UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za likovno umetnost

Diplomsko delo

LIKOVNOPEDAGOŠKE DELAVNICE V MUZEJU

NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR

Kandidatka:

Lucia Žitnik

Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za likovno umetnost

Diplomsko delo

LIKOVNOPEDAGOŠKE DELAVNICE V MUZEJU

NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR

Mentor: Kandidatka:

Doc. dr. Tomaž Zupančič Lucia Žitnik

Maribor, 2011

Lektorica:

Prof. Slavica Bela

Prevajalka:

Prof. Nataša Belšak

ZAHVALA

Študij se mi je od prvega dne prepletal z materinstvom in z neprespanimi nočmi. Ta

diploma, ki jo držite v rokah, ni samo moj dosežek. Brez vztrajne spodbude moža in

najbližjih, ki so mi nesebično in brezpogojno pomagali, te diplome zagotovo ne bi bilo.

Uspela je nastati prav zaradi nepreglednega števila ur, v katerih so mi varovali otroke.

Te zanesljive in iskrene podpore se bom vseskozi spominjala.

Velika zahvala gre mojemu profesorju in mentorju Tomažu Zupančiču, ki mi je s svojo

razgledano in široko osebnostjo pomagal razumeti del zgodbe o umetnosti, ki se je prej

nisem zavedala.

Prav tako se iskreno zahvaljujem spoštovani direktorici Muzeja narodne osvoboditve

Maribor, dr. Aleksandri Berberih-Slana, ki mi je zaupala in mi omogočila vodenje

likovnih delavnic in vsem v muzejskem kolektivu, ki ste mi pomagali.

Hvala tudi vsem vam, dragi profesorji našega likovnega oddelka. Prijetni in

razumevajoči ljudje ste. Vesela sem in v čast mi je, da sem vas spoznala, in da ste bili

pripravljeni z mano deliti svoje cenjeno znanje. Ta kratka zahvala težko opiše

spremembo, ki bo, upam, krojila mojo prihodnjo likovno pot.

Vseskozi boste ostali moji Učitelji.

Lucia Žitnik

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Lucia Žitnik, rojena 22. septembra 1973. leta v Celju, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer likovna pedagogika, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom LIKOVNOPEDAGOŠKE DELAVNICE V MUZEJU NARODNE

OSVOBODITVE MARIBOR, pri mentorju doc. dr. Tomažu Zupančiču avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Lucia Žitnik

Maribor, 2011

ABSTRACT

The thesis entitled Visual Arts Education Workshops in the National Liberation

Museum Maribor consists of the theoretical and practical part. In the theoretical part,

theoretical fundamentals of visual arts education are presented, including museum

pedagogy for training and education activities performed in a museum. Education

activities in the National Liberation Museum Maribor are presented. Didactic materials

and visual arts tasks used for the work with children of various ages who attended

these workshops are presented as well. The listed didactic materials were intended for

children of various age groups who used didactic materials adapted to their age and

development stage, considering their individual and specific characteristics. Also

forms and methods of work suitable for activities in a museum are described.

Museums are gaining their significance as educational institutions. Education and

training should be as interesting and attractive as possible to motivate and draw the

attention of children who visit museums so that their experience in visiting museums

and exhibitions would be fuller and richer through such communication with the

exhibits.

KEY WORDS

EDUCATION IN MUSEUM, MUSEUM PEDAGOGY, VISUAL ARTS

WORKSHOPS, MUSEUM, ORIGAMI

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Diplomsko delo z naslovom »Likovno pedagoške delavnice v Muzeju narodne

osvoboditve Maribor« je sestavljeno iz teoretičnega in iz praktičnega dela. V

teoretičnem delu naloge predstavljam teoretične osnove likovno pedagoškega dela,

kjer posegam tudi na področje muzejske pedagogike za vzgojno-izobraževalno delo v

muzeju. Predstavila bom pedagoške aktivnosti v Muzeju narodne osvoboditve

Maribor. Hkrati bom predstavila tudi didaktične pripomočke in likovne naloge, ki so se

uporabili za delo z različno starimi otroki, ki so obiskovali te likovne delavnice.

Navedeni didaktični pripomočki so se uporabljali za različne starostne skupine otrok,

ki so dobili pripomočke, prilagojene njihovi starosti in stopnji razvoja, glede na

njihove individualne in specifične lastnosti. Opisala bom tudi oblike in metode dela, ki

so primerni za delo v muzeju.

Pomen muzejev kot izobraževalnih institucij postaja vse večji. Izobraževalno delo naj

bi bilo tam čimbolj pestro in zanimivo, da bi motiviralo in pritegnilo male obiskovalce,

ki bi preko takšne komunikacije z razstavljenimi eksponati doživljali bolj polne in

izkustveno bogatejše obiske muzejev in razstav.

KLJUČNE BESEDE:

IZOBRAŽEVANJE V MUZEJU, MUZEJSKA PEDAGOGIKA, LIKOVNE

DELAVNICE, MUZEJ, ORIGAMI

KAZALO

1 UVOD……………………………….……...…………………..……….1

2 NAMEN…………………………….………….………….……………2

2.1 Metodologija………….……………………………………..…..…2

3 RAZVOJ LIKOVNE VZGOJE NA SLOVENSKEM…….……...….3

4 KLASIČNA NAČELA LIKOVNE VZGOJE……………….…….…5

4.1 Načelo ustvarjalnosti………………………………………..……5

4.1.1 Originalnost……………………………………………………..…5

4.1.2 Fleksibilnost……………………………………………………….6

4.1.3 Fluentnost…………………………………………………………6

4.1.4 Elaboracija……………………………………………….………..6

4.1.5 Redefinicija…………………………………………..……………6

4.1.6 Občutljivost za likovne probleme………………………………..7

4.2 Načelo svobodnega likovnega izražanja……………….……..7

4.3 Načelo kvalitete in vzgojne usmerjenosti……………….……7

4.4 Načelo interesa in aktivnosti…………………………...……….8

4.5 Načelo individualizacije in prilagojenosti razvojni stopnji..9

4.6 Načelo nazornosti in eksemplarnosti………………………….9

4.7 Načelo življenjske in psihične bližine……………………..…..9

4.8 Načelo postopnosti in sistematičnosti……………………..…9

5 SODOBNA NAČELA LIKOVNE VZGOJE……….………………10

5.1 Sodobna umetnost po letu 1960………………………………10

5.1.1 Konceptualna umetnost……………………………………..….11

5.1.2 Ekscentrična akcija………………………………………….….12 5.1.2.1 Krajinska umetnost/ Land Art/ Earthworks……………………...……….12

5.1.2.2 Siromašna umetnost/ Arte povera……………………………………….13

5.1.3 Instalacije/ Installation Art………………………….…………..13

5.1.4 Performans/ Performance Art…………………………........…13

5.1.5 Besedna umetnost/ Word Art………………………………….14

5.1.6 Telesna umetnost/ Body Art………….…………….………….15

5.2 Soočanje s sodobno umetnostjo………………………….….16

5.3 Razlogi za vnos sodobnih umetnin v otroško likovno

prakso………………………………………………………………..…18

5.4 Sodobna načela likovne vzgoje……………………….………19

5.4.1 Učiteljev sestop s piedestala……………………………..……19

5.4.2 Različna branja umetnin………………………………………..19

5.4.3 Rezultatov ne moreš napovedati ali predvideti………………19

5.4.4 Odprtost………………………………………………………….20

5.5 Posebnosti dela s sodobnimi likovnimi vsebinami……….20

5.6 Načela za izbiro sodobnih umetnikov in umetnin……..…..21

5.6.1 Pomembnost avtorja in njegovega dela…………………..….21

5.6.2 Tipičnost in nazornost………………………………………..…21

5.6.3 Vsebinska in praktična primernost……………………..……..21

5.6.4 Zanimivost ………………………………………………………21

6 MUZEJSKA PEDAGOGIKA…………………………….…………22

6.1 Muzejska pedagogika kot stroka………………..….…………22

6.2 Specifika muzejske pedagogike ……………..…….…………24

6.3 Metode in oblike dela v likovnih delavnicah muzeja ali

galerije ………………………………………………………….25

6.3.1 Metoda demonstracije umetniških del…………….…………..25

6.3.2 Metoda analize likovnega dela…………………….…….…….26

6.3.3 Metoda komparacije……………………………….………..….26

6.3.4 Metoda pripovedovanja…………………………….…………..26

6.3.5 Metoda razgovora………………………………….……..…….27

6.3.6 Metoda predavanja…………………………………..…………27

6.3.7 Metoda dela s tekstom……………………………….…….…..27

6.3.8 Eksperimentalno – praktična metoda………………..………..27

6.3.9 Metoda igranja vlog…………………………………….……….28

6.3.10 Oblike dela…………………………………………….…….…28

6.3.11 Učna sredstva………………………………………....……….28

6.4 Slovenski primeri dobre prakse…………………….…………29

7 MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR……….………30

7.1 Predstavitev Muzeja narodne osvoboditve Maribor…….…30

7.2 Predstavitev izvedenih delavnic v Muzeju narodne

osvoboditve Maribor…………………………………………………35 7.2.1 Rajska ptica – delavnica za prvo triado ………………….…………….35 7.2.1.1 Demonstracija…………………………………………………...……….……37

7.2.1.2 Končni izdelki otrok prve triade………………………………..……………..39

7.2.2 Rajska ptica – delavnica za drugo in tretjo triado …..….………….…41 7.2.2.1 Demonstracija…………………………………………………...…………….41

7.2.2.2 Končni izdelki otrok druge in tretje triada triade………...……...…………….43

7.2.3 Čisto tvoja žabica – delavnica za drugo in tretjo triado .……………45 7.2.3.1 Demonstracija…………………………………………………..………..……47

7.2.3.2 Končni izdelki otrok druge in tretje triade……………………..…………..….49

7.2.4 Drag kot žafran – delavnica za drugo in tretjo triado….……………..53 7.2.4.1 Demonstracija………………………………………………….……………...54

7.2.4.2 Končni izdelki otrok druge in tretje triade………………….…..……….…….57

7.2.5 Vesoljska roža – delavnica za prvo triado………………..……………59 7.2.5.1 Demonstracija…………………………………………………….………...…61

7.2.5.2 Končni izdelki otrok prve triade………………………………….……….…..64

8 EVALVACIJA………………………………...…………….………..68

9 SKLEP.…………………………….…………………………....…….69

10 SEZNAM FOTOGRAFIJ…………………………………….…….74

11 SEZNAM SLIK……………………………………………….……..75

12 LITERATURA IN VIRI ……………………………………...……76

PRILOGE

1

1 UVOD V zadnjem času se muzejska dejavnost aktivno širi in preliva iz strogo muzejskih oblik

dela v osveščanje in v vzgajanje mladih ljudi, šolarjev, ki komaj začenjajo obiskovati

podobne ustanove. Muzejska pedagoška dejavnost se preobraža iz ozko usmerjenih,

predvsem zbiralnih, varstvenih in študijskih ustanov, v široko odprte in širšim

množicam prijazne in zanimive ustanove, ki se zavedajo pomena vse bolj razširjene

muzejske pedagogike.

Za kvaliteto življenja vsakega posameznika je velikega pomena, da postanejo spontani

obiski muzejev in galerij stalnica tudi v odrasli dobi. Muzeji pa prav tako potrebujejo

interes širše javnosti, saj je s tem materialno povezan njihov obstoj.

Pomemben prispevek dajo k sožitju likovne delavnice, ki poleg razlage in vodstva

kustosa vključujejo tudi praktični odgovor udeleženih in se v nekaterih muzejih, pod

vodstvom likovnih pedagogov, že dokaj redno izvajajo. Zelo priljubljene so likovne

delavnice tudi kot nadgradnja rednega likovnega pouka v devetletki ali kot popestritev

likovnih aktivnosti, ki se izvajajo že v predšolski dobi, v vrtcih pri starejših skupinah.

Sama sem v času absolventskega staža občasno vodila likovne delavnice v Muzeju

narodne osvoboditve Maribor, kjer sem, glede zasnove in izvedbe, nekatere delavnice

sama oblikovala za različno stare otroke, od tistih, ki so še obiskovali vrtec, do

osnovnošolcev in tudi srednješolcev. Pri delu sem, iz strani nadrejenih, zaznala interes

za popestritev takratnega izbora tem za delavnice. Sama sem pri iskanju idej

namenoma izhajala iz lastnega prepričanja, da je potrebno mlade dobro motivirati, jim

čim bolj razburkati domišljijo in jim dati proste roke pri ustvarjanju. Predvsem pa se ni

dobro ponavljati, saj so naš muzej večkrat obiskali isti otroci, enkrat v času rednih

likovnih ur, drugič kot skupina likovnega krožka ali pa v spremstvu staršev. Idej za

dobre in zanimive delavnice je vedno primanjkovalo. Zato sem pri zastavljeni

diplomski nalogi izhajala iz potreb, ki so se pojavile pri praktičnem izvajanju delavnic

v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Zbrala sem tudi nekaj načinov in predlogov

različnih likovnih delavnic, ki so primerni za delo v tem muzeju, in ki spodbujajo

kreativnost pri otrocih ter nastanek domišljijsko bogatih izdelkov. Bolj podrobno se

bom posvetila petim uspešno izvedenim delavnicam, ki bi mi lahko služile kot okvir

pri iskanju novih zamisli in idej.

2

2 NAMEN

Namen diplomske naloge je sistematizirati znanje in delo, in tako pridobiti uporabni

material za konkretno izvedbo likovnih delavnic, ki bi zadovoljile zahteve muzejske

pedagogike v povezavi s cilji sodobne likovne vzgoje. Tako bom poskušala odgovoriti

na naslednja glavna vprašanja:

Raziskovalna vprašanja:

- Kateri vidiki in cilji sodobne likovne vzgoje so najbolj pomembni za moje

izhodišče?

- Kakšna sta razvoj in specifika muzejske pedagogike?

- Kakšni bi lahko bili novi načini dela med institucijami in didaktiko?

- Kakšni so vloga in cilji sodobne muzejske pedagogike?

- Kako učinkovito pripraviti in izvesti likovne delavnice v Muzeju narodne

osvoboditve Maribor?

2.1 Metodologija

V diplomi teoretskega tipa je bila uporabljena kvalitativna metodologija:

- študij pisnih virov,

- primerjave med pisnimi viri,

- analiza izvedbene dokumentacije likovnih delavnic (pisni viri, anekdotski

zapisi, nevezano intervjuvanje…) in

- analiza slikovnega gradiva.

3

3 RAZVOJ LIKOVNE VZGOJE NA SLOVENSKEM Začetki likovne vzgoje na Slovenskem so stari že več kot 130 let. Dr. Helena Berce –

Golob v svojem delu Likovna vzgoja navaja, da so že takrat v šolski program uvedli

pouk risanja (1869-1952), ki so ga poimenovali Risanje in nauk o geometričnih

oblikah, ki je bil uveljavljen ob tretjem avstrijskem šolskem zakonu, ko je država

prevzela izobraževanje vseh narodov pod njihovo oblastjo. Učenci so dobivali zelo

stroga navodila, vsi so risali isto nalogo, ki jo je poprej učitelj narisal na tablo in jim

razložil postopek. Večji učenci so morali risati po spominu, manjši so še smeli

prerisovati. Cilj tega predmeta je bil, da bi učenci pridobili spretnost posnemanja

podob in geometrijskih oblik. V srednjih šolah so večinoma risali po naravi, z velikim

poudarkom na izdelovanju ročnih del, okraskov, tlorisov in zemljevidov. Vendar se je

v slovenskih likovnih krogih pojavila velika težnja po bolj življenjskem in bolj

umetniško zastavljenem likovnem pouku, ki bi otroke tudi navduševal in razveseljeval.

Ko je prišlo do nastanka kraljevine SHS, so se tudi v Sloveniji spremenili pogledi na

likovno vzgojo in uvedli so nove metode poučevanja. Takrat smo dobili narodne šole

(1929) in z njimi nov učni načrt, ki je dovoljeval otrokom prijaznejše vsebine in

motive. Iz togega posnemanja geometrijskih oblik in ornamentov, so učencem dovolili

svobodnejše risarsko delo, ki pa je bilo še vedno podvrženo drugim predmetom.

Učencem so razvijali sposobnost zaznav, ostrenje vidnih predstav in sposobnost, da

videne predstave tudi grafično izrazijo.

Novost pa se je pojavila predvsem v načinu razmišljanja naprednih likovnikov (do

1942), ki so razumeli, da se z risanjem pri otroku oblikuje tudi njegova duševnost in

smisel za lepoto, da je risanje lahko tudi izražanje občutkov, in da je to zelo

pomembno pri kasnejšem poklicnem usposabljanju.

Težnja po pridobivanju koristnega znanja in ročnih spretnosti je prerasla v misel, da

likovna vzgoja celostno oblikuje otrokovo osebnost. To se je izrazilo v reformi

likovnega pouka (1952 – 1968), ko so postavili temelje za kulturni razvoj in pričeli

mlade sploh pripravljati na doživljanje likovnih stvaritev. Likovni pouk so uskladili z

otrokovim razvojem in uveljavljali načelo, da otroku ne moreš dati sklenjenega znanja,

temveč le razviti njegove likovno ustvarjalne sposobnosti. Čeprav so novosti uvajali

postopoma, se je med učitelji, ki niso bili likovno dovolj izobraženi, pojavila velika

mera upora, saj so menili, da otroci packajo in da se tako ne morejo naučiti, kakšen je

4

svet v resnici. Leta 1958 je bil likovni pouk edini v celoti reformiran predmet, ki je

poleg risanja vseboval tudi slikarstvo, grafiko in plastično oblikovanje. Leta 1960 je

pričelo delovati Društvo likovnih pedagogov Slovenije, v katerega so bili vključeni

tudi psihologi in pedagogi. Učni načrt je dobil tudi bistveno načelo: »… da je

pomembno likovno dojemanje, ki ni zgolj in zmeraj odslikovanje videza stvari …«

(Berce-Golob, 1993, str. 11). Obdobje sodobne likovne vzgoje se prične z letom 1969,

ko so se izvršili reformni posegi v likovno vzgojo po celi Evropi. Glavna novost je bil

problemsko zastavljen pouk, kjer se problemi rešujejo z razlago in s pogovorom. Novo

pa je bilo tudi vodilo, da likovne tehnike niso več cilj pouka, ampak le sredstvo za

izvrševanje likovnih nalog, kar velja še danes. Leta 1980 se je izvršila zadnja reforma,

ko smo likovni pouk preimenovali v likovno vzgojo. Vsa likovna področja so

enakovredno zastopana, pouk je problemsko zasnovan in se povezuje z drugimi

šolskimi vsebinami in s širšim okoljem. Otrok pridobi osnove likovne teorije, znanje o

likovnih izrazilih in o različnih likovnih tehnikah. Sodobna likovna vzgoja je

namenjena bogatenju in razvijanju opazovanja, razvijanju njegovih predstav in

domišljije, ustvarjalnosti in likovnega mišljenja. Njen glavni cilj in vodilo pa je

spodbuditi v otroku razvoj njegove lastne splošne ustvarjalnosti. Ta je potrebna, da

lahko otrok doživlja lepote v naravi in v umetninah, da lahko vrednoti likovna dela in

predmete v okolju, da razume tudi druge vizualne kulture. Tako lahko zavzeto sodeluje

v kulturnem in umetniškem življenju, saj z razvitim čutom in ljubeznijo do likovnih

stvaritev pridobi odnos do likovno-kulturne dediščine ter razume vlogo umetnosti

sedaj in v preteklosti. Otrok bo s takim osebnim pristopom tudi doma želel imeti

estetsko urejeno okolje, predmete estetske vrednosti in željo po spreminjanju

neestetskih okolij (Berce-Golob, 1993, str. 7-15, 102). S pridobljenim spoštljivim

odnosom do muzejskih zbirk bo tako tudi v odrasli življenjski dobi ohranil stik z

umetniško kulturo in umetninami.

5

4 KLASIČNA NAČELA LIKOVNE VZGOJE

4.1 Načelo ustvarjalnosti Načelo ustvarjalnosti je osnovno načelo likovne vzgoje. Vsako delo, ki na kakršenkoli

način zavira otrokovo ustvarjanje, je pedagoško nesprejemljivo. Otrok ima pravico ves

čas ustvarjati neomejeno in svobodno. Nobena navodila ali napotki odraslega ga ne

smejo omejevati ali ga oklepati z nesmiselnimi pravili in prepovedmi. Ustvarjalen

človek dejansko lahko premika okvirje znanosti, družbe, kulturne smernice. Zato se

moramo pri otrocih vseskozi truditi, da se razvoj njihove ustvarjalnosti ne ustavi,

ampak se čim bolj razvije. Ustvarjalni ljudje lahko obogatijo celotno družbo. Lažje

vzpostavljajo odnose med ljudmi, sposobni so dojemati kulturni svet in se lažje upirajo

manipulacijam sodobnega sveta. Lažje se nasploh vklopijo v družbo in najdejo

primerno zaposlitev. Lažje se prilagajajo življenjskim situacijam in so bolj dojemljivi

za stiske drugih ljudi. Ustvarjalen človek je sposoben reševati problem večplastno, vidi

nove rešitve, drugačne od že ustaljenih. Vsak dober otroški likovni izdelek je

edinstven, nosi pečat posameznika in se povsem loči od ostalih (Vrlič, 2001, str. 42-

45). Razvoj ustvarjalnosti je tako zelo pomemben za celotno družbo, da bi ga morala

država kot institucija, za dobro državljanov, v šolstvu polagati na bistveno

pomembnejše mesto, kot ga trenutno ima.

Poznamo naslednje dejavnike ustvarjalnega procesa:

originalnost, fleksibilnost, fluentnost, elaboracija, redefinicija in občutljivost za likovni

problem, ki se pri likovni vzgoji takole izražajo:

4.1.1 Originalnost Rešitve likovnega problema, do katerih je prišel otrok, so nenavadne, redke, drugačne.

Povsem se oddaljujejo od utečenih rešitev ali asociacij. Originalne so nenavadne

domišljijske ideje, izraženi detajli, ki jih je otrok zaznal v motivu ali se jih domislil,

nenavadne miselne povezave, ki se izrazijo v otrokovem delu.

Asociacija: GLOBOKOMORSKA RIBA.

Neustvarjalno mišljenje: riba kot žival ali lik v risanki.

Ustvarjalno otrokovo mišljenje: riba po imenu jabolko, ima samo eno lusko (ki iz

ravne ploskve papirja štrli v zrak), s katero grize.1

1 Komentar lastnega likovnega dela, deklica, starost 6 let

6

4.1.2 Fleksibilnost To je sposobnost elastičnega mišljenja, da otrok brez napora prehaja iz ene ideje na

drugo, da najde več različnih pravilnih rešitev in novih poti, da uporabi delovni

postopek, motiv ali tehniko na drugačen način, kot je to običajno.

