživele. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz
https://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/rimske-terme-so-znova-
zazivele/258485
150
Rudarski muzej. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/rudarski-
muzej
Rudarski muzej Laško. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz
http://www.lasko.info/sl/rudarski-muzej-lasko
Senegačnik, J. (2012). Slovenija in njene pokrajine. Ljubljana: Založba Modrijan.
Sore, A. (1991). Laško z bližnjo okolico. V T. T. al, Laško (str. 13). Laško: Zveza kulturnih
organizacij.
SSKJ. (brez datuma). Pridobljeno 11. 1 2017 iz http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D2692
Statistični letopis Republike Slovenije. (1990-1993). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
statistiko.
Statistični podatki. (brez datuma). Pridobljeno 2. 10 2016 iz http://www.lasko.si/sl/statisticni-
podatki
Strategija razvoja in trženja turizma za občino Laško 2020. (Februar 2015). Pridobljeno 2. 2
2017 iz http://www.stik-
lasko.si/images/files/pdf_aktualno/DelovniosnutekSTRATEGIJA.pdf
SURS. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz www.stat.si
Tepeš, B. (2005). Metode in uspešnost zahtevnejše medicinske rehabilitacije v naravnih
zdraviliščih - I: zbornik predavanj, Zdravilišče Laško, 10. in 11. junij 2005. Celje:
Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč.
Termalna voda. (brez datuma). Pridobljeno 1. 11 2017 iz https://www.thermana.si/bazeni-
wellness/termalna-voda#goto-sestava_laske_termalne_vode
Thermana bus. (brez datuma). Pridobljeno 4. 3 2017 iz https://www.thermana.si/paketi-
ponudbe/thermana-bus
Thermana Laško (zaščita IBS). (brez datuma). Pridobljeno 2. 9 2017 iz Pal inženiring d.o.o.:
http://pal-inzeniring.si/protipoplavna_zascita/reference/
Thermana Laško. (2008). Letno poročilo 2007.
Thermana Laško. (2009). Letno poročilo 2008.
Thermana Laško. (2011). Letno poročilo 2010.
Thermana Laško. (2013). Letno poročilo 2012.
Thermana Laško. (2014). Letno poročilo 2013.
Thermana Laško. (2016). Letno poročilo 2015.
151
Turistični terminološki slovar. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz
http://www.termania.net/slovarji/turisticni-terminoloski-slovar
Vila Aina. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz http://www.booking.com/hotel/si/vila-
aina.sl.html,
Vila Monet. (brez datuma). Pridobljeno 2. 2 2017 iz http://www.booking.com/hotel/si/vila-
monet.sl.html
Vodeni izleti in ogledi. (brez datuma). Pridobljeno 10. 1 2017 iz
http://www.lasko.info/sl/uporabne-informacije/vodeni-izleti-in-ogledi
Wellness. (brez datuma). Pridobljeno 4. 3 2017 iz https://www.thermana.si/bazeni-
wellness/wellness
Wellness v Thermani Laško. (brez datuma). Pridobljeno 25. 1 2017 iz http://www.zdravi-in-
uspesni.si/wp-content/uploads/2016/03/thermana-pzdm.pdf
Zdraviliški vlak. (brez datuma). Pridobljeno 31. 1 2017 iz http://www.slo-
zeleznice.si/sl/potniki/izleti-in-prireditve/zdraviliski-vlak
Zgodovina. (brez datuma). Pridobljeno 9. 1 2017 iz http://www.lasko.info/sl/osnovne-
informacije/zgodovina
Zgodovina Laškega. (brez datuma). Pridobljeno 9. 1 2017 iz http://www.lasko.si/sl/zgodovina
1
13 PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik.
Priloga 2: Število gostov po državah v naselju Laško za leto 1961, 1966, 1971, 1976,
1981, 1986, 1991, 1996 in 2001.
Priloga 3: Število nočitev po državah v naselju Laško za leto 1961, 1966, 1971, 1976,
1981, 1986, 1991, 1996 in 2001.
2
PRILOGA 1
ANKETNI VPRAŠALNIK
Pozdravljeni! Sem Petra Janežič, absolventka magistrskega študija geografije in zgodovine na Filozofski
fakulteti v Mariboru. Za potrebe magistrske naloge z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem bi
vas prosila, če iskreno odgovorite na spodnja vprašanja o vašem bivanju v zdravilišču v Laškem.