Asociacija: SONCE.

Nefleksibilno mišljenje: sonce slikajo s čim svetlejšo rumeno, ker se blešči.

Fleksibilno mišljenje: otrok sonce izreže iz papirja in pusti prazno odprtino.

4.1.3 Fluentnost Otrok z veliko fluentno sposobnostjo bo imel bogate in mnogovrstne ideje, rešitve in

asociacije. Postopek »brainstorminga« ali možganskega viharja prav tako izkorišča

fluentno sposobnost. Pri začetnem iskanju je pomembna količina idej, tudi nelogičnih

ali čudnih, nenavadnih, domiselnih ali samo zabavnih. Iz gore idej potem izloči nekaj

uporabnih. Razmišljanje, ki je v otroku spodbujeno na tak način, ga ne bo omejevalo.

Svoboda razmišljanja, kjer so sprejemljive prav vse rešitve, lahko privede do

osupljivih spoznanj.

4.1.4 Elaboracija Otrok mora svojo misel ali idejo tudi izvesti. Razvita elaboracija se kaže v tem, da je

otrok sposoben izdelati načrt in način, kako bo razvil in izpeljal svojo idejo. To se vidi

v pripravi vsega potrebnega za svoje delo, v izbiri postopkov in v uporabi smiselne

likovne tehnike. Kaže se tudi v umeščenosti motiva v format in v likovnem

komponiranju, kar pride še posebej do izraza pri tehniki kolaža.

4.1.5 Redefinicija Je sposobnost, da si znaš že znano stvar tolmačiti na povsem nov način. Pri izvrševanju

likovnih nalog gre za transformiranje, za predrugačenje oblik.

Asociacija: INDIJANSKI VIGVAM.

Brez redefinicije: otroci slikajo ali rišejo indijanske vasi z vigvami na papir.

Velika redefinicija: otrok nariše in poslika na papir indijanske vzorce, nato pa list

zvije, ga postavi na podlago in naredi iz njega »pravi« vigvam.

7

4.1.6 Občutljivost za likovne probleme Je sposobnost, da otrok iz naloge izlušči bistvo. Z razvijanjem opazovanja lahko otrok

določi barve, oblike, likovne odnose, harmonijo, ravnotežje, vse tisto, kar od njega

zahteva likovna naloga. Otrok je zmožen izluščiti bistvene lastnosti iz opazovanega

predmeta takrat, ko ima za primer kvaliteten izbor reprodukcij iz likovnega sveta, ki

vsebujejo poudarjene lastnosti, ki jih otrok išče (Karlavaris, 1976; povz. po: Vrlič,

2001, str 43).

4.2 Načelo svobodnega likovnega izražanja Otrok mora samostojno iskati svoje ideje in tudi sam priti do njih. Tudi če so čudne ali

nenavadne, jih sprejemamo. Njegovih idej nikoli ne podcenjujemo ali označujemo za

napačne. V njihovo delo lahko posegamo samo tako, da jih z medvprašanji usmerjamo

v iskanje drugih možnih rešitev, podrobnosti, posebnosti in različnosti ter skušamo

spodbuditi njihovo neomejeno predstavljivost in domišljijo. Učenci naj samostojno

izbirajo likovne postopke in rešitve problemov. Zelo koristne so ustvarjalne igre.

Celotni delovni proces, tudi igranje z materiali, mora potekati svobodno in brez prisile.

Bistveno je, da pri otrocih ohranimo njihovo zavest, da so pri likovnem izražanju

povsem svobodni. Vendar to načelo nikakor ne posega v sistematičnost delovnega

procesa ali v spoštovanje likovnih zakonitosti (Duh in Vrlič, 2003, str. 75). Brez

pretiranega poudarka moramo potrjevati njihovo delo (Vrlič, 2001, str. 46, 47).

4.3 Načelo kvalitete in vzgojne usmerjenosti Otroci so vsakodnevno obkroženi z nekvalitetnimi, puhlimi, ukalupljenimi ali kako

drugače estetsko spornimi slikovnimi predlogami, ki se pojavljajo vsepovsod, v

medijih, reklamnih sporočilih, trgovinah, pa tudi v nekaterih slikanicah ali

pobarvankah, kjer jih naj ne bi bilo. Otrokom je treba privzgojiti občutek za lepo,

kvalitetno in umetniško, saj v poplavi kiča in izdelkov brez vrednosti, dobrih stvari ne

ločijo sami po sebi (Duh in Zupančič, 2009, str. 8). Zato jim kot primer vedno

ponujamo kvalitetna likovna dela. Reprodukcije in gradiva, na katerih osnujemo učno

uro, morajo biti od priznanih in uveljavljenih umetnikov. Samo v neposrednem stiku z

umetnostjo je možno razvijati občutek za umetnost (Duh in Zupančič, 2009, str. 7). Le

najkvalitetnejša in primerno izbrana dela so dovolj dobra, da jih postavimo učencem za

vzor. To načelo je zelo pomembno in sovpada z načelom znanstvene utemeljenosti

(Duh in Vrlič, 2003, str. 76). Prava umetnina nagovarja otroke na najboljši možni

8

način. Otrok ne ustvarja z namenom, da bi ustvaril umetnino in s tem se niti ne

obremenjuje, saj še ni sposoben delovati celostno, kot svetovno priznani umetniki,

katere vodita cilj in namen. Likovno izražanje otrok v predšolskem obdobju je po vsem

svetu enako, kar je dokaz, da je povezano s kognitivnim in ne z likovno umetniškim

razvojem. Z likovnim izražanjem si otrok razlaga vidni svet, ki ga obdaja. Potrebuje ga

za svoj normalni razvoj. Tako si razvija vizualno zaznavanje in mišljenje, katerega

namen je razumevanje tridimenzionalnega prostora, v katerem živimo. Res je, da

predšolski otrok uporablja iste barve in materiale, kot umetnik, vendar so modra, rdeča

in rumena barva, ki se pojavijo na otroški risbi posledica temeljnih vizualnih razlik v

barvi in ne posledica premišljenega koncepta, kot je to počel priznani umetnik Piet

Mondrian (Duh in Zupančič, 2009, str. 8). Preko primerov, ki jih vidijo, si otroci

izgrajujejo svoj kritični odnos do likovnega sveta, ki jih obkroža in si razvijajo svoj

estetski čut. Pridobljen čut za estetiko je trajna vrednota vsakega posameznika.

Nekakovostna in slaba dela lahko začne otrok zavračati le takrat, ko jih lahko primerja

s kakovostnimi. Prav možnost primerjave in stik s kvalitetnimi likovnimi deli pa bi naj

zagotavljale vsaj strokovne institucije, kot so vrtci, šole in muzeji, ki so lahko protiutež

vsesplošni prenasičenosti s kičem, ki nas obdaja na vsakem koraku (Duh in Zupančič,

2009, str. 9).

Načelo kvalitete pa se nanaša tudi na likovni material in orodja za delo, ki morajo biti

primerni in dovolj kvalitetni, da lahko otrok z njimi dela.

4.4 Načelo interesa in aktivnosti Otrok mora biti soudeležen v vsakem delu učne ure. Sama zasnova učne ure mora

izhajati iz interesa otrok. Prav je, da jih vključimo v vse dele učne ure, da lahko

aktivno sodelujejo tako pri uvodnem razgovoru, pri demonstraciji, da lahko izražajo

svoje mnenje glede podanih primerov, sodelujejo pri postavljanju razstav, pri končnem

vrednotenju kot tudi pri pospravljanju razreda.

Zastareli pogledi na otroško likovno ustvarjanje lahko zavrejo aktivnost otrok, in tudi

njihov interes. Zanimive in nevsakdanje likovne tehnike otroke privlačijo. S tem jih

usmerimo in jim ponudimo način za likovno izražanje, ki ga sami mogoče ne bi nikoli

uporabili.

9

4.5 Načelo individualizacije in prilagojenosti razvojni stopnji Pri likovnem delu moramo upoštevati vsakega otroka glede na njegove lastne

značilnosti, potrebe in njegove ustvarjalne poteze. Vsakemu posamezniku prilagodimo

način dela, ki mu najbolj ustreza in je prilagojen njegovi razvojni stopnji, saj je to

bistveno za nemoteno likovno izražanje in ustvarjalnost. Otrokom moramo postavljati

samo take zahteve, ki so v celoti prilagojene njihovim sposobnostim. Prav razlike med

vrstniki in raznolikost njihovega načina dela so tiste kvalitete, ki jih najbolj iščemo in

spodbujamo v likovnih izdelkih.

4.6 Načelo nazornosti in eksemplarnosti Otroke moramo seznanjati s svetom, ki jih obdaja na njim razumljiv način. Izbiramo iz

svetovne in domače zakladnice likovne umetnosti. Pri tem uporabljamo jasne primere,

ki nedvomno predstavijo likovno problematiko. Prikazani material - reprodukcije,

filmski, slikovni ali zvočni material - morajo biti čim boljše kakovosti. Tudi likovne

tehnike, postopki in tudi končno vrednotenje morajo biti jasni in njim povsem

razumljivi. V poplavi tem in motivov izberemo samo tiste, ki najbolj odgovarjajo

likovni nalogi. Za uvodno motivacijo izberemo tiste primere, ki jasno določajo likovno

smer, obdobje ali posebnost, ki jo želimo predstaviti (Vrlič, 2001, str. 48, 49).

4.7 Načelo življenjske in psihične bližine Otrokom moramo predstaviti teme in motive, ki izhajajo iz njihovega neposrednega

okolja in iz stvari, ki jih zanimajo, saj jih tako lažje sprejmejo in razumejo. Zelo

pomembno je, da zmorejo do vsebin vzpostaviti čustveni odnos. Vedno pazimo, da je

motiv otrokom blizu. Če v šoli organizirajo plesni tečaj, jim kot likovni motiv v

gibanju ponudimo plesno figuro. Tudi materiale povezujemo s primeri iz okolja (glina

- zemlja, pridobivanje, žganje opeke, oglje – les, postopki pridelave, prvo risalo,

tempera – izdelava jajčne tempere in stari mojstri).

4.8 Načelo postopnosti in sistematičnosti Znanje se vedno pridobiva postopoma in se nadgrajuje. Otroke vodimo od preprostega

v zapleteno, od bližnjega k daljnemu, od znanega k neznanemu. Upoštevati moramo

njihov psihološki razvoj in motorične spretnosti. Šele takrat, ko povsem osvojijo novo

likovno tehniko, jim v delo dodamo zanimiv in njihovi starosti in razvoju primeren

motiv (Duh in Vrlič, 2003, str. 77).

5 SODOBNA NAČELA LIKOVNE VZGOJE 5.1 Sodobna umetnost po letu 1960 V šestdesetih letih 20. stoletja so se začele množično pojavljati povsem nove ideje za

pojmovanje umetnosti. Umetniki so začeli uporabljati nove načine in pristope, ki so

povsem spremenili tok umetnostne zgodovine, samo pojmovanje umetnin in njihovo

vlogo v družbi. Umetniki sami so postavljali vlogo umetnosti pod vprašaj (Lynton,

1994; povz. po Duh in Zupančič, 2009, str. 9) in izzivali takratno institucionalno

pojmovanje umetnin z deli, kot je Fontana2, ki je postalo eno najpomembnejših

likovnih del 20. stoletja. V galerijo je avtor postavil navaden keramični pisoar, ki ga je

poimenoval in razstavil kot umetnino. Glavno vlogo pri pojmovanju umetnine je tako

dobila ideja sama in ne več mojstrska izvedba. Dokazal je, da umetnost zmore obstajati

tudi izven utečenih pojmov in institucij ter celo izven okusa. V ospredje je postavil

umetnikov namen in cilj. Umetnik je tako naenkrat želel postati več, kot le obrtnik, ki

so mu odkupili dekorativni kos, ki bo postavljen nekje na ogled. Konceptualizem je

umetnosti pridal smisel in razlog, da jo potrebujemo tudi v današnji družbi. Klasično

kiparstvo in slikarstvo sta izgubila ekskluzivni status »edinih pravih« umetnin. Tako se

je pojavila konceptualna umetnost (Zupančič, 2006), ki jo avtor v tem besedilu še

naprej opredeljuje:

1

Slika 1 Marcel Duchamp, Fountain (Fontana), 1917/1964, readymade, urinal made of porcelain (pisoar iz porcelana), private collection (privatna zbirka)3

2 Marcel Duchamp pod psevdonimom R. Mutt: Fontana, 1917 3 Vir slike iz knjige Manzona D. (2006). Minimal Art. GmbH: Taschen, str. 15

10

5.1.1 Konceptualna umetnost Konceptualna umetnost je umetniška smer, kjer bistvo umetnine temelji na idejni

zasnovi, domislici, načrtu umetnika. Umetnine se nas dotaknejo s svojo domiselnostjo,

ne glede na material ali medij iz katerega so narejene. Vsaka dobra konceptualna

umetnina nas nagovarja z raznimi vprašanji, ki največkrat izhajajo iz življenja ljudi in

problemov v družbi in tako zajemajo široko področje socialnega realizma. Ta fenomen

je postavil umetnine, kot take v povsem drugačno luč, iz dekorativne vloge v povsem

intelektualno. Lastnik umetnine ni več bogat kapitalist, ki si je lahko privoščil vlaganje

denarja v renesančne originale, ampak je lastnik umetnine vsakdo, ki je umetnino videl

in se ga je dotaknila njena ideja. Umetnino lahko srečamo kjerkoli in ni nujno vezana

na galerijski prostor.

Utemeljitelja konceptualizma Marcel Duchamp in René Magritt, ter njegovi največji

predstavniki: Piero Manzoni, Yves Klein, Joseph Kosuth, skupina Art & Language,

John Baldesari, Lawrence Weinwe, Allan Kaprow, John Lathan, Joseph Beuys, Hans

Haacke, slovenska skupina OHO …

2 3

Slika 2 Joseph Beuys, 7000 Oaks (7000 Hrastov), 1982, Action (akcija), Documenta 7, Friedrichsplatz , Kassel 4 Slika 3 Hans Haacke, Grass Grows (Trava Raste), 1969, Dimensions variable(Sprememba dimenzij), Ithaca, New York5

4 Vir slike 2 iz knjige Kastner J. in Wallis B. (1998). Land and environmental art. London: Phaidon, str. 164

11

5 Vir slike 3 z knjige Kastner J. in Wallis B. (1998). Land and environmental art. London: Phaidon, str. 138

5.1.2 Ekscentrična akcija Pod to ime spada veliko različnih akcij, kjer umetniki počnejo na prvi pogled

nesmiselne reči, kot so hoja po ravni črti, posipavanje tal s peskom …, ki pa po

premisleku skrivajo v sebi ostre družbeno kritične bodice naperjene proti perečim

problemom današnje družbe in razcepljenostjo modernega človeka med lastna hotenja

in družbene zahteve. Akcijska umetnost izkorišča vse izrazne in tehnične možnosti, ki

jih ponujajo slike, gledališča, mediji in jih neprestano meša med seboj. Ena zvrst se

imenuje:

5.1.2.1 Krajinska umetnost/ Land Art/ Earthworks

Umetniki s svojimi deli posegajo v naravo. V večini gre za velike projekte, ki jih

umetniki slikovno dokumentirajo, saj umetnine največkrat niso vremensko dolgoročno

odporne. Umetniki navažajo ali odvažajo material, dodajajo v naravno okolje

predmete, vsem pa je skupen konceptualen, oziroma idejni pristop.

4 5

Slika 4 Robert Smithson, Spiral Jetty (Jetijeva spirala), 1970, Great Salt Lake, Utah6 Slika 5 Christo and Jeanne - Claude, Surrounded Islands (Obkroženi otoki), 1980 - 83, Biscayne Bay, Miami, Florida, 11 islands (11 otokov) 7

6 Vir slike 4 iz knjige Lailach M. (2007). Land Art. GmbH, Köln: Taschen, str. 89 7 Vir slike 5 iz knjige Lailach M. (2007). Land Art. GmbH, Köln: Taschen, str. 4

12

13

obstoječih predmetov.

Skupno jim je to, da so nastala z minima

5.1.2.2 Siromašna umetnost/ Arte povera

Umetniki ustvarjajo svoja dela iz odpadnih materialov, smeti, že

lno vloženimi sredstvi.

6 7

unj), 1967, 1974 8

ika 7 Michelangelo Pistoletto, Rag Wall (Zid iz cunj), 19679

umetnosti. Danes

instalacije med modernimi oblikami umetnosti najbolj razširjene.

Slika 6 Michelangelo Pistoletto, Venus of the Rags (Venera iz c Sl

5.1.3 Instalacije/ Installation Art Umetniki izrazijo svoje ideje tako, da iz raznih predmetov, ki so lahko povsem navadni

in vzeti neposredno iz okolja, delajo zaključene celote. Pomen posameznih predmetov

je povsem drugačen, kot pomen celote, ki nam izraža in nosi umetnikovo idejo. Glavno

vlogo da umetnini ravno sprememba konteksta. V instalacijah se prepleta več področij

umetniškega izražanja, ki se na ta način najtesneje povežejo s problemi in zlijejo z

življenjem samim. Umetnina direktno in neposredno nagovarja gledalca in ga v bistvu

tudi potrebuje, saj v polnosti zaživi komaj skozi gledalčeve poglede in njegove

interpretacije ali akcije, ki so sestavni del postmoderne konceptualne

so

5.1.4 Performans/ Performance Art Performans je neposredni stik umetnika z občinstvom. Gre za neke vrste gledališko

predstavo, v kateri večinoma nastopa sam umetnik. Tako občinstvu sporoča svoje

provokativne ideje ali nazore in ga s tem neposredno nagovarja. Razlika med

gledališko igro in performansom je v tem, da igralec na odru poustvarja nek dramski

lik nastal po literarni predlogi, umetnik pa v performansu izvaja lastno vlogo,

8 Vir slike iz 6 knjige Fineberg J. (2000). Art since 1940, Strategies of being, Prentice Hall: Laurence King Publishing,, str. 333 9 Vir slike 7 iz spleta: Pridobljeno 28. 1. 2011, Tate report 04/06, collection, iz:

http://www.tate.org.uk/about/tatereport/2006/collection/achighlights5c.htm

14

protestov. Umetnik v performansu želi v gledalcu na vsak način

Piero Manzoni,

oseph Beuys, Hermann Nisch, Gilbert in George, Laurie Anderson…

predstavlja samega sebe in svoje ideje, po katerih živi. Občinstvo je na začetku tako

izražanje zavračalo z nerazumevanjem. Gledalci so lahko bili pri performansu

izpostavljeni celo šoku, saj so jih namesto pričakovanih slik na steni pričakali goli

umetniki, ki so se zaradi protesta proti zakoreninjeni muzejski praksi pribijali na zid ali

valjali v lastnih iztrebkih. Velikokrat je šlo pri performansu za ekstremna dejanja

intime ali izjav lastnega prepričanja z neomejeno izrazno možnostjo. Postali so splošno

sredstvo za izražanje

vzbuditi zanimanje.

Najpomembnejši avtorji so: John Cage, Allan Kaprow, Yves Klein,

J

8 9

lika 8 Joseph Beuys, How to Explain Pictures to a Dead Hare (Kako pojasniš slike mrtvemu zajcu),

a obdobja), formance, March 9, 1960, Galerie Internationale d'Art, Contemporain, Paris11

S1965, Performed at Galerie Schmela, Düsseldorf10

lika 9 Yves Klein, Anthropomĕtries de l'ĕpoque bleue (Antropometrija modregSPer

5.1.5 Besedna umetnost/ Word Art Umetniki razstavljajo besede zaradi pomenov, ki jih imajo, razstavljajo definicije iz

besednih slovarjev, protislovja, razstavljajo opise predmetov, zgolj ponavljajo ene in

iste besede. Marsikdo še vedno lažje dojame pisano besedo kot abstraktno sliko. Kar

10 Vir slike 8 iz knjige Fineberg J. (2000). Art since 1940, Strategies of being, Prentice Hall: Laurence King Publishing,, str. 234 11 Vir slike 9 iz knjige Fineberg J. (2000). Art since 1940, Strategies of being, Prentice Hall: Laurence King Publishing,, str. 225

15

smisla

li pomena in s tem zmedejo gledalca.

a ideja in koncept podana skozi jezik.

10 11

Window or wall sign (Okenski ali stenski znak) 1967, Oterlo, Kröller –Müller useum

barvni stavek), 1966, Berlin, Staatliche Museen zu

etnost. Vendar so se tudi ta modernistična

Pomembni umetniki iz tega področja likovnega ustvarjanja so: Yves Klein, Hermann

Nitsch, Arnulf Rainer, Günter Brus, Rebecca Horn, Marina Abramovič …

pa se spremeni takrat, ko v galeriji naleti na poplavo besed, ki nimajo pravega

a

Glavno vodilo teh umetniških del je, da st

Slika 10 Bruce Nauman, 12M

Slika 11 Joseph Koshuth, A four color sentence (ŠtiriBerlin, Nationalgalerie13

5.1.6 Telesna umetnost/ Body Art Za umetniško izražanje uporabijo avtorji svoje telo, ki na ta način postane predmet in

cilj dela. Umetniki so na razne načine predstavljali, raziskovali, poslušali in snemali,

tudi uporabljali ali zlorabljali svoja telesa. Poudarjali so izjave, da so vsakdanja dejanja

ali vsi predmeti, ki jih razstavimo v galeriji umetnost. Na drugi strani pa so se

pojavljali umetniki, ki so s precejšnjimi bolečinami in tveganjem ekstremno ravnali s

svojimi telesi in to predstavljali kot um

iskanja ali dejanja, prav tako kot izpeto belo platno, končala s skrajnostjo, to je s

hoteno smrtjo umetnika.

Današnje prisotne oblike telesne umetnosti so še vedno izražene v telesnih poslikavah,

tetoviranju, piercingu, bodybuildingu ali lepotnih operacijah.

12 Vir slike 10 iz knjige Manzona D. (2006). Conceptual Art. GmbH: Taschen, str. 83 13 Vir slike 11 iz knjige Manzona D. (2006). Conceptual Art. GmbH: Taschen, str. 73

12 Slika 12 Herman Nitsch, 1 st Action (Prva akcija), 1962, Vienna14

5.2 Soočanje s sodobno umetnostjo Sodobna umetnost nas danes vsepovsod obkroža. V veliki meri je postala del našega

vsakdana. Pa vendar jo še danes velika večina ljudi, sploh tisti, ki niso likovno ali

umetnostnozgodovinsko izobraženi, še vedno večinoma zavrača ali sprejema z

odporom. Obdobje likovnega modernizma je zaznamovalo čas od 1880 do 1980 (Brejc

1991; povz. po Zupančič, 2006, str. 9). Pojavili so se trije različni miti o modernizmu:

• Modernizem kot obdobje forme, kjer so umetniki iskali in razvijali

najrazličnejše možnosti in poti do rešitve formalnih problemov, načinov

slikanja, kar se je preko vseh možnih oblik dokončno izpelo in izrazilo v

pojavu praznega platna, kot o avtonomni likovni rešitvi, in se hkrati s tem tudi

zaključilo.

• Drugi mit modernizma je mitologija izraza. Ne glede na to, v kateri likovni

smeri je ustvarjal umetnik, je bila v delu vedno prisotna neka izjava ali izrazno

dejanje. Gledalca je vedno zadevala radikalnost izjave, izraza in ne toliko

tekstura ali struktura dela.

• Tretji mit o modernizmu pa je sam umetnik, ki je izvorni individualist, ki

ustvarja unikatna in subjektivna likovna dela. Modernizem je bil tako obdobje

avtonomnosti likovnega jezika.

Umetniška dela, tudi abstraktna, so gledalcu nudila estetsko izkušnjo, umetniki so

razvijali nove izrazne možnosti, kulturno-umetniški razvoj je bil naloga avantgardne

elite, bili so prepričani v obstoj univerzalnih form, na katerih temeljijo svetovni

16

14 Vir slike 12 iz knjige Fineberg J. (2000). Art since 1940, Strategies of being, Prentice Hall: Laurence King Publishing,, str. 347

17

umetniški stili. Med ustvarjanjem novega so večinoma uničevali ali zanikali staro, tudi

Pop kulture niso priznavali (Efland, 1992; povz. po Zupančič, 2006; str. 20).

Na prehodu iz modernizma v postmodernizem se je spremenila struktura družbe, ki je

iz delavske, pogojene z industrijsko revolucijo, prerasla v potrošniško družbo.

Postmodernizem je v šestdesetih letih najprej vplival na literaturo, šele v sedemdesetih

se ta množični pojav preseli tudi v arhitekturo, slikarstvo, gledališče, film, glasbo in

ples (Zupančič, 2006, str. 18, 19). Scott Lash je omejil postmodernizem zgolj na

področje kulture. Kulturni objekti so odvisni od kulturne ekonomije, kjer se pojavijo

označevalec, označenec in referent:

• Označevalec je podoba, beseda ali zvok.

• Označenec je koncept ali ideja.

• Referent pa je realni predmet, končno delo, v katerem sta prva dva združena.

Modernizem je zaznamovalo vprašanje kako? – Kako izdelati sliko, kip, kako

uporabiti material, kako razporediti formo, kako zapolniti, uravnotežiti delo, da bo

edinstveno, novo, ustvarjalno, nenavadno. Postmodernizem pa je zaznamovalo

vprašanje kaj? Zakaj boš uporabil ravno ta material ali barvo? Kaj želiš s tem

povedati? Kakšno idejo vsebuje delo, da to potrebuješ? Kaj sploh je tvoja ideja?

Postmodernizem zaznamujeta padec velikih ideologij (Jameson, 1992; povz. po

Zupančič, 2006, str. 20) in nezaupanje v velike zgodbe razsvetljenstva. Namesto njih

pridejo v ospredje male zgodbe posameznikov in manjših skupin, ki so kakorkoli

potisnjene na obrobje, žensk, homoseksualcev, črncev, raznih subkultur (Lyotard,

1988; povz. po Zupančič, 2006, str. 20). Zavrnili so tudi idejo o napredku, ki nikakor

ne zdrži vojnih grozot in holokavsta, zavrnili progresivni napredek, ki vodi k

onesnaženju in nenadzorovani tehnologiji, zavrnili so tudi strokovnjake, ki znanje

uporabljajo za množični nadzor socialnih skupin, namesto da bi jim le to koristilo.

Modernistično abstrakcijo so modernisti enačili z umetniškim napredkom, ki pa je

pripeljal do množične odtujitve občinstva do umetnosti. Ne glede na to, da smo prešli

temni modernizem in da je z nastopom postmodernizma vloga umetnosti postala na

nek način bolj združljiva z življenjem, je med ljudmi, vsaj v generaciji mojih staršev,

še vedno prisotna miselnost, da je umetnost nerazumljiva in rezervirana samo za strogo

elito.

Postmodernizem sprejema drugačnost kot nekaj samo po sebi umevnega. Obstaja tudi

neskladna lepota, ki združuje v sebi različne stile in podrobnosti. Vsebine za

18

ustvarjanje umetniki črpajo od vsepovsod, tudi iz zgodovine. Gledalec sam bere

umetnino. Njegov odziv je pomemben za samo umetniško delo. Na nek način

umetniško delo komunicira z občinstvom. Pop kultura postane del umetnosti, saj je

postmodernizem odprt do drugačnosti, tudi do kulturnih oblik drugih in zavrača pojem

univerzalnosti, ki je bil del zgodnjega modernizma (Efland 1992; povz. po Zupančič,

2006, str. 21, 22).

Največje gibalo današnje družbe so informacije, ki vplivajo na vse, tudi na današnjo

kulturo. Razmahnili so se novi mediji, ki so spodkopavali temelje, na podlagi katerih

ločimo umetniški izdelek od drugih stvari. Izginjale so meje med visoko in nizko

umetnostjo (Jameson, 1992; povz. po Zupančič, 2006, str. 23).

Današnja mladina je neprestano pod vplivom interneta, nasilnih hollywoodskih filmov,

MTV-ja, »žajfastih« nadaljevank, kičastih risank, računalniških igric … Med množico

slabih del se najde tudi veliko takih, ki so iz likovnopedagoškega vidika zelo dobra.

Mladi si lahko ustvarijo lasten kritični odnos. Glavno pa je mišljenje, da mlade

zainteresiramo za umetnost in da svoj odnos do nje tudi razvijajo. Umetnost sama

nikakor ni razvedrilo ali zabavna dejavnost, ampak je medij za izražanje družbene

kritike. Je proces, ki neprestano traja, se odvija in razvija.

Postmodernizem je vrnil umetnosti vsebino (Zupančič, 2006, str. 24).

5.3 Razlogi za vnos sodobnih umetnin v otroško likovno

prakso Strokovnjaki iz področja likovne pedagogike že dolgo opozarjajo na razkorak med

moderno umetnostjo in med vnosom modernih vsebin v pedagoško likovno prakso.

Mlade moderna umetnost bega ali odbije, saj je ne razumejo. Po obisku likovnih

galerij so zbegani, zato pretrgajo stik z umetnostjo še preden so ga dodobra uspeli

vzpostaviti. Likovne vsebine, ki so jim ponujene pri pouku jih ne zanimajo, saj v njih

ne vidijo nobene povezave z njihovim življenjem in s problemi, ki jih kot mladostnike

zadevajo. Sodobna dogajanja v likovni umetnosti po letu 1980 pa ponujajo bogate

možnosti za vzpostavitev pretrgane povezave.

Del likovnih vsebin, ki so ponujene mladim, je nujno treba prilagoditi sodobnim

likovnim praksam, saj bi s tem bistveno izboljšali in oplemenitili delovni proces,

najbolj pa odzive mladih, ki bi bili za delo bistveno bolj motivirani. Umetnost lahko

mlade pritegne le, če se čutijo z njo povezani (Zupančič, 2006, str. 29). Pozitiven

odnos do postmodernih likovnih stvaritev bi osmislil njihovo dojemanje umetnin in jih

19

pri obiskih galerij in muzejev tudi neprimerno bolj likovno obogatil. Če bi mladi

sprejeli moderno umetnost, bi spoznali njeno vlogo v sedanjosti in se naučili tudi z

likovnim pristopom razrešiti kakšen svoj problem (Zupančič, 2006, str. 6).

Najpomembnejši razlog za vnos modernih vsebin v likovno vzgojo pa je dejstvo, da se

moderna umetnost napaja iz sedanjosti, da umetniki in otroci živijo v istem času.

Problemi, ki zadevajo umetnike, se tičejo tudi otrok. Otroci bodo lahko razumeli

moderno likovno umetnost le, če se bodo lahko izražali na podoben način (Blohm,

1995; povz. po Duh in Zupančič, 2009, str. 12).

Danes sodobna umetnost prevladuje v likovnem izražanju. Otroci bodo lahko to

umetnost sprejeli le, če bodo z njo v stik prišli že v najzgodnejšem otroštvu. Le tako

bodo lahko do nje ohranili odprt odnos (Zupančič, 2001; povz po Duh in Zupančič,

2009, str. 12). Naša dolžnost je, da mladim približamo moderno umetnost, saj se

izražanje družbenih problemov tiče nas vseh.

V knjigi Metoda likovnopedagoškega koncepta, navaja Zupančič še naslednja načela

likovne vzgoje:

5.4 Sodobna načela likovne vzgoje

5.4.1 Učiteljev sestop s piedestala Ko učitelj predstavlja moderna likovna dela, je pri tem učencem enakovreden. Njegova

interpretacija dela je le ena izmed mnogih, ne glede na to, da ima več izkušenj, znanja

ali informacij o delu. Različne interpretacije so zgolj del umetnine. Učitelj ni edini

»pooblaščenec« za prave ugotovitve.

5.4.2 Različna branja umetnin Vse ugotovitve ali odzivi učencev na umetnine so pravilni. Sodobno umetniško delo

vključuje odzive gledalcev kot del umetnine. Odzivi so pravzaprav sestavni del

vključene individualnosti. Moderno umetnino si vedno razlagaš na pravi način.

5.4.3 Rezultatov ne moreš napovedati ali predvideti. Pri sodobnih likovnih praksah so pristopi k delu in navodila za delo zelo okvirni,

ohlapni. Zato so možne zelo različne interpretacije nalog in pristopov k delu. Zato ni

mogoče napovedati rezultatov.

20

5.4.4 Odprtost Ker sodobna likovna dela dopuščajo popolno svobodo, se morajo tudi učenci pri

lastnem likovnem delu tega zavedati – da smejo vseskozi svobodno ustvarjati

(Zupančič, 2006, str. 30).

5.5 Posebnosti dela s sodobnimi likovnimi vsebinami Zupančič še naprej navaja, da se mora pri vrednotenju likovnih izdelkov učencev

učitelj vseskozi zavedati njihovih zmožnosti, na podlagi katerih gradi kriterije. Mora se

zavedati razlike med svojimi in med njihovimi sposobnostmi, da s preveč natančnim

svetovanjem ne poseže v njihovo lastno ustvarjalnost. Rezultat ne sme biti nikoli

zamegljen z učiteljevo optimalno rešitvijo, ki se lahko razume tudi kot vsiljevanje

lastne ideje. Vprašanja, s katerimi usmerjamo učence morajo biti domišljena in ozko

usmerjena, da ne zavirajo ustvarjalnega procesa.

Pri likovnem delu v razredu se vzpostavi zanimiv odnos med učencem, njegovim

delom in gledalci zunaj razreda, kadar likovno delo zares nosi učenčevo sporočilo.

Likovno delo in avtor se soočata z okolico. Učenci radi izzovejo nenavadne reakcije,

privlači jih drugačnost likovnega dela. Gledalcem radi predstavljajo drugačno delo, še

posebej učiteljem na šoli. Učenci tako lahko izpovedujejo svoje zamisli, stališča,

opozarjajo na, njim aktualne, probleme ali težave, s katerimi se soočajo. Ker je njihovo

lastno izražanje vpeto v pedagoško delo, ni prisotnega javnega grajanja, če mladi

izrazijo do nečesa svoj upor. Tako njihova umetnost zavzame svojo lastno držo v

odnosu do okolice. Njihovi izdelki ne krasijo prostorov in ne navdušujejo z izvedbo.

Namenjeni so komunikaciji z družbo, ki ji pripadajo. Z izražanjem njihovih konfliktov

in odnosa do avtoritet so mladi zainteresirani za delo. Tako lahko začnejo postajati

kritični opazovalci okolja in medijev in začnejo razmišljati s svojo glavo.

S tem spoznavajo tudi mnoge moderne likovne vsebine, ki so izgrajene na strpnosti,

zavračanju nasilja in velikih resnic in poudarjajo multikulturnost (Zupančič, 2006, str.

30 – 34).

Zupančič še naprej navaja naslednja načela, ki sovpadajo s pravim izborom umetnikov

in umetnin, ki so najprimernejši za predstavitev v razredu:

21

5.6 Načela za izbiro sodobnih umetnikov in umetnin

5.6.1 Pomembnost avtorja in njegovega dela Mlade moramo seznanjati samo z najkvalitetnejšimi in v svetovnem merilu priznanimi

umetniškimi deli. To so avtorji, ki jih je že potrdila umetnostnozgodovinska stroka.

5.6.2 Tipičnost in nazornost Avtorja in delo izberemo zaradi nazornosti. Otrok mora dobiti povsem jasne predstave

o temi ali vsebini, ki mu jo razlagamo. Uporabimo samo tipične predstavnike neke

likovne smeri ali dogajanja, ki jasno predstavljajo umetniško smer ali pojav.

5.6.3 Vsebinska in praktična primernost V likovno vzgojo vnašamo le tista likovna dela, ki so primerna otrokovemu dojemanju

in starosti. Izogibati se moramo provokativnosti, nasilju, ekstremnim prikazom

spolnosti …, saj otroci ne zmorejo dojeti kompleksnih idej in jih zato površinski vtis

zbega in prestraši.

Za predstavitev izberemo avtorja in delo, ki nam lahko zaradi materiala, izvedbe ali

zamisli, kasneje služita tudi kot opora pri praktičnem delu v razredu. Izbiramo

primerne materiale in tehnike, ki so tudi cenovno sprejemljivi in pri tem upoštevamo

tudi prostorske zmožnosti. Različne oblike dela lahko tudi kombiniramo.

5.6.4 Zanimivost Pri delu je pomembno tudi to, da je vizualno zanimivo, da jih pritegne takoj, ko ga

zagledajo, ne glede na to, ali poznajo konceptualno ozadje ali ne.

Zelo jih pritegne predmet, ki je narejen iz drugačnega materiala, kot ga pričakujejo.

Namesto predmeta, ki ga pričakujejo, je tam nekaj povsem drugega.

Zanimivo jim je tudi, če nek predmet uporabimo na nevsakdanji način (Drevo, ovito z

blagom (Christo) ni več videti, kot pravo drevo) (Zupančič, 2006).

22

6 MUZEJSKA PEDAGOGIKA

6.1 Muzejska pedagogika kot stroka Definicija muzeja po statutu ICOM-a razlaga, da je muzej za javnost odprta,

nepridobitna, stalna ustanova v službi družbe in njenega razvoja, ki zaradi preučevanja,

vzgoje in razvedrila pridobiva materialne dokaze o ljudeh in o njihovem okolju, jih

hrani, raziskuje in o njih posreduje informacije in jih razstavlja.

(ICOM-ov kodeks muzejske etike, Ljubljana 2005)15

Začetek muzejske pedagogike sega v 19. stoletje, ko so muzeji postali ljudem

dostopnejši. Prvotno so bili namenjeni samoizobraževanju družbene elite, kar je

kasneje preraslo v širše izobraževanje odraslih, ki so se v muzejih samostojno učili.

Začetek muzejske pedagogike sega v 1888, ko je Greenwood sestavil kratka navodila z

napotki za lažjo orientacijo v muzeju, ki so bila v pomoč obiskovalcem. (Tavčar, 2001,

str. 10).

Prva stavba na Slovenskem, ki je bila namenjena samo kulturi, je bil Domovinski

muzej, katerega otvoritev je bila leta 1888, ki je bil hkrati tudi prvi muzej na

Slovenskem. V njej ima še danes prostore Narodni muzej16. Prvo umetniško

razstavišče pa smo z Jakopičevim paviljonom dobili šele leta 1909, vendar s

priporočilom, da naj ljudje v muzej ne vodijo otrok:»… zakaj umetniške proizvode

more le presojati dozorel razum …« (Edvin Rozman, 1909; povz. po: Tavčar, 2001.

str. 11).

Razvoj pedagoške dejavnosti se je pri nas razmahnil šele okrog leta 1960, ko so v

galerijah začeli zaposlovati prve vodje izobraževalnih programov. Strokovnjaki,

zaposleni v muzejih in galerijah so bili glede pedagoškega dela povečini samouki in so

prenašali v svoje delo izkušnje iz tujine, ki so jih prilagajali tukajšnjim pogojem dela.

Tradicionalna muzejska dejavnost se je pričela počasi spreminjati, se približevati

obiskovalcem in začela spodbujati njihov interes in zanimanje. Otroke so pričeli

vzgajati na njim primeren in prilagojen način. Na ta način se že pri otrocih začne

izoblikovati odnos do kulturne dediščine. (Tavčar, 1998, str. 142).

15 Pridobljeno 5. 11. 2010, iz http://slovenia.icom.museum/dokumenti/kodeks.pdf) 16 Pridobljeno 5. 11. 2010, iz http://www.rtvslovenija.si/zabava/na-danasnji-dan/postavljena-osnova-za-prvi-muzej/241556)

23

Univerzalna in za vse edina prava umetnost, ne obstaja. Pomen umetnine se spreminja

glede na gledalčeve interese in stališče, vero, prepričanje, družbeni vpliv, sprejemanje

in razumevanje umetnine. (Strnad, 2005, str. 44-48). Zagotovo je še več dejavnikov,

saj ima tudi vsak posameznik s svojo lastno zgodovino vpliv na sprejemanje umetnin

ali muzealij. Galerija ali muzej danes predstavljata prostor, kjer so obiskovalčeva

mnenja zaželena in se tudi svobodno izražajo. Odprti dialogi so celo zaželeni, saj

muzej ali galerija predstavljata prostor komunikacije, kjer si obiskovalci preko lastne

izkušnje izgrajujejo svoje vtise in poglede o razstavljenih eksponatih.

Predvsem pa je odvisno od vsakega posameznega kustosa, pedagoga ali kulturnega

animatorja, kako privlačno in zanimivo bo posredoval med obiskovalci in umetninami.

Predvsem od njega je odvisno, kako privlačna, doživeta in zanimiva bo razlaga.

Vzpostaviti je treba dinamičen in učinkovit odnos, ki poveže obiskovalce z

eksponatom. Tavčarjeva pravi, da je naloga muzejskega pedagoga tudi ta, da razvije

različne metode dela in pristope, ki bodo pripomogli k lažjemu razumevanju zbirke in

eksponatov. Obiskovalci z opazovanjem in z razumevanjem estetsko vrednotijo

eksponate in se pri tem izobražujejo. Delavnice in dejavnosti morajo biti namenjene

temu, da se visoko strokovno znanje na čim bolj razumljiv in zanimiv način približa

širšim množicam, saj so muzeji namenjeni izobraževanju skozi vsa življenjska obdobja

in stalnemu odkrivanju novih spoznanj. Še vedno se pojavlja stalna potreba po

učinkovitih in zanimivih gradivih, ki bi spontano pritegnila obiskovalce. Muzeji in

galerije si vse bolj prizadevajo, da bi pridobili zanimiv in zabaven pridih, kjer bi se

tudi predšolski in mlajši šoloobvezni otroci dobro počutili, saj je ravno zgodnje

otroštvo pravi čas, da si otroci pričnejo privzgajati pozitiven odnos do muzejskih zbirk

in umetnin. (Tavčar, 2001, str. 9).

Prvi stik z muzejem ali z galerijo je za otroke izredno pomemben, saj se bodo ob

pozitivni izkušnji vedno radi vračali v tako ali podobno ustanovo. Njim prilagojeno

vodenje, jih na pozitiven način spodbudi, da razvijajo sposobnost opazovanja,

razumevanja in dojemanja razstavljenih eksponatov ali umetnin. Brigita Strnad, ki je

vodja pedagoške dejavnosti v Umetnostni galeriji Maribor, pravi: »Umetnostna,

oziroma likovna vzgoja je odgovorna zlasti za razvoj kreativnosti in ustvarjalnosti,

spodbujanje domišljije in intuitivnega mišljenja. Je vzgoja, ki je po svoji naravi

najbližje igri, igra pa je najnaravnejši in najbolj učinkovit način učenja.« (Strnad, 2005,

str. 44-48).

24

Najbolj neposredni opazovalci v muzejih ali galerijah so prav otroci. Eksponate ali

umetnine doživljajo predvsem vizualno in čustveno, njihove reakcije so pristne,

spontane in nepotvorjene ter včasih neprecenljive tudi za tiste, ki vodijo ogled

muzealij ali umetnin. V pedagoških likovnih delavnicah otroci podoživljajo muzejske

ali galerijske vtise in jih pretvarjajo v lastne izdelke, ki so z njimi povezani. Pri

likovnih dejavnostih najmlajših ni najpomembnejši končni izdelek, ampak predvsem

ustvarjalni proces, v katerega so otroci aktivno vključeni in se pri tem učijo preko

lastnih izkušenj. (Zupančič, 2001, str. 125-142).

Sproščeno okolje, v katerem lahko otroci nemoteno ustvarjajo, je bistvenega pomena

za nemoteno delo. Na prijetno delo pa nedvomno s svojim značajem in načinom

komunikacije vpliva tudi animator sam, ki besedno ali nebesedno izraža svoj odnos do

dela, do obiskovalcev ali do ustanove, ki jo zastopa (Babuder, 2010, str. 6).

Motiviranje otrok, da aktivno sodelujejo z muzejskim pedagogom ali galerijskim

motivatorjem je predvsem odvisno od dobre komunikacije in vzdušja med vodenjem,

kjer se upoštevajo interesi in zmožnosti otrok. Eksponat jih mora pritegniti in vzbuditi

željo po dejavnem raziskovanju.

6.2 Specifika muzejske pedagogike Če izvzamemo likovno vzgojo, ima otrok v šolskem učnem sistemu zelo malo

možnosti kjer lahko povsem spontano ustvarja. Muzeji in galerije, ki so prav tako

institucije vzgoje in izobraževanja, bi lahko bile z likovnimi delavnicami v muzejih,

dodatna spodbuda spontane ustvarjalnosti pri otrocih. Razlog, zakaj bi bile te delavnice

zelo dobrodošle ravno v muzejskem ali v galerijskem okolju, pa je simbioza med

vzgojo in muzejskim delom. Kulturna potreba ali z drugimi besedami potreba po

umetnosti, umetninah ali po estetski zadovoljitvi, je v današnji družbi umetno

spodbujena. Tavčarjeva navaja, da je pogoj za nastanek kulturne potrebe vzgoja, ki pa

to potrebo že predpostavlja kot izhodišče svojega delovanja (Tavčar, 2001, str. 23).