Anketa je anonimna in bo služila zgolj namenu izdelave magistrske naloge. Najlepša hvala za vaš trud in
čas.
_______________________________________________________________________________
1. Starost: ____ Datum:________________
2. Spol: a) ženski, b) moški.
3. Iz katere države prihajate? _____________________
4. Vaš trenutni status? a) Zaposlena oseba,
b) nezaposlena oseba,
c) upokojena oseba,
d) študent/dijak.
5. Ali ste prvič obiskali zdravilišče v Laškem? a) Da. b) Ne.
6. Prosimo, da navedete, kolikokrat ste zdravilišče v Laškem že obiskali. ____
7. V katerem objektu ste bivali?
a) V hotelu Zdravilišče Laško****,
b) v hotelu Thermana Park Laško**** Superior,
c) v avtodomu,
d) drugo:_________________________________
8. Koliko časa ste se zadržali v zdravilišču v Laškem? _______ dni.
9. S katerim namenom ste se odločili za obisk zdravilišča v Laškem? a) Zaradi zdravljenja,
b) kratkega oddiha/sprostitve,
c) počitnic/dopusta,
d) kongresa/seminarja/dela,
e) zaradi velnesa,
f) zaradi lepotnih storitev,
g) zaradi športa,
h) zaradi vnovčenja darilnega bona.
10. Kje ste slišali za zdravilišče v Laškem?
a) Zdravilišče sem že (večkrat) obiskal.
b) Priporočil mi ga je zdravnik/fizioterapevt.
3
c) Za zdravilišče sem slišal od znancev/prijateljev/sorodnikov.
d) Za zdravilišče sem slišal v turistični agenciji.
e) Zdravilišče sem zasledil na internetu/TV/radiu/revijah.
f) Drugo:_________________________
11. Kako ste zadovoljni z (obkrožite odgovor, ki se vam zdi najbolj relevanten; v kolikor niste
obiskali/koristili določene storitve, odgovora ne rabite obkrožiti):
● gostinsko ponudbo v hotelu a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
● bazeni a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
● velnesom a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
● lepotnimi storitvami a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
● potekom zdravljenja a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
● kongresnimi storitvami a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
● odnosom zaposlenih a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
● animacijskim programom a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
● čistočo a) Zelo zadovoljni b) V povprečju c) Nezadovoljni
12. Ali so storitve kot celota v zdravilišču v Laškem zadovoljile vaša pričakovanja? a) Da – nad pričakovanji.
b) Da – v okviru pričakovanj.
c) Ne – pod pričakovanji.
Kratek komentar na obkrožen odgovor:
_______________________________________________________________________________
13. Ali ste se odpravili na kakšen izlet po Laškem oziroma okolici? a) Da. b) Ne.
Če ste odgovorili z Da, kaj ste obiskali?
a) Pivovarno Laško,
b) grad Tabor,
c) staro mestno jedro v Laškem,
d) okoliške hribe,
e) Celje,
f) Žalec – fontano piva,
g) drugo:__________________________________________________________________
14. Ali se boste ponovno vrnili v zdravilišče in zakaj? a) Da. b) Ne. c) Mogoče.
b)
Razlog:_________________________________________________________________________
Najlepša hvala za sodelovanje!
4
PRILOGA 2
Število gostov po državah v naselju Laško za leto 1961, 1966, 1971, 1976, 1981, 1986,
1991, 1996 in 2001.
Vir: Letni pregledi turizma 1960–2002, SURS.
Država Št. gostov
leto 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Avstrija 240 570 399 180 100 57 552 608 1.408
Belgija 2 2 0 2 3 8 0 3 3
BIH 25 7 89 327 378 1.021 26 103 62
Češka r.