Muzejska pedagogika, vsaj pri nas, ni del pedagogike, zato, ker muzejska pedagogika

ni veda, ampak je praksa, čeprav je pogosto pod vplivom šolske pedagogike, vsekakor

veliko bolj, kot je velik vpliv muzejev na delo v šoli. (Muzeoforum, 1991; povz. po:

Tavčar, 2001, str. 25). Tavčarjeva pa nadalje navaja, da šolska pedagogika zaseda

mesto muzejske pedagogike, ki pa je pravzaprav ni. Zato je temeljno in eksistenčno

vprašanje muzejske pedagogike, kako to preseči, saj morajo muzeji razvijati svoje

25

specifične pedagoške pristope. Muzejska pedagogika nasploh ne zadošča, saj je

metodične pristope mogoče razvijati le na podlagi specifičnosti zbirk in razstavljenih

predmetov. (Tavčar, 2001, str. 25). Avtorica pa v nadaljevanju povzema tudi mnenja

tujih avtorjev, da mora biti vsak muzejski program različen od muzeja do muzeja, da

standardizacija dela v muzejih ali galerijah ni zaželena in da je potrebno zbirke narediti

dostopne obiskovalcem. Zahteva se komunikativna muzejska pedagogika, ki spodbuja

diskusije in dialoge, ki presegajo modernistično podajanje informacij in v duhu

postmodernizma vpletajo tudi obiskovalčeva čustva in domišljijo, ter razvijajo

konceptualno mišljenje, ki ga tudi dejavno vključijo v proces muzejskega

izobraževanja (Tavčar, 2001, str. 26).

6.3 Metode in oblike dela v likovnih delavnicah muzeja ali

galerije V galerijah ali v muzejih se otroci soočajo z originalnimi umetniškimi deli ali

galerijskimi eksponati. Metode in oblike dela so v veliki meri zaslužne za to, kako

bodo obiskovalci sprejeli nova spoznanja in si jih tudi zapomnili. Neposredno

opazovanje umetniškega predmeta in seznanjanje z umetnostjo je osrednji cilj

galerijske pedagogike (Babuder, 2010, str. 10). V galeriji ni glavni cilj spodbujanje

spontane ustvarjalnosti, ampak je glavni cilj delavnic usmerjanje v opazovanje in

spoznavanje likovne umetnine (Babuder, 2010, str. 13). Izvajanje likovnih delavnic v

muzeju je večinoma povezano s samo zbirko ali s poglabljanjem vtisov iz predavanja

in ogleda muzejskih eksponatov. Vendar sama menim, da je spodbujanje spontane

ustvarjalnosti pri otrocih vsekakor nujno, tako za likovnega pedagoga, kot za

galerijskega ali muzejskega animatorja, ne glede na to, da je primarna dejavnost

galerije seznanjanje z umetninami, in muzeja, seznanjanje z zbirko. Spontana

ustvarjalnost je splošno gonilo, ki vnaša zanimanje in interes v otrokovo delo in s tem

poglablja vsa na ta način pridobljena spoznanja.

Po Lidiji Tavčar bom povzela tudi specifične metode in oblike dela, ki so

najprimernejše v muzejski pedagogiki.

6.3.1 Metoda demonstracije umetniških del Pri likovnem vzgajanju ne gre le za razvijanje občutljivosti za vizualne informacije,

ampak gre tudi za psihološko pripravljenost, da obiskovalec delo sprejme. Tako poteka

opazovanje dela v treh fazah:

26

1. Aktiviranje gledalčeve pozornosti.

2. Mirno sintetično opazovanje.

3. Razgovor ob ključnih vprašanjih KAJ je upodobljeno v likovnem delu (motiv,

vsebina, snov), KAKO je upodobljeno podano s sredstvi likovnega izražanja

(analiza likovne forme pogojene z doživljanjem), iz ČESA je delo oblikovano

(material)).

4. Ponovno sintetično opazovanje s sodbo o vrednosti likovnega dela. (Karlavaris,

1972; povz. po: Tavčar, 2001, str. 23).

6.3.2 Metoda analize likovnega dela Povprečen gledalec ostaja na ravni podobnosti z naravo. Smiselno likovno branje pa se

mora ukvarjati tudi z načinom izražanja misli in likovnim jezikom. Tako je branje

likovne umetnine bogatejše in globlje. Odvijalo bi se naj na več ravneh (Butina, 1984;

povz. po: Tavčar, 2001, str. 27):

1. na ravni likovne formulacije,

2. ikonografije,

3. na ravni simbolov in

4. splošnih predmetnih pomenov

6.3.3 Metoda komparacije S to metodo ob ogledu razstave povečamo intenzivnost opazovanja in spoznavanja. S

to metodo iščemo nasprotja (red – nered, toplo – hladno, ploskovito – prostorsko …).

Obiskovalci s to metodo odkrivajo tipiko, bistvo in kvaliteto del. Po metodi

komparacije je kot primer možna primerjava iste motivike v različnih

umetnostnozgodovinskih obdobjih (portret skozi zgodovino) (Zornik, 1966; povz. po:

Tavčar, 2001, str. 27).

6.3.4 Metoda pripovedovanja Kustos izbere to metodo takrat, ko obiskovalci o določeni stvari ne vedo veliko in ne

zmorejo uspešno odgovarjati na vprašanja ali sami razvijati pogovora.

27

6.3.5 Metoda razgovora

Z njo si udeleženci neprestano nabirajo informacije in spoznanja, si utrjujejo ali

potrjujejo že znano snov, ter v razgovoru povzemajo aktivno vlogo. Razgovor med

ostalimi udeleženci lahko tudi tiho spremljajo, poslušajo in opazujejo. Vsak

udeleženec večinoma komunicira s kustosom. Komunikacije med gledalci samimi je

manj, saj je razgovor usmerjen h kustosu pedagogu in od njega, vendar poteka

komunikacija tudi med udeleženci (Kranjc, 1979; povz. po: Tavčar, 2001, str. 28).

6.3.6 Metoda predavanja Se uporablja pri odraslih obiskovalcih. Znanje kustos prenaša monološko v obliki

razlage, pojasnjevanja, dokazovanja in svoje znanje občasno dopolnjuje s filmskim,

slikovnim ali podobnim gradivom. Udeleženci pasivno spremljajo snov in njihova

pozornost ves čas niha. Zato je potrebno paziti na prag sprejemljivosti, snov ne sme

biti prenatrpana s podatki, zaželeno je, da si sproti beležijo pomembnejše ugotovitve,

saj s tem bolj aktivno spremljajo podano snov.

6.3.7 Metoda dela s tekstom Je uporabna metoda, kjer pridobivajo obiskovalci nova spoznanja preko pripravljenega

gradiva. Osnovno delo s tekstom sestavlja razstavni katalog, kjer so znanstvena

spoznanja že sistematizirana in odraslim posredujejo poglobljeno spoznanje. Metoda

se uporabi pri posredovanju časopisnih kritik, pri podajanju izsekov iz biografij ali

podatke o kulturnozgodovinskem okolju. Priročna je pri določanju literarne predloge

likovnih del. Obiskovalcem se lahko pripravijo na vpogled leksikoni in ustrezne knjige

z mitološko ali z religiozno vsebino. Pri mlajših obiskovalcih pa so najbolj uporabni

učinkovito pripravljeni in natisnjeni delovni listi ali delovni zvezki.

6.3.8 Eksperimentalno – praktična metoda Je uporabna pri likovnem ustvarjanju na delavnici. Vsebino delavnic je potrebno

prilagoditi vsebini razstave in nato ustrezno oblikovati potek dela.

28

6.3.9 Metoda igranja vlog

Nekatere likovne umetnine nastajajo po literarnih predlogah in so odlične za gledališke

uprizoritve. Z uprizoritvami lahko otroci doživijo poučno vez med likovno umetnostjo,

literaturo in gledališčem.

6.3.10 Oblike dela So praviloma odvisne od metod dela. Tavčarjeva navaja, da jih določajo spreminjajoče

se učne situacije v galeriji in muzeju, ki obetajo večji izobraževalni učinek (Kranjc,

1979; povz. po: Tavčar, 2001, str. 28, 29):

1. FRONTALNA (Kustos pedagog istočasno razlaga celi skupini isto vsebino.

Uporablja se pri prenašanju informacij, ob komentarjih diapozitivov, ob

demonstracijah likovnih tehnik. Njena slabost je, da je prirejena povprečju in

sili vse udeležence na isti ritem dela.)

2. NDIVIDUALNA (Obiskovalec je bolj ali manj samostojen, predvsem pri

reševanju delovnih listov ali pri samostojnem odkrivanju novih informacij. Pri

tem ima veliko vlogo galerijska oz. muzejska knjižnica.)

3. SKUPINSKA (Samostojno delo obiskovalcev se organizira tako, da se razdelijo v

manjše skupine in s pomočjo delovnih listov ali delovnih zvezkov odkrivajo

umetnine ali eksponate v razstavnih prostorih.)

6.3.11 Učna sredstva So pripomočki, s pomočjo katerih prenašamo znanje, razvijamo spretnosti in navade,

sposobnosti, stališča, odnose ter osebnostne karakteristike. To so pripomočki za

izvajanje izobraževanja. Sem spadajo kvalitetni video filmi o likovnih ustvarjalcih ali

tehnikah, diapozitivi, prosojnice in vse bolj uporabni interaktivni računalniški

programi.

29

6.4 Slovenski primeri dobre prakse

Na področju muzejske pedagogike je velik napredek dosegla Narodna galerija v

Ljubljani, ki načrtno sledi strokovnim dogajanjem in spremembam že od leta 1986.

Želeli so preseči prenašanje modelov šolskega načina dela v galerijo, saj muzejska

pedagogika črpa spoznanja tako iz pedagogike, umetnostne zgodovine, muzeologije,

vzgoje, izobraževanja, likovne teorije, psihoanalize, semiologije in še česa (Tavčar,

1986; povz. po: Tavčar, 2001, str. 30).

Leta 1986 je Narodna galerija v Ljubljani pričela s sistematičnim vzgojno–

izobraževalnim delom, da bi likovna dela čim bolj približala šolskim in kasneje tudi

predšolskim otrokom. Trudijo se za male obiskovalce z zanimivimi didaktičnimi

pripomočki, s filmi, posnetimi ob razstavah, z razstavljanjem drobnih rezbarskih in

slikarskih orodij, z zgodbicami, natečaji, dramskimi uprizoritvami, obiski umetnikov,

ki popestrijo samo dogajanje, z zanimivimi likovnimi delavnicami in še s čim.

Prav tako so napredek dosegli tudi v Umetnostni galeriji Maribor, kjer pod vodstvom

Brigite Strnad potekajo velike posodobitve načinov vodenja po galeriji in animiranja

obiskovalcev. Ustvarili so vrsto zanimivega učnega gradiva, s katerim dopolnjujejo

vodenja, v praktičnih likovnih delavnicah se otroci srečujejo z najrazličnejšimi

likovnimi tehnikami in vsebinami, veliko delajo tudi na razumevanju mladih, ko se

soočajo z moderno umetnostjo. Razvijajo tudi izkustveno učenje v galeriji po modelu

Davida A. Kolba (Babuder, 2010), sodelujejo ali so pobudniki za številne likovne

natečaje, katerih je eden izmed odmevnejših tudi »Miprijagalerija«, kjer k sodelovanju

vabijo šole, vrtce, posamezne skupine ali družine z otroki iz cele Slovenije.

Podrobneje bi pa želela predstaviti Muzej narodne osvoboditve Maribor, kjer je nastal

del praktičnega gradiva, uporabljenega v moji diplomski nalogi.

7 MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR

7.1 Predstavitev Muzeja narodne osvoboditve Maribor

13

Slika 13: Pogled na vhod Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Ulica heroja Tomšiča 5, Maribor. Stavba je odlično ohranjena meščanska vila, ki je bila nekdaj last mariborskega podjetnika Scherbauma.17. Muzej narodne osvoboditve Maribor je institucija, kjer evidentirajo, dokumentirajo,

zbirajo, vrednotijo, interpretirajo, raziskujejo in javnosti predstavljajo predmete

premične kulturne dediščine. V ustanovi se neprestano trudijo z zbiranjem,

postavljanjem in z organiziranjem stalnih in, tekom leta, tudi več občasnih razstav.

Ta muzej je precej specializiran, saj gre za zgodovinski muzej, ki se ukvarja z

muzeološko in historiografsko obravnavo novejše zgodovine severovzhodne Slovenije.

Ta muzej je pričel uradno delovati kot samostojna muzejska ustanova že leta 1958, ko

ga je ustanovil takratni Ljudski odbor Maribor, vendar so njegove korenine že v letu

1947, ko so v Pokrajinskem muzeju Maribor dali na ogled prvo zbirko o

narodnoosvobodilnem boju.

30

17 Vir slike13 je zloženka Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor

14 15

Sliki 14 in 15 sta del obširne zbirke muzejske fototeke, kjer arhivirajo dokumentarne fotografije, zvočno gradivo in negative iz časa narodnoosvobodilnega boja. Ti dve sliki sta iz leta 1945 in prikazujeta prihod osvoboditeljev v Maribor.

Muzej ima svoje prostore v lepi meščanski vili na vogalu Mladinske ulice in Ulice

heroja Tomšiča, ki jo je dal zgraditi mariborski podjetnik Scherbaum. V muzeju je še

na ogled Scherbaumov salon.

16 17

Slika 16 Scherbaumov salon Slika 17 Fotoaparat iz dela fotografske opreme, ki je pridobljena z donacijo zakoncev Bohanec18

Zbirke, ki jih danes poseduje ta muzej, štejejo že preko deset tisoč muzealij. Imajo tudi

zelo bogato fototeko, v kateri je dokumentirano veliko fotografij in negativov, video in

zvočnega gradiva. Pridobili so tudi posebno donacijo zakoncev Bohanec, ki sta

Muzeju narodne osvoboditve Maribor odstopila svoje fotoaparate in opremo, ki bo

poleg ostalih zbirk obiskovalcem nudila še obisk Fotografskega muzeja.

31

18 Vir slik14, 15, 16 in17 je zloženka Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor

V ustanovi deluje tudi fond tehnične dediščine, saj je bil Maribor v 20. stoletju eno

največjih industrijskih središč na tem področju, konec obdobja pa je zabeležilo še hudo

propadanje industrijskih obratov, tovarn in množično zapiranje delovnih mest.

Ko so v muzeju ustanovili oddelek za tehnično dediščino, so s tem rešili vsaj del

spomina na industrijski vzpon in padec Maribora. Za ogled so pripravili tudi

dokumentarni film z naslovom »Fabrika Maribor«.

18 19 Slika 18: Proizvodnja tovornjakov TAM Maribor, slika prvih kamionov, ki so bili narejenih po vojni. Slika 19: Pogled v del razstave z naslovom Retrovizija, kjer so razstavili starinsko pohištvo in aparate.19

Posebnost tega muzeja so obširne zbirke iz narodnoosvobodilnega boja, v katerih

imajo shranjeno tako partizansko kot okupatorjevo gradivo, povečini pridobljene z

odkupi ali z donacijami. Ogledati si je možno podrobno razstavo o pomembnih

mejnikih 20. stoletja, o prvi in o drugi svetovni vojni, ki sta se odvijali na mariborskem

območju, o boju za severno mejo, o vojni za samostojno Slovenijo, o razcvetu

Maribora med obema vojnama.

Muzejski pedagogi, s svojo raznoliko dejavnostjo, danes predstavljajo enega izmed

poglavitnih stebrov muzejske dejavnosti. Organizirali so pestro vrsto pedagoške

ponudbe vodenja v muzeju, od otroških in andragoških delavnic, do izvajanja obveznih

izbirnih vsebin za srednješolce. Organizirajo tudi kulturne dneve ali celo »Noč v

muzeju«, da jo mladi lahko preživijo med muzealijami v zanimivejšem obisku, kot ga

predstavlja pač čisto navaden šolski obisk.

32

19 Vir slike18 in 19 je zloženka Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor

20 21 Slika 20: Povojne obnove mesta Maribor. Slika prikazuje čiščenje ruševin na Lentu, ki so nastale, ko so zavezniki leta 1944/45 bombardirali Maribor. Slika 21: Na sliki most, ki so ga porušili leta 1941ob umiku jugoslovanske vojske in so Nemci zgradili začasni most za prehod vojske.

Poleg strokovno vodenih ogledov razstav in praktičnih muzejskih delavnic,

organizirajo tudi izvajanje rednih obveznih vsebin pri srednješolcih, predavanja ob

kulturnih dnevih, zborovanja mladih zgodovinarjev, razne zgodovinsko – muzeološke

kvize, nagradne natečaje, izvajajo tudi posebne programe, ki so vezani na pomen

varovanja kulturne dediščine, z »muzejem v kovčku« pa obiščejo tudi šole. Med

programi, ki se izvajajo za odraslo populacijo, najdemo strokovno podprte vodene

oglede razstav in delavnice za odrasle, ki prav tako potekajo vzporedno z razstavami in

ob pomembnih praznikih.

22 23 Slika 22: Skupina otrok na delavnici »Noč v muzeju«. Slika 23: Likovne delavnice v Muzeju narodne osvoboditve Maribor20.

Organizirajo tudi študijske krožke in razna predavanja na temo novejše zgodovine,

predstavljajo pa tudi nove knjige s tematiko, ki je vezana na novejšo zgodovino. Kot

posebno ponudbo, vključujejo v svojo dejavnost še oddajanje posameznih prostorov za

sprejeme, predavanja, predstavitve ali sestanke. Opazno se trudijo na vseh področjih.

33

20 Vir slik 20, 21, 22 in 23 je zloženka Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor

34

Za okolje, kjer je nastajal praktični del moje diplomske naloge, sem si izbrala Muzej

narodne osvoboditve Maribor. V ustanovi so me prisrčno sprejeli. Mojo pozornost so

pritegnili s svojo inovativnostjo na področju muzejske pedagogike, saj so bili med

prvimi muzeji v Sloveniji, ki so uvedli delovno mesto kustosa pedagoga.

Kljub temu da sem bila le absolventka likovne pedagogike, s še nedokončano

strokovno izobrazbo, mi je, spoštovana direktorica muzeja dr. Aleksandra Berberih-

Slana, dala možnost, da sem nekaj mesecev redno vodila njihove praktične likovne

delavnice. Te so potekale, vzporedno s pomembnimi razstavami, ob različnih

praznikih in letnih časih, skozi vse leto. Osnovnim in srednjim šolam namreč ponujajo

cenovno sprejemljive skupinske obiske muzeja. Celotno vodenje traja uro in pol in

vključuje teoretično zgodovinsko predavanje, ki mu večinoma sledi še vsaj ena šolska

ura praktičnega likovnega ustvarjanja. Razpisane imajo celo šolske abonmaje, za

skupine, ki muzej redno obiskujejo. Ob naročenih obiskih potekajo skupinske likovne

delavnice dopoldne, včasih tudi popoldne, strnjeno s petnajst minutnim odmorom za

pripravo na novo skupino, torej enako kot šolski likovni pouk. Nekateri profesorji so

tak obisk muzeja, ki je vseboval praktične likovne ustvarjalnice, celo združili z učno

uro likovnega pouka in obiskali muzej v dopoldanskem času kot del izobraževalnega

procesa.

7.2 Predstavitev izvedenih delavnic v Muzeju narodne

osvoboditve Maribor 7.2.1 Rajska ptica – delavnica za prvo triado

1 Fotografija 1 (foto: arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor) Starinski steklen okrasek v obliki ptička, del muzejske zbirke. Delavnica, v kateri smo z otroki izdelovali rajske ptičke, je nastala v prednovoletnem

času. Vodilni motiv, iz katerega sem izhajala, so bili stari stekleni novoletni okraski v

obliki ptičic, s katerimi so včasih naši dedki in babice krasili svoja božična drevesa. V

Muzeju narodne osvoboditve Maribor so v avli za obiskovalce pripravili vitrino, v

kateri so predstavili lastno zbirko različnih starih steklenih okraskov, med katerimi so

bile tudi steklene ptice, ki so si jih otroci lahko ogledali. Sama sem za uvodno

motivacijo uporabila podobne, vendar nove steklene okraske, ki so še danes na voljo v

trgovinah.

Učenci so najpre,j pod strokovnim vodstvom muzejske kustosinje, obiskali eno od

razstav, ki so bile v tistem času na voljo. Nato so prišli v likovni prostor.

Ko so se zbrali, sem pričela s kratkim, sproščenim pogovorom o prazničnem

prednovoletnem času in o prihajajočih praznikih. Otroci so opisovali razlike med

Miklavžem, Božičkom in Dedkom Mrazom, slišali so tudi kakšno pravljico iz

ljudskega izročila. Pogovor sem usmerila v krasitev novoletnega drevesca in v različne

oblike okraskov. Pri naštevanju so se mnogi začudili, da okraski v obliki ptičkov sploh 35

obstajajo. Skupaj smo si ogledali stare okraske, ki so bili razstavljeni v muzejski vitrini

in seveda tudi novejši okrasek, ki so ga lahko otroci potipali in vzeli v roke brez strahu,

da bi se dragoceni in krhki predmet razbil. Sledila je demonstracija izdelave, nato pa so

učenci sami izdelali svoj okrasek, ki so ga lahko po končani delavnici odnesli domov.

Material in zahtevnost sem prilagodila starosti, sposobnostim in zmožnostim otrok.

Kot delovno osnovo sem vsem mlajšim učencem vnaprej pripravila in izrezala trše

dele okraskov, saj je ta delavnica primerna za mlajše učence, ki še nimajo povsem

razvitih motoričnih spretnosti. Za to sem se odločila iz preprostega razloga; bili smo

namreč časovno zelo omejeni. Zato sem želela, da učenci dlje časa kreativno ustvarjajo

in se ne ubadajo z rezanjem trše osnove, saj večini učencev v prvih treh razredih ,dela

težave že sama uporaba škarij pri rezanju tršega papirja.

2

Fotografija 2 (foto:lastni arhiv) Kupljeni stekleni okraski v obliki ptičkov so bili del uvodne motivacije. Učenci so si jih lahko pobližje ogledali in jih po želji tudi vzeli v roke in otipali. So dobro nadomestilo dragocenim starinskim okraskom, ki so bili del muzejske zbirke.

36

7.2.1.1 Demonstracija:

3 Fotografija 3 (foto:lastni arhiv) Potrebni material: škarje, lepilo, kolaž papir, izrezana osnova, vrvica, flomastri

4 5 Fotografija 4 in 5 (foto:lastni arhiv) Izdelava čopka in repka pri ptici. Demonstrirajo se različne možnosti uporabe papirja: izrezovanje, trganje, svaljkanje, oblikovanje kroglic, uporaba različnih škarij, prepogibanje …

6 7 Fotografija 6 in 7 (foto:lastni arhiv) Prekrivanje trupa, izdelava perutnic, barvanje glave in peres, risanje detajlov, dokončevanje druge strani. Učence spodbujam k čim večji kreativnosti in drugačnosti.

37

8 9 »Ptičica Mavrica, ker ima mavrično glavo!«21

Fotografija 8 (foto:lastni arhiv) Dokončan okrasek, ki ga učenci tudi poimenujejo. Fotografija 9 (foto:lastni arhiv) Skupina otrok prve triade, ki v Muzeju narodne osvoboditve Maribor izdelujejo novoletne okraske v obliki rajske ptice.

10 11

Fotografija 10 in 11 (foto:lastni arhiv) Skupina otrok prve triade pri izdelavi ptičkov v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

12 13 Fotografija 12 in 13 (foto: arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor) Skupina otrok pri izdelavi ptičkov v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

38

21 Punčka 5 let, komentirala in poimenovala svoj izdelek

7.2.1.2 Končni izdelki otrok prva triada Različne osnovne šole – Ptičke so sami poimenovali, prav tako so dodali tudi svoje komentarje.

14 15 Srček. Vse miške hodijo k njemu, ker imajo Muc. Prežene vse mačke. Mačke se ga rade srčke. bojijo, ker ima modri krogec na trebuščku.

16 17 Raketni ptič. Ker ima taki lepi rep. Mačji ptič. Ker ima brke.

18 19 Brida. Ker sem brala knjigo o lepi ptici in Marjetica. Rada marjetice trga. mi je bila zelo všeč. Fotografije 14, 15, 16, 17, 18 in 19 (foto:lastni arhiv) Te fotografije so zbrane med izdelki učencev različnih osnovnih šol, ki so jih izdelali otroci na delavnicah, ki so potekale pod mojim vodstvom. Fotografije sem zbirala skozi celotno obdobje prednovoletnega časa, ko so potekale delavnice, na katerih so učenci izdelovali novoletne okraske.

39

20 21 Ptička Pikica, ko ima verižico. Najlepša. Kaj se ti ne zdi najlepša? Meni se zdi, . kot da bi bila najlepša!

22 23 Smeško ptič, zato, ker se smeji. Ptičji zmaj, ker ima zmajčka na trebuhu.

Fotografije 20, 21, 22 in 23 (foto:lastni arhiv) Te fotografije so prav tako zbrane na novoletnih delavnicah okraskov, ki so potekale pod mojim vodstvom. Zaradi neprestane časovne stiske nisem imela velikokrat možnosti fotografiranja, zato sem arhivirala le izbrane izdelke, ki so se mi zdeli še posebej nenavadni ali zanimivi, bodisi zaradi videza bodisi zaradi opisa ali imena izdelka. Tako sem fotografije ločila le po triadah, saj so jih izdelovali učenci različnih osnovnih šol.

24 25

Fotografija 24 in 25 (foto: arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor) Skupina otrok pri izdelavi ptičkov v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

40

7.2.2 Rajska ptica – delavnica za drugo in tretjo triado Učenci izdelajo celotno ptičko sami. Ker bi naj za svojo starost že imeli dovolj ročnih

spretnosti, sem jim, kot osnovo, ponudila v izdelovanje predvsem trši karton, da so bili

končni izdelki polnejši in z večjim volumnom. Starejši učenci so tudi bolj svobodno

pristopili k oblikovanju svojega izdelka. Ptičkov trup sestavijo iz različno oblikovanih

krogov, ki jih lepijo enega na drugega, da dobijo debelino.

7.2.2.1 Demonstracija:

26

Fotografija 26 (foto:lastni arhiv) Prikazan je potrebni material: škarje, lepilo, različni kartoni, izrezana osnova, vrvica, črni flomaster.

27 28 Fotografiji 27 in 28 (foto:lastni arhiv) Prikazujeta začetek izdelovanja ptička, to je izrezovanje, lepljenje osnove in začetek izdelave trupa. Med prva dva izrezana kartona se vstavi vrvica, na katero lahko ptička pritrdimo na vejo.

41

29 30 Fotografiji 29 in 30 (foto:lastni arhiv) Prikazujeta čim bolj raznoliko izdelavo čopka in repa. Izdelek se dokonča še na drugi strani.

31 32 »Ptiček enorog, ki leti in te pikne!«22 Fotografija 31 (foto:lastni arhiv) Učenec je na tej sliki izdelal še noge, dodal in okrasil ptico

z dodatnimi izrisanimi podrobnostmi. Spodbujam jih, da uporabljajo različne kartone.

Vsak učenec konec ure tudi sam poimenuje svoj izdelek in mu doda kratek opis.

33 34

Fotografija 32, 33 in 34 (foto: arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor) Učenci pri delu

42

22 Učenec druga triada je sam poimenoval svoj izdelek.

43

7.2.2.2 Končni izdelki otrok druga in tretja triada, – Ptičke so sami poimenovali in dodali komentarje.

35 36 ček, ker si tu not spravi, kar je Pujsek. Kar tako je pujsek. Ker mu je Hranilni pti

pojedel. Pa jajčka ima v torbi. podoben.

37 38 Srčica. Pa smejčka sem gor narisala. Brezimenček. Ima bonbon in dežnik, da ga dež ne zmoči.

39 40 Kraužlek. Ko ima nakravžlane perutničke. Duhoptič. Ima škorenj, iz katerega je pravkar ven zlezel.

ede

Fotografiji 35, 36, 37, 38 39 in 40 (foto:lastni arhiv) Izdelke sem zbirala nenačrtno, spontano, gl jih zgolj po triadah, drugače so to

na fotografske možnosti in čas, ki sem ga imela na voljo. Ločila semizdelki učencev mešanih osnovnih šol.

41 42 Selček. Se seli. Ptičji car. Ko ima našpičen rep pa frizuro. Fotografije 41 in 42 (foto:lastni arhiv) Te fotografije prikazujejo dokončane okraske, ki so jih izdelovali učenci druge triade različnih osnovnih šol, ki so bili udeleženci likovnih delavnic v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

43

Fotografije 43 (foto: arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor) Fotografija vitrine, v kateri so bili

razstavljeni starinski okraski, med njimi tudi ptički, ki so del muzejske zbirke.

44

45

7.2.3 Čisto tvoja žabica – delavnica za drugo in tretjo triado V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so 25. 2. 2010 odprli razstavo z naslovom

Hirošima – Nagasaki, ki opozarja na strahotne posledice jedrskega orožja. Skupaj z

razstavo so v muzeju organizirali še projekt »1000 žerjavov za mir«. Povezan je z

življenjsko zgodbo deklice Sadako, ki je zaradi posledic radioaktivnega sevanja

zbolela za levkemijo. Pred smrtjo ji je prijateljica iz zlatega koščka papirja zgibala

žerjava. Japonska legenda pravi, da če zgibaš 1000 žerjavov, se ti izpolni želja. Tako je

Sadako začela zgibati žerjave, v želji, da bi ozdravela, vendar jo je smrt žal prehitela.

Sadako je postala simbol posledic jedrske vojne.

Hirošima si že vse od tragične izkušnje nenehno prizadeva za popolno prepoved

uporabe in za uničenje nuklearnega orožja. V svojih velikih svetovnih prizadevanjih so

pozvali tudi vse Mariborčanke in Mariborčane, da podprejo Hirošimo in se pridružijo

projektu. Razstavo je slavnostno odprl veleposlanik Japonske, spoštovani Shigeharu

Maruyama. Muzej narodne osvoboditve je skupaj z obiskovalci delil misli Japoncev in

se udeležil izdelave 1000 žerjavov, ki simbolizirajo podporo našega mesta, in ki so jih

po končanju razstave poslali meščanom Hirošime.

24 Slika 24 (foto:internetni vir23) Ljudje še vedno iz celega sveta pošiljajo žerjave miru na zgornji naslov. Tako se spominjajo trpljenja ljudi pri napadu na Hirošimo in Nagasaki.

Origami je že skoraj tisoč let stara umetnost zgibanja papirja, ki izvira iz Japonske.

Najprej so se z njo ukvarjali za zabavo, vendar je kasneje prerasla v ljudsko umetnost.

Origami je zgibanje papirja na način, da iz geometričnih oblik ustvariš podobo iz

Office of the Mayor, City of Hiroshima 6-34 Kokutaiji-Machi, 1 Chome Naka –ku Hiroshima 730 Japan

23 Internetni vir, slika 24 pridobljena iz Origami Tsuru, dne 29.1. 2011na: http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.foreverflying.com/origami-crane1lg.jpg&imgrefurl=http://www.foreverflying.com/origami.html&usg=__DL70IXwxAEQ8yFQg8WJLSMogG4Q=&h=600&w=746&sz=32&hl=sl&start=20&zoom=1&tbnid=5VsQPNBaqbmNhM:&tbnh=131&tbnw=154&ei=fURETcWfNY-bhQfR_LzJAQ&prev=/images%3Fq%3Dorigami%26hl%3Dsl%26biw%3D1007%26bih%3D707%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:10%2C576&itbs=1&iact=hc&vpx=714&vpy=394&dur=15&hovh=201&hovw=250&tx=184&ty=118&oei=dURETfTJL4GXOprshL8B&esq=2&page=2&ndsp=22&ved=1t:429,r:16,s:20&biw=1007&bih=707

46

, ki simbolizira

saj pri cilju razvijanja otrokove

t, potrpežljivost in delovne navade.

Na Japonskem, od koder izvira ta veščina, predstavlja origami način življenja. Je

kultura Vzhoda, ki odraža odnos do življenja. V origami tehniki se zrcali stroga

samodisciplina, ki ne preživi v drugem kulturnem okolju, saj je način dela in

razmišljanja Japoncev povsem tuj zahodnemu človeku. Ta strogo načrtovan proces

postane kreativen šele takrat, ko se človek vanj povsem poglobi, kadar se mu človek

cel posveti. Zgolj površinsko obravnavan orig

Vendar pa nam vseeno približuje drugo tur

di svoje krute in žalostne

razstave. Izdelava žerjava je dokaj zapletena in je bila s prej omenjeno razstavo tudi

nih delavnic za mlajše

i

narave. Japonska najbolj tradicionalna zgibanka je prav oblika žerjava

življenje, večnost in svobodo.

Pa vendar pri uvajanju te tradicionalne Japonske veščine v vzgojno-izobraževalni

proces, naletimo na veliko kritičnih pomislekov (Vrlič, 1995, str. 15-20).

Vrlič ugotavlja, da je res, da se vsebine likovnega dela bogatijo z uvajanjem novih,

raznolikih tehnik, materialov, načinov dela ali s spoznavanjem novih kultur. Vendar se

pri uvajanju teh novih vsebin pojavlja vprašanje, če te nove vsebine sploh uresničujejo

temeljne cilje likovno – vzgojnega dela. V

ustvarjalnosti ali vzbujanju veselja do likovnega udejstvovanja se pri uvajanju klasične

origami tehnike v likovni proces pojavlja vrsta dvomov, saj sam proces ustvarjanja

zahteva svobodo in sproščenost, ki pa je tehnika origami ne omogoča. Gre za zelo

strogo načrtno, ukalupljeno delo, ki posledično veča otrokovo nesamostojnost in celo

zavira njegovo ustvarjalnost, saj otroci le pasivno izvršujejo mentorjeva navodila. Pa

vendar je origami lahko prijetna in priljubljena zabava, s katero si lahko nedvomno

razvijamo ročne spretnosti in si krepimo natančnos

ami pa je samo prelaganje papirja.

kul o.

V času otvoritve razstave Hirošima - Nagasaki sem vodila otroške likovne delavnice,

ki pa niso vključevale obiska te razstave, saj je bila, zara

vsebine, v večji meri namenjena starejšim obiskovalcem. Pa vendar sem želela ta vtis

Daljnega vzhoda na nek način prenesti tudi mlajšim obiskovalcem. Nisem želela

uporabiti motiva žerjava, saj je bilo zgibanje žerjava del obiska prej omenjene

čustveno preveč povezana. Zato sem za popestritev likov

uporabila zgibanje žabice. Žabica je glede samega zgibanja zelo preprosta. Tudi mlajš

učenci so jo hitro osvojili, se pri tem zabavali in izdelali v eni delavnici celo po več

žabic. Sama origami tehnika pa je predstavljala zgolj osnovni lik, ogrodje, ki ga je po

dokončanju vsak učenec povsem svobodno preoblikoval. Žabica je bila otrokom zelo

47

ogosto na koncu obiska spontano priredili še tekme v

akanju žab. Zaradi povezanosti origami tehnike s prej omenjeno razstavo, sem želela

ratkem času

zanimiva tudi zato, ker dejansko skače, in to celo precej daleč. Bila je zanimiva tako

fantom, kot dekletom, ki so p

sk

origami, naštetim pomislekom navkljub, vseeno uporabiti. Ker pa so pomisleki glede

zaviranja kreativnosti povsem na mestu in utemeljeni, saj se otroci v tem k

na noben način ne morejo poglobljeno seznaniti s to čudovito tehniko, sem origami v

otroški vzgojno-izobraževalni proces vključila na drugačen način.

7.2.3.1. Demonstracija:

44 45 46 Fotografije 44, 45 in 46 (foto:lastni arhiv) Fotografija 44 prikazuje primerjavo velikosti

papirja. Zgoraj je list velikosti A4, iz katerega lahko dobimo 6 ali 9 primerno velikih

žabic. Velikost papirja je prilagojena starosti otroka, saj manjše žabice zahtevajo večjo

spretnost. Za velikost papirja se po preizkusu odloči mentor sam.

Fotografija 45 prikazuje kvadrat z enakimi stranicami, ki ga prepognemo po

diagonalah, nato pa dve stranici upognemo navznoter do sredine, kot kaže fotografija

45. Robove dobro pogladimo (46).

47 48 49 Fotografije 47, 48 in 49 (foto:lastni arhiv) Spodnja vogala zgornjega trikotnika (47)

upognemo proti vrhu (48). Nato levi in desni vogal kvadrata, ki ga dobimo, upognemo

proti sredinski črti (49).

48

50 51 52 Fotografije 50, 51 in 52 (foto:lastni arhiv) Tako dobljenemu rombu (50) dodamo še zavihke

za oči (51) in ga obrnemo, da lahko dokončamo še spodnjo stran (52).

53 54 55

Fotografije 53, 54 in 55 (foto:lastni arhiv) Sedaj spodnja dva vogala trikotnika upognemo

navzdol (53), da se stranici stakneta po sredini (54). Iz te sredine upognemo do

polovice stranico navzven, da dobimo žabje noge(55).

56 57 58

Fotografije 56, 57 in 58 (foto:lastni arhiv) Sedaj je na vrsti upogibanje »vzmeti«, ki bo žabi

omogočila skakanje. Žabo iz slike 55 po celi širini upognemo z nogami navzgor proti

lavi (56) in takoj nato še enkrat za polovico nazaj (57). Fotografija 58 kaže pogled na

vzmet od strani.

59

g

60 otografiji 59 in 60(foto:lastni arhiv) Ko smo vzmet zapognili in žabico končali, položimo

prst na žabji hrbet (60) …

F

49

61 63 62

Močno pritisnemo … in žabica odskoči!.............Hop! … ... Do sem! Fotografije 61, 62 in 63 (foto:lastni arhiv) Te fotografije prikazujejo žabji skok

Tako! Osnovo smo končali, zdaj pride na vrsto zabavni del. Učenci so dobili kratko

nalogo, da mora biti vsaka žaba nekaj posebnega, da mora imeti svoj opis, zgodbico,

ali razlog, zakaj je takšna, kot je, in da jo bodo ob koncu naloge tudi sami poimenovali.

Na voljo so imeli barvice, flomastre, lepilo in kolaž papir. Da bi bila njihova žabica res

nekaj posebnega, so jo morali po svoje poba

7.2.3.2 Končni izdelki otrok druga in tretja triada, različne osnovne šole– Žabice so sami poimenovali in dodali komentarje:

rvati, poimenovati in ji izdelati razne

drobne dodatke v skladu z njihovo zgodbico ali s kratkim opisom. Rezultati naše

zgibane origami žabice so bili naslednji:

64 65 Orankica.

Utrujena žaba, ko kaže jezik.

66 67 Zvezdasta žaba. Pasja žaba. Fotografije 64, 65, 66 in 67 (foto:lastni arhiv) Fotografije končnih izdelkov otrok 2 in 3 triade različnih

snovnih šol o

68 69 Srčica. Pika Roga.

70 71 Žabica z nogavičko. Žaba z zobami.

72 73 Rožica. Sveder žaba.

74 75 Pika Poka. Mačja žaba.

rok 2 in 3 Fotografije 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74 in 75 (foto:lastni arhiv) Fotografije končnih izdelkov otiade različnih osnovnih šol tr

50

76 77 . Močvirna žabica z muho. Avionica – avijonska žaba z zakrilci.

78 79 Morska žaba s školjko. Nevidna nevihtna žaba.

51

80 81 Spinfrog. Žabica Kačka, ki nonstop kačice lovi!

Fotografije 76, 77, 78, 79, 80 in 81 (foto:lastni arhiv) Fotografije končnih izdelkov otrok 2 in 3 triade različnih osnovnih šol, žabice so izdelali po prej načrtovani zgodbici ali miselni pripravi. Vsaka posamezna žabica je imela zgodbico, ki je nastala povsem premišljeno in z namenom. Nekateri učenci so nadaljevali z zgodbami še po končani učni uri in si izmišljali še dodatne zgodbice.

82 Fotografija 82(foto:lastni arhiv) Skupni trud je na mizi!

83

Fotografija 83 (foto:lastni arhiv) Tri žabice, Avijonica, Z nogavičko in Spinfrog so nastale na likovni delavnici, ki smo jo organizirali z likovnim društvom Rulik Ruše in je potekala na Ruški slikarski koloniji, ki jo vsako leto organizirajo na Ruški vinski poti. Delavnica je potekala dne 28. 8. 2010. Tam so se nam otroci obiskovalcev in udeležencev kolonije spontano pridružili.

52

53

7.2.4 Drag kot žafran – delavnica za drugo in tretjo triado

25

Slika 25 (foto:internetni vir24) Pomladanski žafran ali Crocus Vernus Bil je čas velike noči. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so pripravili posebno

prehodno razstavo , ki spadajo v

velikonočni čas. Razstavljali so vrsto okrašenih pirhov, ki so značilni za različne

slovenske pokrajine, različna barvila in okraske, ki so jih uporabljali v starih časih. V

pričakovanju pomladi je nastala vrsta delavnic na temo cvetic in uvodni pogovor na

delavnicah je tekel o naravnih barvilih, s katerimi lahko barvamo velikonočne pirhe.

Poleg rdeče pese, špinače, kave, čebule in rdečega vina je bil kot naravno rumeno

barvilo omenjen tudi pomladanski žafran. Za kilogram rumenega barvila,

pridobljenega le iz žafranovih brazd, je bilo potrebno potrgati in posušiti okrog

200.000 cvetov. Tehtali so ga v zlatu, prav tako kot poper, vendar pa je v nasprotju s

poprom, žafran uspel visoko ceno tudi ohraniti. Vse do danes pa se je ohranil tudi

pregovor »drag kot žafran« (Slapšak, S. (6. 2. 2010). Žafran. Večer, Zgodbe o stvareh,

sobotna priloga).

Bližal se je osmi marec. Ker je v naših krajih izdelava papirnatega cvetja del ljudskega

izročila z bogato kulturno dediščino, sem se odločila, da s starejšimi učenci lamo

, ki je bila namenjena ljudskemu izročilu ter običajem

izde

24 Internetni vir, slika 25 pridobljena iz Rdeča Snežinka, Pomladanski žafran, dne 30.1. 2011 na:

ttp://www.google.com/imgres?imgurl=http://farm4.static.flickr.com/3630/3347031351_2c81947b38.jp&imgrefurl=http://rdecasnezinka.blogspot.com/2009/04/pomladanski-afran_4485.html&usg=__0c2ykdoIVK4ai_90HmYgFjftnoM=&h=313&w=500&sz=98&hl=sl&start=0sig2=r0Z4uU0CpOvxcouaKrr63w&zoom=1&tbnid=lNFC4JWmgmbA8M:&tbnh=100&tbnw=160&eLmJFTdmjK8OcOvz9xLwB&prev=/images%3Fq%3D%25C5%25BEafran%26um%3D1%26hl%3D

l%26client%3Dgmail%26sa%3DN%26rls%3Dgm%26biw%3D990%26bih%3D668%26tbs%3Disch:1%2C106&um=1&itbs=1&iact=hc&vpx=680&vpy=239&dur=5484&hovh=178&hovw=284&tx=205&

ty=111&oei=LmJFTdmjK8OcOvz9xLwB&esq=1&page=1&ndsp=21&ved=1t:429,r:15,s:0&biw=990&bih=668

hgz&i=s0

54

ovem prazniku za

arilo.

Po tem kratkem uvodu, smo s slikami osvežili spomin na to prelepo pomladansko

cvetje. Opisali smo vse dele cvetice, obliko prašnikov, obliko in barvo cvetnih in

zelenih listov ter da značilno raste več cvetic skupaj v gruči. Sedaj sem jim

demonstrirala celotni postopek izdelave papirnatega krokusa in skupaj smo pričeli z

delom.

7.2.4.1 Demonstracija:

papirnate krokuse, ki jih bodo otroci poklonili materam ob njih

d

84 85

Fotografiji 84 in 85 (foto:lastni arhiv) Na sliki 84 imamo ves potrebni material, različne barve krep papirja, škarje, klešče za

ščipanje žice, žico in sukanec ter trši zeleni papir za stebelne liste. Na sliki 85 je

narezan material. Za en cvet rabimo 3 rumene in tri črne pravokotnike za prašnike, 6-8

cvetnih listov, ki naj bodo malo daljši, ker potrebujemo 1cm za pritrditev, eno krajšo

žičko za steblo, ki ga na eni strani zapognemo v kaveljček, ozke zelene trakove krep

papirja, za ovijanje stebel in narezane stebelne lističe.

86 87 88

Fotografiji 86, 87 in 88 (foto:lastni arhiv) Sedaj pričnemo zvijati rumeni papir v zvitek in ga malo nižje ovijemo še s črnim

papirjem, da je podoben vžigalici. Tako naredimo vse tri prašnike.

89 90

ni arhiv) prašnike, žičko in nit tako, da je žička dvignjena nad njimi.