(+biv. ČS)
0 0 4 0 0 3 1 43 16
Črna Gora 1 2 19 25 17 20 0 0 0
Danska 2 0 0 2 0 2 0 4 1
Finska 0 4 0 0 0 0 0 0 2
Francija 8 27 19 10 10 9 0 21 7
Grčija 1 0 0 4 0 0 0 0 0
Hrvaška 535 246 261 506 405 790 102 147 123
Irska 0 0 0 0 0 0 0 0 2
Italija 102 129 139 75 109 113 22 102 150
Madžarska 0 0 6 2 8 5 0 11 13
Makedonija 3 1 24 53 63 65 7 6 0
Nemčija
(+biv. DDR)
73 134 181 138 94 138 14 192 385
Nizozemska 0 6 7 2 12 18 2 7 1
Norveška 0 0 1 0 0 0 0 1 0
Poljska 3 0 0 0 1 0 0 5 7
Romunija 0 0 0 0 0 0 0 7 0
Ruska fed.
(+biv. SZ)
1 0 0 0 0 0 0 2 0
Slovaška - - - - - - - 22 24
Srbija (+biv.
Jug.)
365 199 244 288 448 969 18 24 36
Španija 0 0 0 0 0 0 0 1 50
Švedska 4 1 0 1 4 0 0 3 5
Švica 4 2 4 2 6 0 0 8 8
Ukrajina 0 0 0 0 0 0 0 3 6
Velika
Britanija
3 3 18 18 3 11 4 13 16
druge evrop.
države*
1 0 0 0 0 2 0 26 2
Turčija 6 3 3 36 0 0 0 4 0
Izrael 0 0 0 0 0 3 0 6 43
Japonska 0 0 0 2 0 0 0 1 1
5
Kanada 3 3 2 6 3 6 2 0 6
ZDA 4 21 6 17 2 9 1 6 14
Avstralija,
Nova Zel.
0 0 0 0 0 2 0 0 3
druge
izvenevr.drž.*
1 7 7 11 16 26 6 9 0
6
PRILOGA 3
Število nočitev po državah v naselju Laško za leto 1961, 1966, 1971, 1976, 1981, 1986,
1991, 1996 in 2001.
Vir: Letni pregledi turizma 1960–2002, SURS.
Država Št. nočitev
Leto 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Avstrija 640 4.094 3.141 1.401 638 349 2.106 3.124 7.455
Belgija 2 2 - 2 15 64 0 14 9
BIH 164 95 253 1.451 2.120 5.717 216 1.058 155
Češka r. (+biv.
ČS)
0 0 4 0 0 12 1 60 24
Črna Gora 6 17 49 56 34 69 0 0 0
Danska 8 0 0 2 0 22 0 5 2
Finska 0 64 0 0 0 0 0 0 3
Francija 50 313 159 53 50 102 0 1 11
Grčija 1 0 0 16 0 0 0 0 0
Hrvaška 2.495 1.154 1.396 3.700 2.130 4.398 730 1.515 365
Irska 0 0 0 0 0 0 0 0 14
Italija 503 1.136 973 535 940 808 142 218 451
Madžarska 0 0 6 2 8 10 0 13 21
Makedonija 13 26 78 235 361 88 40 6 0
Nemčija (+biv.
DDR)
453 1.201 2.018 635 616 451 43 548 1.178
Nizozemska 0 40 13 4 71 34 14 12 9
Norveška 0 0 1 0 0 0 0 3 0
Poljska 3 0 0 0 2 0 0 5 17
Romunija 0 0 0 0 0 0 0 11 0
Ruska fed.
(+biv. SZ)
1 0 0 0 0 0 0 3 0
Slovaška - - - - - - - 22 55
Srbija (+biv.
Jug.)
1.395 1.271 1.480 1.911 2.251 2.397 91 119 115
Španija 0 0 0 0 0 0 0 1 126
Švedska 4 1 0 5 32 0 0 3 12
Švica 4 34 26 25 21 0 0 54 35
Ukrajina 0 0 0 0 0 0 0 6 12
Velika Britanija 3 49 96 95 3 20 10 18 68
druge evrop.
države*
0 0 0 0 0 2 0 68 3
Turčija 6 3 3 179 0 0 0 31 0
Izrael 0 0 0 0 0 3 0 7 386
Japonska 0 0 0 2 0 0 0 1 2
Kanada 38 33 34 72 14 60 6 0 18
ZDA 22 135 33 148 5 35 1 17 39
Avstralija, 0 0 0 0 0 7 0 0 4
7
Nova Zel.
druge
izvenevr.drž.*
10 63 47 180 175 1060 24 26 0