Sedaj trdno ovijemo prašnike, da so pritrjeni. Nitko odtrgamo in povlečemo žičko

navzdol, da se zatakne za navito nit. Tako se celoten cvet trdno drži stebla in ne more

odpasti.

Fotografiji 89 in 90 (foto:last

V eni roki skupaj držimo

91 92 93

Fotografiji 91, 92 in 93 (foto:lastni arhiv) Listke na sredini rahlo raztegnemo, da se vbočijo. Tako niso več ravni in so bolj

podobni pravim listom. Prašnike primemo v roko, sočasno primemo še cvetni list in ga

povijemo. Na isti način, z ovijanjem, pritrdimo vse cvetne liste.

9

55

94 95 6

Fotografiji 94, 95 in 96 (foto:lastni arhiv) Z zelenim krep papirjem ovijemo stebla in med ovijanjem dodajamo prej narezane

stebelne liste. Papir moramo med sukanjem rahlo zategovati, da se tesno prilega žici,

saj ne sme zdrsniti s stebla.

97 98

99

demonstraciji pričeli

delovati svoje cvetice, pa so se večinoma odločali za drugo vrsto cvetic in ne za

krokuse, saj so jim bile druge cvetice bolj domače in so si jih lažje predstavljali.

Izdelovali so narcise, mak, lilije in domišljijske cvetove. Najspretnejši so se odločili

celo za izdelovanje vrtnice, fant iz četrtega razreda celo za strelicijo, kar me je res

presenetilo. Da bi si olajšala delo, sem učence, ki so delali podobno cvetje, razdelila v

skupine. Pustila sem jim povsem svobodne roke in sem jim individualno pomagala le

pri tehničnih težavah. Na č težav so imeli z ovijanj anjem zelenega

i, čeprav so pogosteje potrebovali pomoč.

Fotografije 97, 98 in 99 (foto:lastni arhiv)

Večina otrok je uspela osvojiti princip izdelave cveta. Ko so po

iz

jve em in z zategov

papirja na steblih, saj se jim je naviti papir včasih izmuznil in se odvil. Tudi kakšen

cvet je kdaj odpadel, da ga je bilo potrebno na novo pritrditi. Pridno so sodelovali tudi

otroci s posebnimi potrebam

56

57

7.2.4.2 Končni izdelki otrok druga in tretja triada, različne osnovne šole

100 101

102 103

104 105

106 107

Fotografije 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106 in 107 (foto:lastni arhiv)

Končni izdelki otrok druga in tretja triada, različne osnovne šole

58

108 109

110 111

112 113

114 115

Fotografije 108,109, 110, 111, 112, 113, 114 in 115 (foto:lastni arhiv)

Končni izdelki otrok druga in tretja triada, različne osnovne šole

116 117

Fotografiji 116 in 117 (foto:lastni arhiv)

7.2.5 Vesoljska roža – delavnica za prvo triado

26 Slika 26 (foto:internetni vir25) Galaksija

aznolikem in pestrem pomladanskem

cvetju. Nato sem jih povprašala, kakšno cvetico bi si zaželeli za darilo. Ko so opisali

svoje želje, pa sem jih povprašala, če bi želeli, da jih obišče nekdo, ki je nekaj

Z otroki iz prve triade sem navezala pogovor o r

59

25 Internetni vir, slika 26 pridobljena iz Presenetljiva odkritja, Arnes.si, Vesolje, dne 30.1. 2011 na: http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www2.arnes.si/~akrana/slike/vesolje.jpg&imgrefurl=http://www2.arnes.si/~akrana/&usg=__5iRePtMyNMukmpVdPD65JqdVqoY=&h=797&w=1100&sz=418&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=hlI5q-lotOTjdM:&tbnh=135&tbnw=179&ei=zYdFTbvdBJGWOu7-9boB&prev=/images%3Fq%3Dvesolje%26um 1%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26rlz%3D1W1R

c&vpx=467&vpy=77Ou7-

9boB&esq=1&page=1&ndsp=32&ved=1t:429,r:2,s:0

%3D NTN_en%26biw%3D1579%26bih%3D716%26tbs%3Disch:1&um=1&itbs=1&iact=h&dur=484&hovh=191&hovw=264&tx=122&ty=110&oei=zYdFTbvdBJGW

60

vprašala, kako bi

ilo, če bi jih doma obiskal vesoljček. Spomnila sem jih na znano otroško literarno

delo Vida Pečjaka, Drejček in trije Marsovčki. Potem smo se pričeli pogovarjati o tem,

kakšen bi bil njihov vesoljček, če bi prišel na obisk. Po navdušenem opisovanju raznih

vesoljčkov, sem jih povprašala, kakšno cvetico bi si zaželel vesoljček, če bi nas obiskal

na Zemlji.

posebnega. Ko so našteli svoje prijatelje, babice in dedke, pa sem jih

b

27

Slika 27 (foto:internetni vir26) Fotografija naslovnice mladinskega literarnega dela z naslovom »Drejček

in trije Marsovčki«, avtorja Vida Pečjaka

Otroci so opisovali rože, ki imajo namesto listov dlako in se vsako jutro počešejo,

opisovali so sluzaste, nevidne rože, prozorne rože, skozi katere se vse vidi, rože z

rokami namesto trnov, da lahko koga pobožajo, z lestvami do cveta, kamor lahko gre

vesoljček počivat, na nekaterih cvetovih so tudi pristajalne steze za vesoljsko ladjo.

Prav posebne rože pa bi naj imele celo gugalnice, da bi se lahko vesoljček gugal, če bi

uvodu, kjer so pošteno razgibali svojo domišljijo,

em jim dala za nalogo, da izdelajo Čudežno vesoljsko rožo, da jo bodo imeli

se slučajno dolgočasil. Po takšnem

s

pripravljeno za darilo, če se bo slučajno tudi pri njih doma pojavil kakšen vesoljček, da

bi jih obiskal.

o1

itbs=1&iact=rc&dur=1&ndsp=37&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=70&ty=88

26 Internetni vir, slika 27 pridobljena iz Wikipedija, Prosta enciklopedije, Vid Pečjak, dne 30.1. 2011 na: http://www.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/9/9f/Marsov%C4%8Dki92.jpg&imgrefurl=http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Marsov%25C4%258Dki92.jpg&usg=__GHcp2LJZy5GY8nPimrllAPu55Do=&h=2338&w=1700&sz=1034&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=JB507_2ooPAM:&tbnh=133&tbnw=109&ei=w4pFTea7NdDrOcmw1cAB&prev=/images%3Fq%3Ddrej%25C4%258Dek%2Bin%2Btrije%2Bmarsov%25C4%258Dki%26um%3D1%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26rlz%3D1W1RNTN_en%26biw%3D1579%26bih%3D716%26tbs%3Disch:1&um=1&=234&oei=w4pFTea7NdDrOcmw1cAB&esq=1&page

7.2.5.1 Demonstracija:

118 119 Fotografiji 118 in 119 (foto:lastni arhiv) Fotografiji 118 in 119 nam kažeta vse potrebno za izvedbo te delavnice. Potrebujemo

lepilo, škarje, spenjač, barvne flomastre, različne barve krep papirja in kolaža, trši

podolgovati kos zelenega tanjšega kartona za steblo in dva izrezana kroga (za mlajše

otroke, starejši si jih lahko izrežejo že sami) iz belega tankega kartona.

120 121

Fotografiji 120 in 121 (foto:lastni arhiv)

Na fotografiji 120 je prikazana izdelava stebla. Najprej vzamemo zelen karton,

predviden za steblo, ki je širok približno 8-10 cm in ga dvakrat prepognemo po dolžini

zato, da postane bolj čvrst, trši in se ne prepogiba pod težo cveta. Nato ga po dolžini

spnemo. Sedaj si moramo pripraviti cvetne liste. Učence sem spodbujala k čim

estrejši uporabi papirja, različne možnosti sem jim tudi demonstrirala. Fotografija 121

nam prikazuje različne možnosti uporabe papirja, ki jih učenci sami uporabijo, da

e

p

oblikujejo papir v čim bolj nenavadne cvetne liste. Prikazala sem jim svaljkanje,

zvijanje, trganje, rezanje na tanke trakove, rezanje poljubne oblike, rezanje z različno

nazobčanimi rezili, pregibanje na različne načine, luknjanje s prepikovanjem, luknjanj

z izrezovanjem, prepletanje, vozlanje, delanje kroglic …

61

122 123 Fotografiji 122 in 123 (foto:lastni arhiv) Ko imamo vse cvetne liste pripravljene, začnemo z lepljenjem. Prvi beli krog

o nanj cvetne liste (123). namažemo z lepilom (122) in namestim

124 125 Fotografiji 124 in 125 (foto:lastni arhiv) Ko so listki nalepljeni na krog, dobro prilepimo nanj tudi steblo (124), nato pa na

drugi beli krog, da skrijemo mesto lepljenja in je cvet lep

obeh strani (125).

pripravljen cvet nalepimo še

iz

126 127

Fotografiji 126 in 127 (foto:lastni arhiv) Poslikava in dodajanje detajlov

62

63

Sedaj učenci za poslikavo vesoljske rože uporabijo flomastre. Izrisujejo drobne detajle,

ki so v skladu z imenom in opisom njihove rože, poslikajo ali kolažirajo vse prazne

dele rastline, da okrasijo in dokončajo cvet iz obeh strani. Na koncu cvetico tudi

poimenujejo.

128 Fotografija 128 (foto:lastni arhiv) Učenka druga triada je dokončala svojo cvetico. Imenuje

se »Kraužlbauc s torbico«.

7.2.5.2 Končni izdelki otrok prva triada, različne osnovne šole Izdelke so sami

poimenovali

129 130 . Strašljiva zobatka. Rdeča zobna pošast.

131 132 Vesoljska stopničica. Vesoljkica z enim kačjim listom.

133 134 Pač ena roža. Zvezdasta roža, ko gosenice po njej lezejo.

tografije 129, 130, 131, 132, 133 in 134 (foto:lastni arhiv)

Fo

64

135 136 Rožica Vesoljka. Oblak roža. Ima vesoljsko ladjo gor, ko

ima

. zadaj take turbo oblake.

65

137 138

Gusar…………………………………………..Plava Glava.

139 140 Lonec roža z okico. Čopka in Roža Zaporica, ko ne moreš mimo nje

otografija 135, 136, 137, 138, 139 in 140 (foto:lastni arhiv) F

141 142 Raketnica. Križna roža. Noter je vesoljček.

143 144 Robotska roža. To je roža, ko vesoljček gor živi. Oka roža.

145 146 Ptičji vesoljec. Roža zajček in Metuljčkova roža. Deževna roža z Vesoljčkovo hiško. 3

147 148 i, pa stopnice, da vesoljček lahko gre gor.

Fotografija 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147 in 148 (foto:lastni arhiv)

Prijazna roža, ko vesoljčki gor so. Tu sta vesoljski ladj

66

149 150 Roža, ko vse vidi . alo, pa gremo domov …

Še m

151

»Sedaj pa dvignite rožice, da jih bomo vsi skupaj videli!«

152

Fotografija 152 (foto:l ir) Skupni trud je v zraku!

otografija 149, 150, 151 in 152 (foto:lastni arhiv)

astni v

F

67

68

8 EVALVACIJA

Menim, da je bila od vseh delavnic, ki sem jih izvedla v Muzeju narodne osvoboditve

Maribor, ta delavnica z vesoljskimi rožami najuspešnejša. Otroci so prekipevali od idej

že med sodelovanjem v uvodni motivaciji. Njihova domišljija je resnično brez meja.

Velikokrat so me navdušili z rešitvami, z razlagami, s poimenovanji njihovih

vesoljskih cvetic. Menim, da je bila naloga zanje dovolj zahtevna in svobodna, da so

em

a v vseh razredih, kjer sem to nalogo zastavila.

Izbor likovnih tehnik, ki sem jih uporabila v izvedenih likovnih delavnicah, je

pravzaprav skromen. Najbolj so ga omejevale finančne možnosti, ki jih muzej daje na

razpolago. Delavnice imajo na voljo le minimalna sredstva za nabavo materialov in

pripomočkov, ki so večinoma ceneni. Pri raznih kartonih, kolaž in krep papirjih to ni

problem, saj se da odlično ustvarjati tudi iz vsakovrstnih ostankov ali odpadnih

embalaž. Težave pa nastanejo takrat, ko se neracionalno kupujejo cenene in

h orajo otroci ves

as uporabljati, ne glede na to, da ne režejo in da jim neprenehoma povzročajo nemalo

težav. Kljub zgoraj naštetim dejstvom menim, da večjih zapletov pri izvedbi delavnic

ni bilo.

Vseskozi sem jih vodila z velikim veseljem in navdušenjem.

se lahko povsem prepustili ustvarjanju. Naloge so se lotevali navdušeno, reč lahko

d

nekvalitetne škarje ali čopiči, ki ostanejo v trajni lasti muzeja in ji m

č

69

b zaključku diplomskega dela bi se rada posvetila še odgovorom na zastavljena

stitucijo, kjer je nastal praktični del

poimenovali izdelek in mu določili opis navadno takoj po zastavljeni nalogi.

janje kreativnosti, ki je

ovezano s sodobnimi načeli likovne vzgoje, ki vključujejo predvsem odprtost, ki se je

orajo učenci pri likovnem delu vseskozi zavedati.

Kljub temu, da sem v različnih literaturah naletela na mnenje, da cilj galerijske

pedagoške dejavnosti ni v spodbujanju otrokove spontane ustvarjalnosti (Tavčar, 2001,

str. 54; in Babuder, 2010, str. 13), ne morem prestopiti svojega trdnega osebnega

mnenja, da mora biti temelj vsakega praktičnega likovnega ustvarjanja pri otrocih prav

spodbujanje otrokove spontane ustvarjalnosti. Razumljivo je, da to manj drži za

podajanje teoretične snovi o muzealijah, kjer se pridobiva splošno ali specifično znanje

o razstavljenih predmetih. Pri praktičnih likovnih delavnicah, kjer pa otroci v lastnih

likovnih delih podoživljajo in obnavljajo videno ali slišano, pa bi moralo imeti

spodbujanje spontane ustvarjalnosti glavno vlogo.

9 SKLEP

O

raziskovalna vprašanja:

Na vprašanje: Kateri vidiki in cilji sodobne likovne vzgoje so najbolj pomembni za

moje izhodišče? bom odgovorila, da sem pri samem pisanju diplomske naloge naletela

na vsebinski problem. H klasičnim načelom likovne vzgoje sem hotela dodati tudi

načela in pristope, ki vključujejo konceptualno umetnost, saj živimo v dobi

konceptualizma. Vendar pa sem si za svojo in

diplomske naloge, izbrala Muzej narodne osvoboditve Maribor, ki pa kot institucija

temelji na hrambi starih izdelkov, ki so povezani z mariborsko industrijo in z

narodnoosvobodilnim bojem. Zato sem, v duhu konceptualizma, poskušala med

vodenjem učence pripraviti do tega, da so svoje likovno delo izdelovali z nekim

razlogom, da so razmišljali o tem, kako sta videz in vsebina povezana z imenom, da so

med ustvarjanjem razmišljali o tej povezavi in jo dopolnjevali z zgodbicami in z

izvirnimi komentarji. Večina učencev je potrebovala veliko spodbude, da so pričeli

razmišljati o vsebini izdelka in jo povezovati z imenom. Le učenci z najbolj izvirnimi

in zanimivimi izdelki s tem niso imeli nobenih težav, ter so izvirno in predvsem

spontano

Za moje izhodišče je tako bistvenega pomena prav spodbu

p

m

70

: Kakšna sta razvoj in specifika muzejske pedagogike? bom odgovorila, da

rehaja od pasivnih poslušalcev k vse bolj aktivnim udeležencem

edagoškega procesa. Sploh mlajši učenci potrebujejo veliko spodbude in aktivnosti, da

, kot temeljni akt zaposlovanja v

raktično ustvarjalno delo z

se sam praktično nikoli ni

čal z različnimi likovnimi tehnikami ali postopki, in so mu takšna dela povsem tuja.

Na vprašanje

je muzejska pedagogika, sploh v zadnjih nekaj letih, v intenzivnem razvoju. Trend

udeleženih obiskovalcev p

p

jim je pedagoški proces v muzeju zanimiv. Specifika muzejske pedagogike je ravno v tem,

da morajo biti delavnice in dejavnosti namenjene temu, da se visoko strokovno znanje na

čim bolj razumljiv in zanimiv način približa širšim množicam. Zato si muzeji in galerije

vse bolj prizadevajo, da bi sploh mlajšim obiskovalcem delovali zanimivo in zabavno, saj

je ravno zgodnje otroštvo pravi čas, da si otroci pričnejo privzgajati pozitiven odnos do

muzejskih zbirk in umetnin. (Tavčar, 2001, str. 9). Tako je v muzejih in v galerijah stalno

prisotna potreba po učinkovitih in zanimivih gradivih, ki bi spontano pritegnila

obiskovalce.

Pomemben delež obiskovalcev (in s tem tudi finančni priliv muzeja) predstavljajo

predvsem skupine osnovnošolskih otrok, ki jim po obveznem predavanju, s strokovnim

vodstvom kustosa pedagoga, ponudijo tudi likovno ustvarjanje v praktičnih likovnih

delavnicah.

Iz strani nadrejenih sem zaznala interes, da bi se popestrila in izboljšala kvaliteta delavnic.

Zaplete pa se pri uradnih rešitvah. Muzej narodne osvoboditve Maribor namreč lahko po

potrebi razpiše delovno mesto kustosa pedagoga, ne more pa razpisati delovnega mesta

likovnega pedagoga, ker to ni vpisano v uradnih potrebah po muzejskih delovnih mestih.

Vendar pa je … »Organizacija dela dinamičen, živ in v okolje odprt sistem« … (Mihelič,

2007, str. 42), ki ga je nujno potrebno prilagajati času in spremembam (Mihelič in Škafar,

2008). Oblikovanje in sistematizacija delovnih mest

ustanovi, ne more biti večna, saj se mora potreba po kadrih kompetentno prilagajati

sodobnim zahtevam časa in prostora (Mihelič, 2005 in skupina avtorjev, 2009).

Vendar pa se postavlja vprašanje, če pri tako pogostem in množičnem obisku otrok, kot ga

imajo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, taka potreba res ne obstaja? Likovni

strokovnjaki, ki utemeljujejo kvaliteto na področju izvajanja likovnega pouka,

utemeljujejo tudi razloge za to, da se vsaj v javnih ustanovah, ki so namenjene

izobraževanju in vzgajanju, daje primernejša vloga tudi pedagoškim spoznanjem na

področju likovne stroke. Likovni pedagog, ki ima potrebno znanje in izkušnje, bi mogoče

na bolj kompetenten način razvijal izvirne likovne pristope za p

ladimi, kot zgodovinar, kustos ali umetnostni zgodovinar, ki m

sre

71

h okvirjev se likovne delavnice za otroke množično pojavljajo. Prisotne so

Na raziskovalno vprašanje Kakšni so vloga in cilji muzejske pedagogike? bom

odgovorila z naslednjim razmišljanjem:

Za dolgoročno preživetje muzejev ali galerij je bistvenega pomena število

obiskovalcev. Muzejska pedagogika je v zadnjih nekaj letih bistveno pripomogla k

temu, da so obiski muzejev ali galerij postali pestrejši, zanimivejši in otrokom bolj

prijazni. Predvsem prvi stik z muzejem ali z galerijo je najpomembnejši, saj se bodo

otroci, ob pozitivni izkušnji, vedno radi vračali v tako ali podobno ustanovo.

Najbolj neposredni opazovalci v muzejih ali galerijah so prav otroci. Eksponate ali

umetnine doživljajo predvsem vizualno in čustveno, njihove reakcije pa so spontane in

predvsem pristne. Pri likovnih dejavnostih najmlajših ni najpomembnejši končni

izdelek, ampak predvsem ustvarjalni proces, v katerega so otroci aktivno vključeni in

se pri tem učijo preko lastnih izkušenj. (Zupančič, 2001, str. 125-142). Prav pester in

zanimiv pedagoški proces, ki omogoča obiskovalcem učenje preko lastnih izkušenj, pa

je odraz učinkovitosti dobre muzejske pedagogike.

Izven šolski

v raznih trgovskih centrih, v sklopu javnih prireditev ali pod okriljem različnih

oglaševanj in promocij izdelkov. Le malokdo pa se povpraša o kvaliteti teh delavnic,

ki se izvajajo večinoma brez strokovno usposobljenih ljudi in brez podpore

strokovnjakov iz likovnega področja, velikokrat celo po šablonskih pristopih in

predlogah, ki ustvarjalnosti ne spodbujajo, ampak jo celo ukalupljajo ali zavirajo. Prav

muzejska pedagogika, ki je še v razvoju, bi si morala v povezavi z likovno stroko

zagotoviti neoporečno vodenje praktičnih muzejskih likovnih delavnic. Menim, da bi

bila prisotnost likovnega pedagoga v trajno pomoč muzeju, v katerem se praktične

likovne delavnice redno izvajajo.

V predstavitveni brošuri Muzeja narodne osvoboditve Maribor je sestavek, ki govori o

tem, da je bil ta muzej eden prvih v Sloveniji, ki so uvedli delovno mesto kustosa

pedagoga, kar dokazuje zelo napredno razmišljanje vodilnih ljudi v tej ustanovi in

velik napredek na področju muzejske pedagogike. Glede na to, da se v tem muzeju

aktivno izvajajo praktične likovne delavnice, bi bilo mogoče smiselno stopiti korak

naprej in v delovni proces vključiti tudi likovnega pedagoga.

72

i študentke, prijateljice, Kaja Lukač, Mateja

in ročne

Na raziskovalno vprašanje Kakšni bi lahko bili novi načini dela med institucijami in

didaktiko? bi omenila le to, da smo tr

Uranjek in jaz, pričele s prostovoljnim vodenjem likovnopedagoških delavnic, ki jih

organizira likovno društvo Rulik Ruše. Pred nekako letom dni smo sprejele prijazno

povabilo in se včlanile v Likovno društvo Rulik Ruše. Veliko umetnikov in članov

društva je ljubiteljskih ustvarjalcev, nekateri so samouki. Izrazili so željo, da bi se

udeleževali likovnih delavnic, kjer bi lahko pridobivali likovno znanje

spretnosti. Sedaj že od oktobra 2010, ob četrtkih popoldne, redno potekajo likovne

delavnice, ki se jih udeležuje od 6-8 umetnic, upokojenk, ki z veseljem pridejo da

skupaj ustvarjamo. Obiski in priprave delavnic so prostovoljni in so del aktivnosti, ki

potekajo pod okriljem likovnega društva.

Iz četrtkovih zimskih uric sem dodala še nekaj utrinkov:

153 154 155

Fotografije 153, 154 in 155 (foto:lastni vir) Potek dela in končni izdelki udeleženk likovnih delavnic odraslih, ki potekajo na sedežu likovnega društva Rulik v Rušah

156 157

Fotografija 156 (foto:lastni vir) Delavnica je v teku! Fotografija 157 (foto:lastni vir) Tudi otroci so vedno dobrodošli!!

73

čiti z njegovimi

»Prihodnosti ne poznam, Thĕo, poznam pa večni zakon, da se vse nenehno

spreminja« … … »Ostaja nam, da nekaj naredimo; kar naredimo, ne bomo obžalovali.

Bolj, kot smo aktivni, bolje je; in raje doživim neuspeh, kot da bi stal križem rok« …

(Kovič, 2001, str. 174).

Na zadnje raziskovalno vprašanje, ki se glasi: Kako učinkovito pripraviti in izvesti

likovne delavnice v Muzeju narodne osvoboditve Maribor?sem poskusila odgovoriti v

praktičnem delu te diplomske naloge. Zagotovo obstaja vrsta drugačnih rešitev na

zastavljeno vprašanje, prav tako, kot obstaja tudi morje možnosti, ki jih imamo vedno

na razpolago. V diplomski nalogi, ki sem si jo zastavila, sem likovne naloge in motive

izbirala na podlagi lastne presoje in po svojih najboljših močeh. V kakšni meri pa mi je

dejansko uspelo zadostiti zahtevam stroke, bo pokazala njena uporabnost.

Sam študij in z njim povezano raziskovanje, mi je prineslo pred oči stavek, po katerem

na nek način tudi sama živim. Vincent van Gogh je v svojih pismih zelo preprosto

opisal tako njegov, kot moj način razmišljanja. Zato želim zaklju

besedami:

…

28 Slika 28: Vincent van Gogh, Rožnata breskev »Souvenir de Mauve«, marec 1888, Reprodukcija cvetočega breskovega drevesa .27

27 Vir slike iz knjige Kovič B. (2001), Vincent van Gogh – Pisma Théu, Maribor, str. 212

74

…...str. 39

otografija 20, 21, 22, 23, 24 in 25………...…………………….……………...str. 40

41, 42 in 43, ………...………………………………………...….....str. 44

1, 72, 73, 74 in 75…………….…………………...…...str. 50

otografija 76, 77, 78, 79, 80 in 81……………………..…………….………....str. 51

Fotografija 82 in 83……………………………………………………….…......str. 52

Fotografija 84, 85, 86, 87 in 88 …………………………….…………….…......str. 54

Fotografija 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95 in 96……………………………………...str. 55

Fotografija 97, 98 in 99……………………………………………………….…str. 56

Fotografija 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106 in 107 ………………………......str. 57

Fotografija 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114 in 115………………….…...…...str. 58

Fotografija 116 in 117 …………………………………...……………..…..…...str. 59

Fotografija 118, 119, 120 in 121…………………………………….……….….str. 61

Fotografija 122, 123, 124, 125, 126 in 127……………………………………...str. 62

Fotografija 128………………………………………………………………......str. 63

Fotografija 129, 130, 131, 132, 133 in 134……………………………………...str. 64

Fotografija 135, 136, 137, 138, 139 in 140…………………………….……......str. 65

Fotografija 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147 in 148……………………….......str. 66

Fotografija 149, 150, 151 in 152…………………………………………….......str. 67

Fotografija 153, 154, 155, 156 in 157……………………………………….......str. 72

10 SEZNAM FOTOGRAFIJ Fotografija 1………………………………….…………………………..……...str. 35

Fotografija 2………..………………………………………...…..……………...str. 36

Fotografija 3, 4, 5, 6 in 7……………………………………………….……......str. 37

Fotografija 8, 9, 10, 11, 12 in 13………………………..…………….………....str. 38

Fotografija 14, 15, 16, 17, 18 in19………………………………….………

F

Fotografija 26, 27 in 28……………………………….………………………....str. 41

Fotografija 29, 30, 31, 32, 33 in 34………………………….………………......str. 42

Fotografija 35 36, 37, 38, 39 in 40………………………………….…………...str. 43

Fotografija

Fotografija 44, 45, 46, 47, 48 in 49……………………………………..…..…...str. 47

Fotografija 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59 in 60……………………..…...str. 48

Fotografija 61, 62, 63, 64, 65,66 in 67………..………………………….……...str. 49

Fotografija 68, 69, 70, 7

F

75

11 SEZNAM SLIK

Slika 1……….....………………………………………...………..……………...str. 10

Slika 2 in 3…………………...……………………………..………………….....str. 11

Slika 4 in 5…………………...……………………………..…………………….str. 12

Slika 6 in 7………………...…………………………………..……………….....str. 13

Slika 8 in 9…………………...………………………………..………………….str. 14

Slika 10 in 11…………………...………………………………..……………….str. 15

Slika 12………………...……………………………….………………………...str. 16

Slika 13………………...………………………………….……………………...str. 30

Slika 14, 15, 16 in 17…………………...………………………………..…….....str. 31

Slika 18 in 19………………...………………………………..………………….str. 32

Slika 20, 21, 22 in 23…………………...…………………………..………….....str. 33

Slika 24…………………...…………………………….………………………...str. 45

Slika 25………………...……………………………….………………………...str. 53

Slika 26…………...…………………………………….………………………...str. 59

Slika 27………………...………………………….……………………………...str. 60

Slika 28………………...………………………….……………………………...str. 73

76

N VIRI

la.

Mihelič, A. (2007). Organiziranje in menedžment. Maribor: Doba – Visoka poslovna

šola

Strnad B. (2005). Obrat od umetniškega dela nazaj sebi. Likovna vzgoja 6. št. 29-30,

str. 44 – 48.

Slapšak, S. (6. 2. 2010). Žafran. Večer, Zgodbe o stvareh, sobotna priloga.

Strnad B. (2006). Kako pravilno naslikati zajčka? Dialogi. 42. št. 10, str. 33 – 47.

Tavčar L. (1998). Osemdeset let Narodne galerije. Muzejska pedagogika v Narodni

galeriji. Ljubljana: Narodna galerija.

12 LITERATURA I

Babuder U. (2010). Izkustveno učenje po modelu Davida A. Kolba, Diplomska naloga.

Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta. Oddelek za likovno pedagogiko.

Berberih – Slana A. Muzej narodne osvoboditve Maribor, muzejska publikacija z

vključenim slikovnim gradivom, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor)

Berce-Golob H. (1993). Načini dela pri likovni vzgoji. Ljubljana: DZS.

Duh M. in Vrlič T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole –

Priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.

Duh M. in Zupančič T. (2009). Sodobna likovna umetnost v kurikulumu vrtca.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Kovič B. (2001). Vincent van Gogh - Pisma Théu. Ljubljana: Založba Mladinska

knjiga, MA-TISK, d. d. Maribor

Mihelič, A. (2005). Vodenje in ravnanje z ljudmi. Maribor: Doba – Visoka poslovna

šo

77

tniki in odrasli v galeriji – Priročnik za kustose

edagoge, učitelje, vzgojitelje in starše. Študijski zvezki 8. Ljubljana: Narodna

rlič T. (2001). Likovno – ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:

rlič T. (1995). Origami med vsebinami likovno–vzgojnega dela v vrtcih in nižjih

a, vzgoje in

obraževanje predšolskih otrok in otrok na razredni stopnji osnovne šole. Št. 1-2, str.

upančič T. (2006). Metoda likovnopedagoškega koncepta – Priročnik za učitelje.

OVZETI VIRI

utina, M. (1984) Slikarsko mišljenje, Od vizualnega k likovnemu, Ljubljana,

fland, A. (1992). Curriculum Problems at Century’s End:Art Education and Post-

Finland,

he Association of Art Teachers in Finland. 114-12.

ynton, N. (1994). Zgodba moderne umetnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.

. Ljubljana: Analecta

Karlavaris, B. (1972). Metodika nastave likovnog vaspitanja, Zavod za udžbenike i

nastavna sredstva, Beograd, str. 72.

Tavčar L. (2001). Otroci, mlados

p

galerija.

V

Debora.

V

razredih osnovne šole. Educa. Strokovna revija za področje varstv

iz

15-20. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Z

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

PBlohm, M. (1995). Vermittlung zeitgenössicher Kunst in Kunstunterricht. Heidelberg:

RAAbits Kunst.Abteilung V,Beitrag 1.

Brejc, T. (1991). Temni modernizem. Ljubljana: Cankarjeva založba.

B

Cankarjeva založba, str.287

E

modernism. VPiironen, L. (Ur.) Power of Images – A Selection of Papers given at the

European Regional Congress of INSEA in Helsinki 9-13 Avgust 1992 and at the

INSEA Research Conference in Tampere 6-8 Avgust 1992. Helsinki: INSEA

T

L

Jameson, F. (1992). Postmodernizem

78

. (1979). Metode izobraževanja odraslih, Ljubljana, Delavska enotnost, str.

51-155.

man, E. (1909) O dostojnosti. Ljubljana: samozaložba.

, Ljubljana 1993, str. 25.

ikovni pouk in metodika likovnega pouka (rokopis za študente

NTERNETNI VIRI bljeno 5. 11.

010, iz http://slovenia.icom.museum/dokumenti/kodeks.pdf

Karlavaris, B. (1976). INSEA 74, 1976, str. 368 – 369

Kranjc, A

1

Lyotard, J. F. (1988). Postmoderno stanje. Novi Sad: Bratstvo i Jedinstvo.

Roz

Tavčar, L. (1986) »Nekaj problemov muzejske pedagogike«, referat na

Jugoslovanskem kongresu pedagogov, Maribor.

Tavčar, L. (1991), Zbornik muzeoloških predavanj 1991, Slovensko muzeološko

društvo, Zveza muzejev Slovenije

Zornik, K. (1966). L

Akademije likovne umetnosti v Ljubljani, za interno uporabo), Ljubljana, str.76.

IInternetni vir, ICOM-ov kodeks muzejske etike, Ljubljana 2005, prido

2 )

muzej, pridobljeno 5. 11. 2010, iz:

ttp://www.rtvslovenija.si/zabava/na-danasnji-dan/postavljena-osnova-za-prvi-

Internetni vir, Prvi slovenski

h

muzej/241556

Internetni vir, (skupina avtorjev, 2009), pridobljeno 31. 1. 2011, se nanaša na link:

http://www.impletum.zavod-

irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Organizacija_in_menedzment_podjetja-

Bauer_Kralj_Mihelic_Skafar_Vorina_.pdf

nternetni vir, (Mihelič in Škafar, 2008), pridobljeno 31. 1. 2011, se nanaša na link:

I

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Poslovni_procesi-

Mihelic_Skafar.pdf

14 PRILOGE: PRILOGA 1 Učna priprava Rajska ptica. Prva triada

PRIPRAVA NA LIKOVNE DELAVNICE

čence PRVE triade devetletne osnovne Muzej narodne ibor

DEN ČAS TRAJANJA: 45 min

DELAVNICA PRIMERNA ZA: USTANOVA: PREDVIUšole

osvoboditve Mar

DELAVNICO PRIPRAVILA IN IZVEDLA:Žitnik Lucia LIKOVNO PODROČJE: Slikarstvo LIKOVNI PROBLEM: Izdelava in poslikava novoletnega okraska LIKOVNA NALOGA:Izdelajo, kolažirajo in poslikajo obojestransko novoletno ekoracijo d

LIKOVNA TEHNIKA: Iz kartona, vrvice, lepila in kolaž papirja oblikujejo novoletni okrasek in ga poslikajo z barvicami ali barvnimi flomastri LIKOVNI MOTIV: RAJSKA PTICA CILJI REŠEVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV:

Razvijajo ročne spretnosti Razvijajo slikarske zmožnosti in negujejo individualni likovni izraz

st opazovanja, prostorske predstavljivosti in vizualizacije, ovni spomin in domišljijo

Se seznanjajo z likovnimi tehnikami Spoznavajo značilnosti različnih slikarskih materialov in pripomočkov Razvijajo prostorske predstave in plastično občutljivost

Razvijajo sposobnolikovno mišljenje, lik

UČNE OBLIKE: Frontalna

UČNE METODE: *Razgovor

Individualno delo učencev *Demonstracija

*Praktično delo *Pogovor *Razlaga

LIKOVNO – DIDAKTIČNA SREDSTVA (učila in učni pripom Ogled razstave starih okraskov v Muzeju narodne osvoboditve Maribor,

slovenske kulturne dediščine Primeri

očki): del

podobnih, vendar novodobnih okraskov steklenih ptičkov, ki so primerni, da jih učenci tudi vzamejo v roke in si jih dobro ogledajo

LIKOVNI MATERIAL, ORODJA IN PRIBOR:

Tanek karton za izrez flomastri, svinčnik, barvice, škarje, škarje z različnimi vzorčnimi rezili.

podlage, vrvica, lepilo, raznobarvni kolaž papir, barvni

VIRI IN LITERATURA: Učni načrt za likovno vzgojo, prva triada

Tacol T., Likovno izražanje 5, učbenik za likovno vzgojo za 5. razred

orabna

vne igrarije, Učbenik za likovno vzgojo za 2. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: Debora, 2002

devetletne osnovne šole, Ljubljana: Debora, 2005 Pischel G., Zgodovina umetnosti, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, up

umetnost, Mladinska knjiga,1970 Tacol T., Liko

1

VSEBINSKA PRIPRAVA UČNE URE

VSEBINSKA PRDIDAKTIČNA

Oblike, metode)

MATERIALNA PRIPRAVA čila, učni.prip.)

IPRAVA  PRIPRAVA ( (U

UVODNA MOTIVACIJA Po uvodnem pozdravu navežem

pogovor na prihajajoči božični čna različne oblike okraskov, s

, če kdo

ledamo si razstavljene okraske,

talna

Razgovor

i

enske kulturne dediščine

Novi okraski,

starim, primerni, da jih

o v roke

as in

Fron

katerimi krasimo novoletno jelko. Razlaga Po naštevanju povprašam

pozna kot novoletni okrasek steklene Demonstracijaptičke.

Pogpodobni

nazadnje individualno vzamejo v roke nov okrasek in si ga dobro

učenci vzamej

pogledajo.

Razstavljenstari okraski, del

slov

DEMONSTRACIJA

e na tanke

prepikovanjem, luknnjem, prepletanje, delanje kro lic…

, rep in

a in

Razgovor Razlaga

Demonstracija

Različni slikarski

materiali in močki

Najprej jim predstavim potrebni material in orodja

Predstavim jim različne možnosti pripouporabe papirja, kot so: svaljkanje, zvijanje, trganje, rezanjtrakove, rezanje poljubne oblike, rezanje z različno nazobčanimi rezili, pregibanje na različne načine, luknjanje sz izrezova

janje

vozlanje, g Ptičku se izgotovi čopek

pritrdi vrvica Ptičku se izdela trup s perutmi,

nogami in drugimi detajli Poslikava celotnega okrask

izdelava detajlov Poimenovanje lzdelka

NAPOVED SMOTRA Danes bomo izdelali božični okrasek za novoletno jelko. Za motiv si bomo izbrali

Razlaga

rajsko ptico. škarje, vrvico,

strani. Vsaka ptica

izmislite kratko zgo

Frontalna

Pri delu bomo uporabiliflomastre, lepilo, karton in kolaž papir. Okrasek, bomo dokončali iz ene in iz druge

naj ima razlog, smisel, zakaj je takšna, kot je. Lahko si zanjo tudi

dbico. Ob koncu ure bomo vsako ptičko tudi poimenovali

2

NAPOTKI ZA DELO Učenci se v skupinah zberejo okrog

imajo na

Najprej bomo izrezali in si pripravili ptice. Nato bomo

, oči,

Frontalna

Demonstracija

pripravljenih miz, kjer že razpolago ves potrebni material in orodja.

posamezne dele rajske začeli izdelovati čopek, repek in pritrdili vrvico. Sledi izdelava in poslikava trupa, nogkljuna ter drugih detajlov ZDAJ PA NA DELO!

Razlaga

PRAKTIČNO DELO UČENCEV Učenci delajo individualno in v

skupinah Med delom jih usmerjam, jim

bujam pri

e

Skupinsko delo Individualna

Praktično delo

svetujem, pomagam pri improviziranju, spodreševanju težav

Učenci izdelajo novoletni okrasek v motivu rajske ptice s tehniko trgankin jo nadgradijo s poslikavo z barvnimi flomastri.

VREDNOTENJE Skupaj z učenci razporedimo vse izdelkein si jih ogledamo.

po mizi

ednja vprašanja:

a? otiv

imivo? aj vam je bilo najbolj všeč?

žave z izvedbo? pri

Frontalna Razgovor

Tabelna slika z vprašanji

Učenci ovrednotijo svoje izdelke in izdelkesošolcev glede na nasl

Ali je okrasek razgiban? Ali je izviren? Ali je zanimiv in nekaj posebneg Ali ste upoštevali m Ali vam je bilo delo zan

K Ali ste imeli te Učenci govorijo o svojih izkušnjah

izdelavi rajske ptice ZAKLJUČEK Hvala vam, da ste lepo sodelovali pri urBili ste… razred

i

Lepo se imejte še naprej

3

PRILOGA 2 Učna priprava Rajska ptica d tretja triada

KOVNE DELAVN

NOVA: Muzej narodne

boditve Maribor

PREDVIDEN ČAS TRAJANJA: 45 min

ruga in

PRIPRAVA NA LI

DELAVNICA PRIMERNA ZA: USTA

ICE

Učence DRUGE IN TRETJE triade devetletne osnovne šole osvoDELAVNICO PRIPRAVILA IN IZVEDLA: Žitnik Lucia LIKOVNO PODROČJE: Slikarstvo LIKOVNI PROBLEM: Izdelava in poslikava novoletnega ok ska raLIKOVNA NALOGA: Izdelajo, kolažirajo in poslikajo obojestransko novoletno dekoracijo LIKOVNA TEHNIKA: Iz kartona, vrvice, lepila in kolaž papirja oblikujejo novoletni krasek in ga poslikajo z barvicami ali barvnimi flomastri o

LIKOVNI MOTIV: Rajska ptica CILJI REŠEVANJA LIKOVNIH PROBLEM

Se seznanjaOV:

jo z likovnimi tehnikami arskih materialov in pripomočkov

ve in plastično občutljivost sti

možnosti in negujejo individualni likovni izraz ske predstavljivosti in vizualizacije,

ploskvi

Spoznavajo značilnosti različnih slik Razvijajo prostorske predsta Razvijajo ročne in motorične spretno Razvijajo slikarske z Razvijajo sposobnost opazovanja, prostor

likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo Razvijajo občutek za ravnovesje na

UČNE OBLIKE: UČNE MET

*Razgov *Dem ktično d *Pogovor

*Razlaga

Frontalna Individualno delo učencev *Pra

ODE: or onstracija

elo

LIKOVNO – DIDAKTIČNA SREDSTVA (uč Ogled razstave starih okraskov v M

ila in učni pripomočki): uzeju narodne osvoboditve Maribor, del

, vendar novodobnih okraskov steklenih ptičkov, ki so

ke in si jih dobro ogledajo

slovenske kulturne dediščine Primeri podobnih

primerni, da jih učenci tudi vzamejo v ro

LIKOVNI MATERIAL, ORODJA IN PRIBOR: čni kartoni , valovite in navadne lepenke, ki naravnih barv, vrvica, lepilo, črni

i vzorčnimi rezili.

Tanek karton za izrez podlage, različimbolj različne in z različnimi odtenflomaster, navadne škarje, škarje z različnim

VIRI IN LITERATURA: Učni načrt za likovno vzgojo, druga in tretja triada

enik za likovno snovanje za 9. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: Debora, 2005 umetnosti, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, uporabna umetnost, Mladinska knjiga,1970

J. Debicki, Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 1998

TACOL, Tonka, Likovno snovanje 3, učb

G. Pischel, Zgodovina

1

VSEBINSKA PRIPRAVA UČNE URE

DIDAKTIČNA PRAVA

metode

MATERIALNA A VSEBINSKA PRIPRAVA  PRI

(Oblike, ) PRIPRAV

(Učila, učni.prip.)

UVODNA MOTIVACIJA

žični čas in

aštevanju povprašam, če kdo

ne okraske, nazadnje individualno vzamejo v

ntalna

tavljeni stari okraski, del

slovenske kulturne

ine

podobni starim, primerni, da jih učenci vzamejo

v roke

pogovor na prihajajoči boPo uvodnem pozdravu navežem Fro

na različne oblike okraskov, s Razgovor katerimi krasimo novoletno jelko.

Po nRazlaga dedišč

pozna kot novoletni okrasek steklene ptičke.

Demonstracija Novi okraski,

Pogledamo si razstavlje

roke nov okrasek in si ga dobro pogledajo.

Razs

DEMONSTRACIJA Najprej jim predstavim potrebni

material in orodja Razlaga m Pozornost usmerim na različne barve

lepenke in kartonov, na različne pripomočki

rastre in valove, na različno teksturo. Opozorim, da karton uporabljajo čim

iko. njem debelejšega karton

Izrezani kosi se lepijo eden na drugega, da

ep in

drugi želeni detajli

snilo ali kratek opis,

Razgovor

Demonstracija

Različni slikarski

ateriali in

bolj raznol Z izrezova a

se začne izdelovati trup.

dobimo zadebeljen, tridimenzionalen izgled.

Ptičku se izgotovi čopek, rpritrdi vrvica

Ptičku se izdelajo peruti, noge in

Sledi poslikava celotnega okraska in izdelava detajlov

Učenci dobijo nalogo, da ob koncu ure svoj izdelek poimenujejo in da bodo dodali pojazakaj je izdelek takšen, kot je.

2

NAPOVED SMOTRA Dnovoletn

anes bomo izdelali božični okrasek za o jelko. Za motiv si bomo izbrali

rje, vrvico, črni flomaster, lepilo, različne kartone in

j različnih odtenkov

isel, i

Frontalna Razlaga

rajsko ptico. Pri delu bomo uporabili ška

valovite lepenke čimbolin izgledov. Okrasek, bomo dokončali iz ene in iz druge strani. Vsaka ptica naj ima razlog, smzakaj je takšna, kot je. Lahko si zanjo tudizmislite kratko zgodbico. Ob koncu ure bomo vsako ptičko tudi poimenovali.

NAPOTKI ZA DELO Učenci se v skupinah zberejo okrog pripravljenih miz, kjer že imajo na razpolago ves potrebni material in orodja.

ali in si pripravili

pek in pritrdili

Frontalna

Razlaga

Demonstracija

Najprej bomo izrezposamezne dele rajske ptice. Nato bomozačeli izdelovati čopek, revrvico. Sledi izrezovanje, lepljenje in poslikavatrupa, nog, oči, kljuna ter drugih detajlov ZDAJ PA NA DELO!

PRAKTIČNO DELO UČENCEV Učenci delajo individualno in v

skupinah Med delom jih usmerjam, jim

svetujem, pomagam pri

v v

s tehniko

avo s črnim

Skupinsko delo Individualna

Praktično delo

improviziranju, spodbujam pri reševanju teža

Učenci izdelajo novoletni okrasekmotivu rajske ptice trganke, rezanke in lepljenke in jo nadgradijo s poslikflomastrom.

3

izi

zviren?

Učenci govorijo o svojih izkušnjah pri e ptice

Razgovor VREDNOTENJE Skupaj z učenci razporedimo vse izdelke po min si jih ogledamo. Učenci ovrednotijo svoje izdelke in izdelke sošolcev glede na naslednja vprašanja:

Ali je okrasek razgiban? Ali je i Ali je zanimiv in nekaj posebnega? Ali ste upoštevali motiv Ali vam je bilo delo zanimivo? Kaj vam je bilo najbolj všeč? Ali ste imeli težave z izvedbo?

izdelavi rajsk

Frontalna

ZAKLJUČEK uri

Hvala vam, da ste lepo sodelovali priBili ste… razred Lepo se imejte še naprej

4

PRILOGA 3 Učna priprava Čisto tvoja žabica. Druga in tretja triada

RAVA NA LIKOVNE D CE

STANOVA:

osvoboditve Maribor

PREDVIDEN ČAS TRAJANJA: 45 min

PRIP ELAVNI

DELAVNICA PRIMERNA ZA: Učence DRUGE IN TRETJE triade dev le

UMuzej narodne

et tne osnovne šole DELAVNICO PRIPRAVILA IN IZVEDLA: Žitnik Lucia LIKOVNO PODROČJE: Slikarstvo LIKOVNI PROBLEM: Izdelava in poslikava origami zgibanke LIKOVNA NALOGA: Izdelajo, kolažirajo in poslikajo zgibanko iz papirja LIKOVNA TEHNIKA: Iz papirja oblikujejo zanimivo origami zgibanko in jo poslikajo z barvicami, barvnimi flomastriali jo kolažirajo LIKOVNI MOTIV: Origami žabica, ki skače CILJI REŠEVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV:

Se seznanjajo z drugačnimi likovnimi tehnikami jajo izdelke, ki so značilni tujo kulturo

Spoznavajo nove likovne snovi ali vsebine Spoznavajo značilnosti različnih slikarskih materialov in pripomočkov Razvijajo prostorske predstave in plastično občutljivost Razvijajo ročne spretnosti Razvijajo slikarske zmožnosti in negujejo individualni likovni izraz

Pridobijo stik in ustvar

UČNE OBLIKE: Frontalna Individualno delo učencev

UČNE METODE: *Razgovor *Demonstracija *Praktično delo *Pogovor *Razlaga

LIKOVNO – DIDAKTIČNA SREDSTVA (učila in učni pripomočki): Ogled razstave Hirošima – Nagasaki in projekta »1000 žerjavov za mir« v

Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Sistematično pripravljene zgibanke žabice po posameznih korakih zgibanja, ki

so pripravljeni v tako velikem formatu, da je dobro viden tudi od daleč. Tabelna slika z nazornim prikazom zgibanja, tudi pripravljena v velikem

formatu, da je vidna tudi od daleč

LIKOVNI MATERIAL, ORODJA IN PRIBOR: Papir, lepilo, raznobarvni kolaž papir, barvni flomastri, barvice, škarje

VIRI IN LITERATURA: Učni načrt za likovno vzgojo, prva triada Gardner M. Origami, Eleusis, and the Soma cube, Cambridge University Press,

2008

1

VSEBINSKA PRIPRAVA UČNE URE

KTIČNARAVA

de

NA  

VSEBINSKA PRIPRAVA 

DIDA MATERIALPRIPRAVA

učni.prip.)PRIP

(Oblike, meto ) (Učila,

UVODNA MOTIVACIJA Po uvodnem pozdravu jih vprašam, Fro

katera žival jim je najbolj pri srcu.

je e

videli.

in na

jim razstavo in projektrjavov« in povem, da b

zgibanjemratko

opišem, kaj to je. Pojasnim, da bomo

ntalna

r

Demonstracija

Razstavljeni stari okraski, del

slovenske kulturne dediščine

Novi okraski, podobni starim, primerni, da jih učenci vzamejo

v roke

že videl pravo žabico. Razlaga Po naštevanju povprašam, če je kdo Razgovo

Najpogumnejše vprašam, če je kdo že držal žabico v rokah in kakšna

na otip in kakšne barve žabic so ž

Skupaj si ogledamo fotografije različnih žab, opišem jim njihove značilnosti ali zanimive posebnosti.

Povprašam jih, če so kdaj že izdelovali žabico, jo slikali ali risali. Povpašam jih, če so jo mogoče že kdaj izdelovali iz papirjakakšen način.

Omenim om»1000 že o

danes ustvarjali žabice zv origami tehniki in na k

,

ustvarjali zgibane žabice prav na takšen način, kot se na razstavi v origami tehniki zgibajo žerjavi.

DEMONSTRACIJA Najprej jim predstavim potrebni

material in orodja Sedaj najprej počasi in po kora

Razgovor Razlaga

Različni slmateria

kih

mo žabice tud poslikali, da bo vsaka žabica druga na in nekaj posebnega, da bo imela vsaka svoj opis, zakaj je takšna, kot je, saj bomo prav vsako na koncu ure tudi poimenovali

ikarski li in

pripomočki demonstriram zgibanje žabice.

Po zgibanju napotke še enkrat ti obešam povečane

Demonstracija ponovim in hkrapostopke izdelave po korakih na tablo ali steno.

Po koncu demonstracije jim povem, da bo i

č

2

NAPOVED SMOTRA Danes bomo izdelali vsak svojo origami žabico. Pri delu bomo uporabili papir, kolaž

apir, flomastre, lepilo, in barvice. Žabico bomo najprej zgibali, nato pa jo

ica naj ima razlog, smisel, zakaj je takšna, kot je.

slite kratko

Frontalna Razlaga

p

bomo poslikali. Vsaka žab

Lahko si zanjo tudi izmizgodbico. Ob koncu ure bomo vsako žabicotudi poimenovali.

NAPOTKI ZA DELO Učenci se v skupinah zberejo okrog pripravljenih miz, kjer že imajo na razpolago ves potrebni material in orodja.

li

u ure

F

Demonstracija

Najprej bodo po danem postopku zgibaorigami žabico, ki skače. Sledi poslikava celotne žabice, vsaka žabica ima svojo zanimivo vsebino, učenci jo ob konctudi poimenujejo. ZDAJ PA NA DELO!

rontalna

Razlaga

PRAKTIČNO DELO UČENCEV

u

adgradijo s poslikavo ali s .

Skupinsko delo Individualna

Praktično delo

Učenci delajo individualno in v

skupinah Med delom jih usmerjam, jim

svetujem, pomagam pri improviziranju, spodbujam pri reševanju težav

Učenci po znanem origami postopkzgibajo žabico, ki skače in jo nkolažiranjem

VREDNOTENJE Skupaj z učenci razporedimo vse žabice po mizi

na in zanimiva?

ri

FRazgovor

Tabelna slika z

in si jih ogledamo. Učenci ovrednotijo svoje izdelke in izdelke sošolcev glede na naslednja vprašanja:

Ali je žabica izvir Ali vam je bilo delo zanimivo? Kaj vam je bilo najbolj všeč? Kje ste imeli težave z izvedbo? Učenci govorijo o svojih izkušnjah p

izdelavi origami žabice

rontalna

vprašanji

3

ZAKLJUČEK Ko učenec osvoji tehniko zgibanja, je poizdelave žabice dokaj hiter. Najspretnejši so izgotovili celo po več različnih ža

tek

bic. Za

o . Za

vi

CILJ, ter 3 »medalje« za ,2 in 3. Mesto.

po sodelovali pri uri ili ste… razred

konec si je zato dobro pustiti malo več časa, mogoče 10 minut, da lahko priredimše zanimivo tekmovanje v skakanju žabta namen si učitelj že pred uro pripratekmovalno progo in dva stojala z napisom_START in1Hvala vam, da ste leBLepo se imejte še naprej

4

PRILOGA 4 Učna priprava Pomladansko cvetje – Drag kot žafran. Druga in tretja triada

DELAVNICE

NOVA: narodne ditve Maribor

PREDVIDEN ČAS TRAJANJA: 45 min

PRIPRAVA NA LIKOVNE

DELAVNICA PRIMERNA ZA: Učence DRUGE in TRETJE triade devetletne osnovne šole

USTAMuzej osvobo

DELAVNICO PRIPRAVILA IN IZVEDLA: Žitnik Lucia DELOVNO PODROČJE: Aranžerstvo DELOVNI PROBLEM: Izdelava papirnatega cveta DELOVNA NALOGA: Izdelajo papirnato cvetje različnih oblik DELOVNA TEHNIKA: Iz različnega krep papirja, vrvice in žice izdelajo cvet kot darilo

marcu. staršem ob osmemDELOVNI MOTIV: Pomladansko cvetje – krokusi ali lasten izbor CILJI REŠEVANJA PROBLEMOV:

Se seznanjajo z ljudskim izročilom o tradiciji izdelovanja papirnatih cvetov v naših krajih

Spoznajo nove načine oblikovanja z različnimi materiali Spoznavajo značilnosti izdelave papirnatega cvetja Razvijajo občutek za ustvarjanje lastnih kreacij Razvijajo ročne spretnosti Razvijajo in negujejo individualni likovni izraz Razvijajo sposobnost opazovanja, prostorske predstavljivosti in vizualizacije,

spomin in domišljijo UČNE OBLIKE:

Frontalna Individualno delo učencev

UČNE METODE: *Razgovor *Demonstracija *Praktično delo *Pogovor *Razlaga

LIKOVNO – DIDAKTIČNA SREDSTVA (učila in učni pripomočki): Ogled razstave velikonočnih pirhov in naravnih barvil v Muzeju narodne

osvoboditve Maribor, del slovenske kulturne dediščine Fotografije različnega cvetja in njihovih delov, kjer je jasno razvidna oblika

listov, cvetov in njihovih posameznih značilnosti. Primeri različnih vrst papirnatih cvetov, ki so narejeni po starih postopkih

LIKOVNI MATERIAL, ORODJA IN PRIBOR:

Vrvica, raznobarvni krep in kolaž papir,navadne škarje, škarje z različnimi vzorčnimi rezili.

VIRI IN LITERATURA:

Učni načrt za likovno vzgojo, prva triada Tacol, T., Likovno izražanje 4, učbenik za likovno vzgojo za 4. razred

devetletne osnovne šole, Ljubljana: Debora, 2005 G. Pischel, Zgodovina umetnosti, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, uporabna

umetnost, Mladinska knjiga,1970 J. Debicki, Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan,

Ljubljana, 1998

1

VSEBINSKA PRIPRAVA UČNE URE

VSEBINSKA PRIPRAVA  PRIPRAVA , metode

ATERIALNA PRIPRAVA

ip.)

DIDAKTIČNA M

(Oblike ) (Učila, učni.pr

UVODNA MOTIVACIJA Po uvodnem pozdravu navežem

onočnih Fro

pogovor o prihajajočih velikpraznikih in o različnih načinih barvanja pirhov. Razlag

Začnemo se pogovarjati o starih naravnih barvilih, ki so jih uporabljali

Demonstracija

Novi okraski,

naši dedki in babice, ko modernih barvil in pripomočkov za barvanje ni bilo. Ko jih naštejejo, se ustavim o pri dragocenem rumenem barvilu, ki so

v roke

ga pridobivali iz žafranovih brazd Po kratkem opisu zgodovine žafrana

kot barvila, se osredotočimo na fotografije žafranovih cvetov in se posvetimo oblikam sestavnih delov

ntalna

Razgovor

a

stari okraski, del slovenske kulturne dediščine

podobni starim, primerni, da jih učenci vzamejo

Razstavljeni

DEMONSTRACINajprej ji

JA m predstavim potrebn

delamo cve

očki

i

Razgovmaterial in orodja

Načrtno in po korakih iz t, Razlaga

materpripom

da vidijo princip povezovanja stebls cvetom, izdelavo popkov ali

Demonstracija

a

prašnikov in ovijanje stebla

or Različni slikarski iali in

NAPOVED SMOTRA FrDanes bomo izdelali papirnati cvet, ki ga Razlaga boste lahko poklonili za osmi marec. Lahko

ili škarje, vrvico, žico, rep papir in kolaž papir.

izdelali posamezne

ontalna

si sami izberete tisto vrsto cveta, ki vam je všeč. Pri delu bomo uporabkNajprej bomo izrezali indele, Nato bomo cvet sestavili v celoto.

2

APOTKI ZA DELO

ejo okrog imajo na

razpolago ves potrebni material in orodja. VSE sestavne dele

v,

papir i

Frontalna

De a

N Učenci se v skupinah zberpripravljenih miz, kjer že

Najprej bomo pripravilicvet :a izrezali bomo obliko cvetnih listoizdelali in dokončali bomo prašnike, če jih cvet ima, popke, stebelne liste, ter si pripravili vrvico, žičko in odrezali krepza ovijanje. Nato bomo začeli sestavljatceloten cvet. ZDAJ PA NA DELO!

Razlaga

monstracij

PRAKTIČNO DELO UČENCEV Učenci delajo individualno, vendar so

razporejeni v skupine, kjer se

eševanju težav jo darilo za osmi marec

Skupinsko delo Individualna

Praktično delo izdelujejo cvetovi, ki so si podobni glede na princip izdelave cveta.

Med delom jih usmerjam, jim svetujem, pomagam pri

proviziranju, spodbujam pri imr

Učenci izdelav motivu cvetlice, ki si jo poljubnoizberejo, lahko gre za popolnoma svobodno kreiran cvet.

VREDNOTENJE Skupaj z učenci razporedimo vse izdelke po mizi in si jih ogledamo.

e izdelke in izdelke

Ali je zanimiv in nekaj posebnega?

zanimivo?

Ali ste imeli težave z izvedbo? šnjah pri

izdelavi poljubnega cveta

Tabelna slika z vprašanji

Učenci ovrednotijo svojsošolcev glede na naslednja vprašanja:

Ali je cvet razgiban? Ali je izviren?

Ali ste upoštevali motiv Ali vam je bilo delo Kaj vam je bilo najbolj všeč? Učenci govorijo o svojih izku

Frontalna Razgovor

ZAKLJUČEK vala vam, da ste lepo sodelovali pri uri ili ste… razred epo se imejte še naprej

HBL

3

RILOGA 5 Učna priprava Vesoljska roža. Prva triada

E DELAVNICE

NOVA: j narodne boditve Maribor

PREDVIDEN ČAS TRAJANJA: 45 min

P

PRIPRAVA NA LIKOVN

DELAVNICA PRIMERNA ZA: USTAUčence PRVE triade devetletne osnovne šole

Muzeosvo

DELAVNICO PRIPRAVILA IN IZVEDLA: Žitnik Lucia LIKOVNO PODROČJE: Slikarstvo LIKOVNI PROBLEM: Izdelava in poslikava pomladanske cvetice LIKOVNA NALOGA: Izdelajo, kolažirajo in poslikajo obojestransko pomladno ekoracijo d

LIKOVNA TEHNIKA: Iz kartona, lepila, kolaž in krep papirja oblikujejo pomladanski kras in ga poslikajo z barvicami ali barvnimi flomastri o

LIKOVNI MOTIV: Vesoljska roža CILJI REŠEVANJA LIKOVNIH PROBLE

Se seznanjajo z likovnimi tehnikami Spoznavajo značilnosti različnih slikar

MOV:

skih materialov in pripomočkov čno občutljivost

ujejo individualni likovni izraz st opazovanja, prostorske predstavljivosti in vizualizacije,

o

Razvijajo prostorske predstave in plasti Razvijajo ročne spretnosti Razvijajo slikarske zmožnosti in neg Razvijajo sposobno

likovno mišljenje, likovni spomin in domišljij

UČNE OBLIKE: Frontalna Individualno delo učencev

UČNE METODE: *Razgovor *Demonstracija *Praktično delo *Pogovor *Razlaga

LIKOVNO – DIDAKTI Ogled razstave

ČNA SREDSTVA (učila in učn čki)starinskih pirhov, različnih barvil ter očkov za barv

or, del slovenske kulturne

idobivanju rumenega barvila iz žafrana jasno razvidna oblika cvetnih in stebelnih

i pripompripom

o : anje

pirhov v Muzeju narodne osvoboditve Maribdediščine

Fotografije in zgodovinski podatki o priz katerih je Bližnji posnetki žafrana,

sti te cvetice listov in značilnoLIKOVNI MATERIAL, ORODJA IN PRIBOR:

ir, kolaž papir

, navadne škarje, škarje z različnimi vrvica, raznobarvni krep papvzorčnimi rezili.

VIRI IN LITERATURA:

Učni načrt za likovno vzgojo, prva triada TACOL, Tonka, Likovno izražanje 4, učbenik

devetletne osnovnza likovno vzgojo za 4. razred

e šole, Ljubljana: Debora, 200arhitektura, uporabna

knjiga,1970 rije marsovčki, Zlata knjiga, 1992

5 G. Pischel, Zgodovina umetnosti, slikarstvo, kiparstvo,

umetnost, Mladinska V. Pečjak, Drejček in t

1

VSEBINSKA PRIPRAVA UČNE URE

VSEBINSKA PRIPR PRIPRAVA blike,

ode)

ATERIALNA PRIPRAVA AVA

DIDAKTIČNA M

(Omet

(Učila, učni.prip.)

UVODNA MOTIVACIJA

dlomek. smerim na to, da je treba

ide tako zeod daleč, zato mu bomo izdelali

spominjala na njegov dom.

te, ki se

, z nogami, da lahko tekajo naokoli…

, razen običajnega,

zgovor zlaga

okraski, del slovenske

kulturne dediščine

raski,

primerni, da jih učenci vzamejo v

roke

Po uvodnem pozdravu navežem omlad in na

RaRapogovor na prihajajočo p

različno pomladansko cvetje. Demonstracija Pogovarjamo se o praznikih, ki

prihajajo in o tem, kaj poklanjamo

Novi okob različnih praznikih za darilo.

Povprašam jih, če prihaja kakšen poklanjamo cvetje za

podobni starim,

praznik, kodarilo.

Pogovor usmerim na različne obiske, tudi nenavadne.

Povprašam jih, če so že slišali za kakšen res nenavaden obisk, če so že slišali, da je h komu prišel vesoljček na obisk.

Omenim literarno delo Drejček in trije marsovčki, Vida Pečjaka, če dopušča čas, preberem kratek zanimiv o

Pogovor u vesoljčka obdariti, če pr lo

cvetlico. Vendar ne navadne, ampak vesoljsko

cvetico, ki bo nekaj posebnega in bo vesoljčka

Otroke spodbujam, da opisujejo, kakšne bi lahko bile vesoljske rože, ali so gladke, ravne, kosmamogoče zjutraj brijejo ali si počešejodlako, sluzaste, s tipalkami namesto listov, nevidne

Vse je dovoljenozemeljskega izgleda

Opozorim jih, da bodo svojo vesoljsko rožo ob koncu ure tudi poimenovali.

Frontalna

Razsstari

tavljeni

2

Najprej jim predstavim potrebni

Predstavim jim različne možnosti uporabe papirja, kot so: svaljkanje, zvijanje, trganje, rezanje na tanke

poljubne oblike, zili,

o je.

D

p i

DEMONSTRACIJA

material in orodja

trakove, rezanje rezanje z različno nazobčanimi repregibanje na različne načine, luknjanje s prepikovanjem, luknjanje z izrezovanjem, prepletanje, vozlanje, delanje kroglic…

Najprej zapognejo in zasponkajo papir za steblo

Nato s čim bolj pestrimi in raznolikimi načini uporabe papirjaizdelajo cvetne in stebelne liste

Nato se cvetni listi in steblo prilepijo na pripravljeno osnovo

Sedaj prilepimo še drugi del osnove, da skrijemo mesto lepljenja

Sedaj pride na vrsto poslikava cele cvetice

Po končanem delu izdelek poimenujejin utemeljijo, zakaj je takšen, kot pač

Razgovor Razlaga

emonstracija

Različni slikarski materiali in ripomočk

NAPOVED SMOTRA Danes bomo izdelali vesoljsko rožo. Biti mora nenavadnega, vesoljskega videza. Pri delu bomo uporabili škarje, vrvico, flomastre, lepilo, karton, krep in kolaž papir. Cvetico bomo dokončali iz ene in iz druge strani. Vsaka roža naj ima razlog, smisel, zakaj je takšna, kot je. Lahko si zanjo tudi izmislite kratko zgodbico. Ob koncu ure bomo vsako vesoljsko rožo tudi poimenovali.

Frontalna Razlaga

NAPOTKI ZA DELO Učenci se v skupinah zberejo okrog pripravljenih miz, kjer že imajo na razpolago ves potrebni material in orodNajprej zasponkajo steblo ter izrežejo innajbolj raznolike nač

ja. na

ine oblikujejo cvetne stebelne liste. Sledi lepljenje in

estavljanje in na koncu še poslikava s flomastri. ZDAJ PA NA DELO!

Frontalna

Razlaga

Demonstracija

ins

3

ČENCEV Skupinsko delo I

Pra lo

PRAKTIČNO DELO U

Učenci delajo individualno in v skupinah

Med delom jih usmerjam, jim svetujem, pomagam pri improviziranju, spodbujam pri reševanju težav

Učenci izdelajo čudežno vesoljsko rožo iz različnega papirja in jo nadgradijo s poslikavo z barvnimi flomastri.

ndividualnaktično de

VREDNOTENJE Skupaj z učenci razporedimo vse izdein si jih ogledamo. Učenci ovrednotijo svoje izdelke in izdelke sošolcev glede na naslednja vprašanja:

lke po mizi

je bilo najbolj všeč?

že

Frontalna Razgovor

Tabelna slika z vprašanji

Ali je roža razgibana? Ali je izvirna? Ali je zanimiva in nekaj posebnega? Ali ste upoštevali motiv Ali vam je bilo delo zanimivo? Kaj vam Ali ste imeli težave z izvedbo? Učenci govorijo o svojih izkušnjah pri

izdelavi vesoljske roZAKLJUČEK Hvala vam, da ste sodelovali pri uri Bili ste… razred Lepo se imejte še naprej

4